•v 'O O v

249907

Nekaj o šulvereinu

in še kaj.

Govor dr. Gregoreca v drž. zboru dne 22. sušca 1889.

Visoka zbornica! Šolska nadzorstva na
Koroškem in Štajarskem zlorabijo mnogovrstno
svoje službe v ponemčevanje Slovencev. Naj to
zopet pojasnim, oglasil sem se k besedi. Ne¬
davno je tukaj g. Jarnej vit. Carneri rabil ne¬
koliko zmedene besede: „Nemec ni nikoli po-
nemčeval, on še niti zmožnosti nima za to. Je¬
dmi Nemci, kateri ponemčevati umejo, to so
Prusi 1 '. Poslednjim besedam ne bodem ugovar¬
jal. ker z ozirom na surovost v ponemčevanji
Prusi res daleč prevažajo vse druge Nemce. S
tisto turško silo, s katero Prusi uboge Poljake
na Poznanjskem ponemcujejo, more se meriti le
še turška sila, s katero Madjari že več let mu¬
čijo svoje slovanske, rumunske in nemške so¬
državljane! Vendar iz tega ne sledi, da bi po¬
leg Prusov drugi Nemci ne imeli niti poželenja
niti sposobnosti za ponemčevanje. Nasprotno
dokazuje več, kakor tisočletna in žalostna zgo¬
dovina Čekov in Slovencev. Sleherni ljudopisni
zemljovid avstrijski označuje neresnično,' kar je
g Jarnej vit. Carneri izustil. Imena mest: Lipa,
Litomerica^jTopIj.se, Zatež na Češkem, Brezje
na Koroš^m. LjljAno. Gradec na Štajarskem

i , n n  /r n / 1

j>!a/ Cj j /i

2

kažejo na slovanski pričetek, dandanašnji so
ona mesta pa nemška. Tudi drugi Nemci poleg
Prusov umejo dobro, kako se ponemčuje, zlasti
izvrstni strokovnjaki v ponemčevanji so v novem
času nemški liberalci,

Zadnjih 150 let rabi v ponemčevalne svrhe
poleg birokracije ljudska šola in šolsko nad¬
zorstvo. Kjer so šolska nadzorstva v rokah
nemških liberalcev, kakor na Slezijskem, Koro¬
škem in Štajarskem, ondi ponemčujejo. Zlasti
poslednji dve deželi prizadevajo si hitreje, ko
mogoče ponemčiti, da bi ji čisto nemškim deže¬
lam prištevati mogli. Toda Slovenci v teh de¬
želah niso voljni popustiti svoje slovanske na¬
rodnosti. svojega slovanskega jezika in značaja.
Odločili so se trdno držati se svoje narodnosti,
da se v Avstriji ohranijo kot Slovani. Zatorej
se pa tudi krepko branijo zoper vse ponemče¬
valne naredbe šolskih nadzorstev. Ta borba je
težavna, ker so Slovenci v manjšini, Nemci pa
v večini ter se je tudi brezozirno poslužujejo!
Zadnjih 20 let imajo v teh deželah šolsko nad¬
zorstvo nemški liberalci v svojej oblasti. Nav¬
dušuje jih neukončljivi fanatizem ali strast
Slovence ponemčiti. Tukaj ne velja ne državni
ne deželni zakon, zlorabijo pravico učitelje na-
meščevati. premeščevati, starostne doklade od¬
merjati. Reči moram, vse slovensko šolstvo v
teh dveh deželah prepuščeno je na milo in ne¬
milo nemškim liberalcem. Njihova šolska nad¬
zorstva silijo  Slovence naravnost, v ljudskih
šolah učiti se drugega deželskega jezika. Slo¬
venci se pa branijo poživljajoč se na člen 19.
državnega osnovnega zakona, ki takošnje na-
silstvo prepoveduje.

O tej šolskej borbi na Koroškem in Šta-
jarskem razgovarjalo se je v tej visokej zbor-

3

niči že večkrat in bode gotovo še zopet treba
govoriti. Jaz čem danes pojasniti samo namo-
vejše dogodke na tem šolskem bojišči ter zopet
opozarjati na rogoviljenje nemškega šnlvereina.
(Cujte! na desnici.)

Zastran Koroškega navajam le nekoliko
podatkov iz pisma, katero mi je doposlal izvr¬
sten učitelj. Prvi ponemčevalni ukaz na Ko¬
roškem izšel je 1. J87Ž. Ta zaukaznje toliko
nemščine v slovenskih šolah, da so te prene¬
hale biti slovenske šole. Leta 1877 izide drugi
ponemčevalni ukaz in je hujši od prvega. Uči¬
teljem na slovenskih ljudskih šolah se je nam¬
reč zabičilo, da morejo upati starostnih doklad
le, ako na vso silo, z največjo marljivostjo in
uspešno otrokom nemščino v glavo ubijajo. Tako
so učitelji prisiljeni vso svojo pozornost obra¬
čati na učenje nemščine, druge predmete pa
zanemarjati. Tako so slovenske šole na Koro¬
škem izpremenili v same ponemčevalnice. V
tem protinaravnem stanji nahajajo se slovenske
šole na Koroškem še današnji dan, kakor so
moji tovarši, slovenski poslanci Kranjski tukaj
že dovolj razjasnili in dokazali.

Najnovejši čas pretijo nemški liberalci s
tpetjim, še hujšim ukazom. Nameravajo namreč
še podučevanje krščanskega nauka ponemčiti.
(Cujte. čujte!) Častiti gospodje kateheti ustav¬
ljajo se temu odločno. Nastali prepir je sedaj
v dogovorih deželnega šolskega sveta koroškega
s knezoškofovskim ordinarijatom. Sedaj bi naj
knezoškof, ko so ga po svojih listih nemški li¬
beralci skozi dve leti preganjali, grdili in pso¬
vali, tem pomagal ter tudi nemški katekizem
za slovensko deco v ljudskih šolah zaukazal.
Tako pa posnemajo koroški liberalci Pruse in
Madjare, kateri v raznarodenji Slovanov kato-

l*

4

lisko cerkev zlorabijo Koroški deželni šolski
svet drzne se od knezoškofovstva zahtevati, naj ;
pozabi svoj sveti poklic ter uspešno poučevanje j
krščanskega nauka žrtvuje najneumnejšemu po¬
nemčevanju. Preverjen sem, da tega ne bode .
storilo, saj ne more v lastnej najsvetejšej reči
kot izdajalec postopati. Tudi mislim, da bi kaj
takega koroški Slovenci mirno ne trpeli.

Sedaj obrnem se k štajarskim deželnim
šolskim nadzorstvom, zlasti k deželnemu šol¬
skemu svetu. Opomnim pa, da temu ne manjka
tiste turške sile, katerej pravijo: furor tetito-
nicus. pač pa izvirnosti. Pohajka namreč p° :
tistej široke j cesti, katero sta koroškim libe¬
ralcem pokazala dva slovenska Efijalta, ali izda- ,
jalca. _ |

Dne ‘J2.  februvarija 1887 izide slaboglasrd
nemčevalni ukaz štajarskega dež. šolskega sveta-
Sedaj mu dela mnogo sitnob ta ukaz, ki v pre- ;
drznem nasprotji s členom 19. državnega osnov-
npga zakona v vse slovenske šole uvaja nemški
jezik kot obligatni predmet, v višjih razredih ;
celo kot poučni jezik. Poznanem: ,,Abraham je
rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba, Jakob je ro¬
dil Judo in njegove brate 1 ', izide še več podob¬
nih ukaz >v od deželnega, pa tudi od liberalni! 1  j
okrajnih šolskih svetov. Vsi merijo na to, nem¬
ščino na škodo slovenščine in kvar uspešnega
pouka v ljudskih šolah čezmerno razširiti. Slo¬
vensko svojo materinščino v ljudskej šoli uspešno
gojiti, to ui Slovencem na Stajarskem mogoče-;

Proti vsem ukazom, ki so nasproti držav- j
nema zakonu, vzdignejo se najprvo nekateri
slovenski krajni in okrajni šolski sveti, toda
ne vselej uspešno. Kmalu namreč namignejo od
zgoraj, da ti nimajo pravice pritoževati se zo¬
per odredbe višjih šolskih oblastev. Sedaj p°'

primejo se stvari slovenski občinski zastopi,
pripravljeni iti do državnega sodišča. Vendar
kmalu se pokaže, da jim tega ni treba, ker je
Meseca aprila 1888. rešilo naučno ministerstvo
prvo pritožbo Slovencem ugodno, to je v zmislu
člena 19. državnega osnovnega zakona. Tako
Oa primer odloči se za štirirazredno ljudsko
s olo v Šmariji na slovenskem Štajarskem slo¬
venska materinščina kot izključni poučni jezik,
Nemščina pa kot neobvezni predmet za otroke,
katerih stariši ob začetku šolanja ne ugovarjajo.

To je v tej šolski borbi za Slovence bila
prva zmaga, za nemško liberalni deželni šolski
svet štajarski pa prvi poraz. Ta uspeh spod¬
budi še mnogo drugih slovenskih občin, katere
z aporedoma ulagajo pritožbe zoper ponemče-
v alni ukaz. Kolikor jih je srečno dospelo v na-
Učno ministerstvo, bile so vse Slovencem ugodno
fešene. Pri tem ustraši se deželni šolski svet
jako silno. Boji se, da mu ne bi popolnoma
spodletelo z borbo zoper Slovence. V tej svoji
sili hoče pomagati si z nekaterimi birokratskimi
domačimi zdravili, najprvo ustavi rešenje doš-
lih slovenskih pritožeb; ne pusti jim odhajati
v ministerstvo, ampak zadržuje jih samovlastno
in protipostavno. Med tem ukaže okrajnim gla¬
varstvom, naj dotične občinske zastopnike zde-
lavajo, dokler ne prekličejo svojih pritožeb.
(Čujte, čujte! na desni.) Žalostnemu nalogu je,
kolikor meni znano, ustregel samo jedini okrajni
glavar Brežiški, kakor čujem nerad, toda brez
Pravega uspeha. Preklicale so samo štiri občine !

O tej zadevi smo državni poslanci: gosp.
ki. Vošnjak in tovariši v tej visokej zbornici
stavili interpelacijo do ministerstva notranjih
z adev. Znano je, kako točno minister notranjih
z adev na interpelacije odgovarja. Toda tukaj

opazujemo izjemo: nam še do današnjega dn e
odgovora ni podal. Vendar kljubu temu je ona
interpelacija na Graške gospode ponemčevalce
uplivala, kakor curek mrzle vode. Razhladila
jih je tako, da sklenejo milejših strun ubrati-
Razpošljejo namreč po okrajnih šolskih svetih
uljudna povabila dotičnim občinam, naj še je'
denkrat preudarjajo in sklepajo o svojih pritož¬
bah, ob jednem naj pa povedo, koliko ur bi s e
naj učila nemščina kot neobligaten predmet i»
kdo bode stroške plačeval. To je bilo uljudno
pa tudi zvito. No, slovenski kmetje so tudi
umeli biti uljudni in zviti, uljudni, ker so po¬
vabilu ustregli, zviti, ker so primeren odgovor
našli. Sklenejo namreč pri svojej pritožbi ostati
in terjajo iz nova, naj se precej rešijo v zmislu
člena 19. državnega osnovnega zakona. Tudi
zaželeni pedagogični poirk dali so deželnemu
šolskemu svetu poudarjajoč, da ne kaže v ljud;
skih šolah prerano začeti s tujo nemščino, vsaj
ne pred četrtim šolskim letom in k večjemu &
do '6  ure na teden. Zastran plačila zavračajo
deželni šolski svet na § 6 šolskega zakona, i^
katerega lehko sam poizvč, kdo ima tukaj pla¬
čevati.

To je bil drugi poraz za deželni šolski
svet štajarski; ta je sedaj prisiljen došle pri¬
tožbe odposlati naučnenra ministerstvu, kjer
bodo rešene, kakor druge pred njimi, v zmislu
člena 19. državnega osnovnega zakona. Gospodje
v Gradci so hoteli vse ponemčiti, a sedaj mo¬
rajo doživeti, da še tisto nepotrebno nemščino,
katero smo dobrohotni Slovenci doslej v svojih
šolah trpeli, stisnejo v prave meje. Nemško-
liberalni deželni svet nahaja se v sitnih za¬
dregah. Svetujemo, naj prečita nemškega pes¬
nika Ruckerta pesen: „Der Hausherr und die

7

Ratzen“. to je: hišni gospodar in mačke ( Vese¬
lost, na desni) ter premišljuje poslednjo vrstico
.»Blinder Eifer schadet nur“, to je: strast slepi
le škoduje !

. Visoka zbornica! Med nemško-liberalnimi
Solsk imi nadzorstvi na Štajarskem pa na Ko¬
roškem in med takozvanim nemškim šulverei-
tom vlada zelo kosmato prijateljstvo. Temu do-
v oljujejo toliko uplivanja na naše javno šolstvo,
'la bomo Slovenci vselej in povsod ugovarjali.
'Zelo resnično! na desni.)

Sedaj imajo Nemci tri šulvereine. namreč:
Nemški šulverein sploh, nemški šulverein za
^emce in katoliški nemški šulverein. Slednji
Jo najmlajši, drugi se je rodil iz prvega, ta je
Pa pravi in pravcati in najstarši liberalni nem-
“ki šulverein. Ker Jude ali Žide kot ude vspre-
•lonia, židovski denar silno rad pobira, židovske
s ?le podpira, imenujejo ga neke vrste listi (an¬
tisemitski): „pojudeni ali požidovljeni nemški
sni verein“. Ne umešavam se pa v ono domačo
J orl»o Nemcev in Judov. Hočem le statističnih
Podatkov prečitati, ker v glavi šVojej ohraniti
P 1  h ne maram. (Veselost.) L. 1886 je nemški
šulverein 9 čisto judovskih šol vzdrževal (po¬
slanec dr. Steinwender: To ni res!), na sever¬
om Češkem podpiral 113 šol, v katerih je bojda
poleg 192 krščenih bilo 3 )73 judovskih otrok,
^lej list „Vaterland -i  1. 1886, št. 311. — (Ži¬
vahen smeh na levici. — .Poslanec dr. Weitlof:
to je neumnost! — Poslanec Vo.šnjak: To ni
^umnost, ampak je-li res, to je vprašanje!)
to kaže, kako pojuden je nemški šulverein!

To šolsko društvo so osnovali takrat, ko
je nemškim liberalcem poljubilo, v avstrij¬
ske pokrajine vun zatrobiti klaverni glas: nem-
s tvo j e  v nevarnosti in sedaj ima nemški šul-

8

verein nalog le domišljeno strašno vest razgla-
sevati, pomagati in od nikogar zatirano nem-
štvo pogina rešiti. Po nekem izreku gosp. dr
Sturma, ki je tukaj gotovo dobro poučen. im a
nemški šnlverein biti: „narodna obramba

vseh nemških liberalcev proti nestr p'
ljivosti Slovanov in nemških ko n se r
vativcev“.  To pa je ravno toliko, kakor reči :  ;
požidovljeni nemški šnlverein je društvo bojev;
niško proti nemškim konservativcem in zlasti
proti nam Slovanom. Poslednje dopričuje nai»
skoro vse njegovo dosedanje delovanje. Njegova
djanja za rešenje nemštva, ki ga nihče ne za¬
tira, sestavljajo se zveeinoma iz prizadevanji
mogoče veliko sicer jako zaničevanih čeških
otrok in še bolje zasramovanih slovenskih, ve¬
činoma viničarskih fantičev pobrati, materi Sla-
viji vzeti in materi Germaniji, ki tudi ni brez
otrok, v krilo zaphati. Da bi tako tej mnogo
posebnega veselja delali, tega bi jaz ne hotel
trditi. (Poslanec dr. Weitlof: Jaz tudi ne! —
Živahna veselost. — Poslanec Vošnjak: No-
zakaj pa vendar delate tako?) Na to misel mi
je pokazal žlahtni zarodnik iz Verone, vitez
Carneri, ki je nedavno tukaj djal: Ni Nemcu
na korist druge, to je: nas Slovane, sposobne
delati za konkurenco ž njim. Ta misel pripada
menda najpametnejšim, katerih je kedaj ta go¬
spod tukaj  izpovedal ali kje drugod napisal-
(Veselost.)

Zastopniki nemškega šulvereina nam po¬
gosto zatrjujejo, da je to zgolj šolsko, a ne ob
enem tudi politično društvo. Toda gospodje naj
tako zatrjujejo sto in tisočkrati, mi Slovan 1
jim vendar ne verujemo, dokler moramo čitath
kako baš ti gospodje na javnih zborovanjih
nemškega šulvereina o šolstvu najmanje, o p°'

k

9

^itiki največ govorijo, saj je celo predsednik
Nemškega šulvereina, g. poslanec dr. Weitlof,
lani v Trutnovi javno govoril, kako bode treba
°snovati veliko opozicijo v tej visokej zbornici
državnega zbora ter pristavil, da hoče tudi on
Pristopiti, ako bode ta opozicija služila nemško-
Harodnim svrliam in krščena na nemško ime.
gospoda! To so same politične reči in torej bi
z ® umestno bilo, da bi gospodje nas, vsaj v tej
^isokej zbornici, dalje ne nadlegoval], češ: nem¬
ški šulverein ni celo nič politično, ampak izmed
'’ s eh skromnih najskromnejše šolsko društvo,
^ere itak ne bi našli.

Gospod predsednik nemškega šulvereina
Poteguje se rado in vrlo za svoje učitelje. To
J e  hvale vredno, in bilo tudi nadejati se, saj
posluje že več let po milosti nemškega šulve-
r eina kot državni nadzornik ljudskih šol. iVe-
Se lostj. Zelo prav je tedaj in umestno, ako se
poteguje za svoje učitelje. Toda svoje zamorce
oolo oprati, tega ne more. Privoščim mu torej
Prav iz  srca, ako umeje čez razne in številne
sodnijske obsodbe teh učiteljev, ki niso vsled
prizivov bile popravljene, spretno zdrkniti, češ,
»nekoliko neumnosti so uganjali šul-
v  o r e i n s k i učitelji in vsled tega bili
Prestavljeni".  Privoščim mu to veselje.
7-dno bolj resna je reč zastran šulvereinskega
^oitelja v Sevnici. Grosp. dr. Weitlof pravi, da
•lo ta učitelj ločen od svoje žene ter da ne živi
v  razmerah, zaradi katerih bi se mu moglo kaj
pitati ali grajati. Obžaljujem, da sem prisiljen
tukaj ugovarjati vsled poročil nedavno mi po¬
stnih P o teh gospod učitelj od svoje žene sod-
Ul jski ui ločen. Marveč jo je na Salcburškem
^pustil in se z neko deklo preselil v Sevnico.
^ e kla mi je porodila otroka, (Veselost na levi!)

3 0

čegar rojstvo je leto dtii prikrival ter ima za¬
radi tega sedaj sitnost s c. kr, uradi. Mislim,
da sedaj gosp dr. Weitlof utegne vendar nekaj
pri tem učitelji najti kaj graje vrednega! (Posl.
dr. Weitlof: Jaz sem tukaj vendar-le nedolžen !
— Živahna veselost, na levi.) Odgovarjam:
Južnoštajarski Slovenci smo še zmeraj toliko
kristjani in še nismo po nekaj morali, ki po
Česnikih duhti, tako popačeni, da bi takšnjih
razmer ne zmatrali kot graje vrednih. Nam so
naravnost grajljive, nemoralne in pohujšljive.
(Dobro, dobro, na desnici!) Dostavljam še, da
na šulvereinski šoli v Sevnici še zmeraj nič ne
učijo krščanskega nauka. (Poslanec dr. Weitlof:
ker ga župnik učiti neče!) in otroci ne vdele-
žujejo se verskih vaj. Težko bode kje drugod
v Avstriji najti šole, kjer bi otroci tako brez
vsega verskega pouka ostajali. To je meni nov
dokaz, da vlada zelo kosmato prijateljstvo med
nemškim šulvereinom in šolskim našim nadzor¬
stvom. Sicer bi to že davno moralo nemški šul-
verein prisiliti, da se natančno ravna po šol¬
skih zakonih, ki tudi krščanski nauk v 1 jud
skih šolah učiti zaukazujejo.

Predsednikov namestnik pri nemškem šul-
vereinu je javno nekje — menda na Dunaji
trdil, da vzdržuje šole samo za nemško deco.
Žali Bog. to ni res. Sam predsednik gospod dr.
Weitiof je lani to obstal priznavši, da se v šul-
vereinske šole vsprejemajo tudi nenemški otroci,’
za vsem jih je 10 —12  °/o- Toda tudi to ni po¬
polna resnica..

V Pekrah ima nemški šulverein svojo
dvorazredno šolo. V njo zahaja sedaj 85 učen¬
cev. Med temi je samo jeden otrok nemšk. (Cujte,
čujte! na desni! — Živahno posmehovanje na
levi. — Poslanec dr. Weit!of: To je izvrstno!)

Tukaj bi vendar državnega nadzornika ljudskih
šol po milosti nemškega šulvereina prosil, naj
si daje svoje znanosti v računstvu nekoliko ob¬
noviti in našel bode, da to ne pomenja 10 —
12 %, ampak 98 % in nekaj desetink povrh.
(Veselost na levi.) Iz Sevnice mi poročajo, da
obiskuje tamošnjo šulvereinsko šolo okoli 30
učencev, samih Slovencev,  to znaša narav¬
nost 100 %.

Nemškemu šulvereinu očitamo, da sloven¬
skim občinam posojil ponuja proti temu, da za¬
tem same svojo slovensko materinščino kot po¬
učni šolski jezik izrinejo in nemško tujščino
vsprejmejo. (Cujte, čujte na desni.) Agenti nad¬
legujejo čestokrat občine s takšnjimi ponudbami.
To očitamo nemškemu šulvereinu.

Gospod poslanec dr. Weitlof je lani temu
ugovarjal; bržčas si je stvar tako mislil, da vod¬
stvo šulvereina pismenih ponudeb ne dela in
da vodstvo ne razpošilja v to svrho agentov.
Mogoče! Vendar to se reče toliko, kakor dlako
cepiti ter stvari bistveno zelo nič ne izpremi-
nja. Meni so povedali naslednji dogodek: V Pi-
rešici, v večjej vasi pri Cel ji na južnem Nta-
jarskem, bili so nekokrat kmetje številno zbrani
v gostilnici. Sedaj pridejo, ne rečem agenti, da
ne iznemirim gospodov na levi strani, (Posme¬
hovanje na levi, poslanec dr. Weitlof: Le po
njem!) ampak udje  nemškega šulvereina. Ti
ponudijo kmetom tisoč goldinarjev. (Posl. dr.
Steinvvender: za vsacega otroka?) Da bi skuš¬
njavo storili mikavnišo, potisnejo tisoč goldi¬
narjev kmetom prav pod nos na mizo. (Poslanec
Vošnjak: Gola resnica! — Poslanec Ghon : Bil
je pač ponarejen tisočak!  — Živahna ve¬
selost na levi.) No, tedaj pa res ni lepo, ako
nemški šulverein s ponarejenimi  tisočaki

12

krošnjari! (Čujte, čujte! — Živahna veselost
in smeh na desnici!) Kmetje ponujenih tisoč
goldinarjev niso marali, še dotakniti se jih niso
hoteli, in tako so udje nemškega šulvereina
morali sramotno pobrati se s svojim denarjem
vred. Madjari bi rekli: Proč z nemškim šulve*
reinom! (Dolgotrajen smeh in Veselost.) Ti pri-
prosti slovenski kmetje so veliko častitljivejši
mimo onih poluomikanih šulvereinovcev, kojim
je narodnost roba, katera se more prodati in
kupiti in ž njo krošnjariti, kakor poljski Judje
krošnjarijo z zajčjimi kožami ali s starimi hla¬
čami. (Veselost!)

Sploh pa vsa komedija nemškega šulve¬
reina izgublja prvo zanimanje ter leze rakovo
pot, vsaj na Kranjskem in Stajarskem. Število
učencev v šulvereinskih šolah pojema, šole v
Mavrlu na Kranjskem, ono v Libojah in Šu-
semu so zaprli. (Glasi na levi, kje?) V Šusemu
ali Siissenheimu. To bi torej kazalo na začetek
konca. Ako še ..združeni kristjani" kedaj kot
popolni zmagovalci prikorakajo v krasno novo
mestno hišo Dunajsko — (Posl. dr. AVeitlof:
to se ne bode izgodilo!) Jaz upam, da se bode
zgodilo. (Živahna veselost, na levi. j Kakor zad¬
nje volitve kažejo, je to zelo mogoče. (Posl.
dr. Weitlof: So v manjšini! Veselost na levi.)
Trdim tedaj, kadar bodo „združeni kristjani“
tam kot zmagovalci svoje sedeže zasedli, po¬
gnali bodo tudi pokroviteljstvo Dunajskega me¬
sta nemškemu šulvereinu pred noge.

Sedanjega šolskega zakona izprememba
bode se prej ali slej gotovo vršila, (Oho, na
levi), ter bode tudi nemškemu šulvereinu pri-
zadjala smrtno rano. (Posmehovanje na levi.)
Na izpremembo merijo že trije predlogi, četr¬
tega še pričakujemo. (Čujte, čujte, na levi).

13

Bržčas ne bode nobeden predlog v svojej pr¬
votni obliki vzprejet. Toda prišlo bode do po-
razumljenja. (Cujte. čujte! na levi.) Pri tem
porazumljenji pa bodemo narodni zastopniki na
ti (desni) strani visoke zbornice skrbeli, da
bode iz dr. Heroldovega predloga vzprejet pa¬
ragraf 3., ki slove: poučevanje v ljudskej
šoli vrši se le v jednem jeziku, poučni
jezik v ljudskej šoli je materinščina
otrok šolo  o b i s k a j o e i h.

Po tem takem bodo zabranili ljudsko šolo
zlorabiti za ponemčevanje in tedaj izgubi nem¬
ški šulverein večji del svojega sedanjega delo¬
kroga. In tedaj utegnemo še doživeti, da poreče
gospod dr. Weitlof: „moji gospodje in gospe,
komedija je pri kraji, zaprimo hišo!“ (Posme¬
hovanje na levi.)

Naposled imam še pojasniti, kako šolska
nadzorstva Stajarska tudi srednje šole zlora¬
bijo v ponemčevanje in tlačenje Slovencev. Zla¬
sti si prizadevajo zabraniti, da ne bi sloven¬
sko razumništvo vzgajalo se, množilo in kre-
pilo

Se nemarno na državnih gimnazijah v Ma¬
riboru in Cel ji niti jedne slovenske paralelke.
In vendar borijo se zoper nje deželska šolska
nadzorstva že dve leti. Ob jednem so pouzro-
čiia na omenjenih dveh gimnazijah ali vsaj tr¬
pela razmere, da bi jih človek komaj veroval.
Vlada namreč ondu strahovanje, pristranstve-
nost in preganjanje slovenskih dijakov, da bode
težko kje v Avstriji kaj podobnega najti. Bil
sem pismeno prošen, o teh nasilstvih tukaj ja vno
izpregovoriti. Hočem to storiti mogoče kratko.

V Mariboru bojda tamošnji ravnatelj pri
upisovanji dijakov nagovarja slovenske stari še,
naj svoje slovenske otroke pripisati dajo nem-

14

škim. Na ta način hoče število nemških dijakov
na gimnaziji v Mariboru umetno pomnožiti, ono
slovenskih pa skrčiti.

Šolska nadzorstva trpijo na teh gimnazi¬
jah nemško-liberalnih profesorjev, ki se s poli¬
tiko pečajo in svoje mržnje do vsega, kar je
slovensko, celo nič ne prikrivajo in tudi sloven¬
skim dijakom čestokrat prav nemilo čutiti dajo.
kroti slovenskim dijakom so silno strogi. Za¬
torej dobivajo ti dostikrat po krivici neugodnih
spričeval, morajo razred ponavljati ali se na
drugo gimnazijo preseliti, kar se ve, da stari-
šev stane zopet mnogo denarja Veliko dijakov
obupa ob uspehu in popusti gimnazijo.

deden izmed teh profesorjev je v petem
razredu Celjske gimnazije slovenskim dijakom
strogo prepovedal med seboj slovenski govoriti.
(Poslanec dr. Steinvvender: Bržčas samo med
šolsko uro!) Dijaki so se pritožili pri ravna¬
telji, toda prišli so z dežja pod kap. Kajti ta
je že poprej dijakom višjih razredov bil prepo¬
vedal v Celjskih krčmah slovenski govoriti.
(Poslanec dr. Foregger: Ker je bržčas dijakom
sploh prepovedal v krčme zahajati.) Opomnim,
da je višjih razredov dijakom v krčme zahajati
dovoljeno

Marljivi dijaki v Celji učijo se doma za¬
sebno slovanske književnosti. Kadar ravnatelj
to poizve, pokliče dotične dijake pred sebe, jih
graja, preganja, sili gimnazijo zapustiti ter iz¬
ključuje.

Hudo se godi tudi na gimnaziji v Mari¬
boru. Tukaj skuša ravnatelj z nemško-liberal-
nimi profesorji vred. med njimi jeden Jud, slo¬
venskim dijakom — samo tem — zabraniti zre¬
lostni^ izpit ali „maturo“, to pa na sledeči na¬
čin: Že v sedmem razredu izprašujejo slovenske

15

dijake, nameravajo li za maturo oglasiti se ali
ne. V prvem slučaji pretijo jim z neugodnimi
spričevali, v drugem pa obetajo, da bodo mehko
ž njimi ravnali ter z ugodnimi spričevali gim¬
nazijo dokonati dali. (Cujte, čujte, na desni.)
Od jednega izmed slovenskih dijakov so celo
pismo zahtevali, v katerem se zaveže, da ne
bode oglasil se za maturo ne na Mariborskej,
pa tudi na nobenej drugi gimnaziji ne! To je
resnično nezaslišano, nepostavno in nepošteno.

Ne morem misliti, da bi šolska nadzorstva
o tem ničesar ne izvedela. Poprej nagibam se
v to, da si mislim, da ona nadzorstva dobro
vse vedo. pa molče trpijo. Tega mnenja sem
tem več. ker so se ravno ista šolska nadzor¬
stva v svojih uradnih izjavah do visoke vlade
izrekla proti uvedenju slovenskih paralelk na
gimnazijah. Sedaj čujemo, da je naučno mini-
sterstvo vsaj za gimnazijo v Mariboru zauka¬
zalo uvesti nekaj slovenskim paralelkam podob¬
nega. Toda bojim se zelo, da n§ bi ona šolska
nadzorstva še temu delala največjih zaprek.

Po mojem mnenji bi se takšne zapreke od¬
pravile najlaglje na ta-le način: Prvič morali
bi nadzorovauje slovenskih paralelk izročiti slo¬
venskemu šolskemu nadzorniku, drugič na me¬
sto sedanjega ravnatelja v Mariboru bi imel
priti mož, ki v narodnih rečeh stvarno sodi in
je obeh deželskih jezikov v besedi in pisavi
popolnem zmožen; in tretjič bi naj pri stav¬
ljenji novega poslopja za Mariborsko gimnazijo
ozirali se na prihodnje slovenske paralelke. Ko
bi pa visokej vladi ne bilo mogoče takih slo¬
venskih paralelk v Mariboru in Celji uvesti,
ki bi svojemu namenu ugajale, izrečem tukaj
kot zastopnik štajarskih Slovencev, da bomo
za spodnji Staj ar 'zahtevali popolno

IG

slovensko gimnazijo ter strogo držali
se 19. člena državnega osnovnega za¬
kona, čeprav bi morali iti do držav¬
nega sodišča!

Tega vendar ne moremo trpeti, da'bi pičlo
20—30.000 broječi Nemci imeli 4 srednje šole,
okoli 400.000 Slovencev pa nobene. (Cujte na
desni!)

Visoka zbornica, o sedanjej vladi pravijo,
da je bojda nameravala narode med seboj po¬
miriti in spraviti. Žali Bog, da se to ni zgo¬
dilo in se tudi zgoditi ne more, dokler ne bodo
člena 19. državnih osnovnih pravic resnobno in
povsodi izvrševali. Sedaj vlada namesto miru
neprestano narodna borba. Zlasti razsaja ljuta
šolska borba od avstro pruske meje na Šlezkem
do obali Jadranskega morja. Obžaljujemo to
šolsko borbo, toda ne bojimo se je. Marveč bo¬
rimo se odločno, pa tudi s čedalje večjim za¬
upanjem, da naposled popolnem zmagamo. To
zaupanje crpimo iz pravičnosti svojih zahtev
in iz sile, ki tli v narodnostni ideji. Dualizem
že prašči na vseh straneh. Pripravljajo se ve¬
liki dogodki. Predno sedanje stoletje konča,
bode tudi narodno vprašanje avstrijskih 1  Slo¬
vanov moralo biti rešeno. Sklepam želeč, naj bi
rešilo se na čast in slavo, na korist in blagor
celokupne Avstrije! (Dobro, na desni, govor¬
niku čestitajo.)