SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 50
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 15 de diciembre - 15. decembra 2005
NASILJE
JOŽE HORN
V 150 letih, ki jih preučuje slovensko-hrvapka zgodovinska komisija, v stoletju zla s svetovnima vojnama, Slovenci in Hrvati niso bili vpleteni v medsebojne spopade, bilo je le nekaj ,,prepirljivih momentov", je po drugem zasedanju komisije v Ljubljani poudaril sopredsedujoči hrvapki zgodovinar Dupan Bilandžič. Da prevladujejo dobri odnosi med narodoma, se je strinjal tudi vodja slovenskega dela komisije Janko Prunk in pojasnil, da gre pri problemih za novejpa vprapanja.
,,Vedno je problematično tisto, kar je najbližje,"
Haider znova napada slovensko manj pino
Kdo ne bi priznal, da živimo v dobi nasilja, ki ga človek povzroča sočloveku. Zato govorimo samo o tem.
V vseh časih se je to dogajalo in to na vse različne načine. Razlike človepke mogočnosti so se vedno kazale tudi zunaj. Tisti, ki je mislil, da je in da ima več, je hotel gospodariti nad drugimi. Dostikrat je v ta namen uporabljal silo ali nasilje, krutost nad samo naravo, nad živalmi in pe huje nad ljudmi. To človepko nasilje nad sočlovekom je tudi najhujpe, ki človeku povzroča hudo trpljenje. Uresničuje se tisti izrek; človek človeku volk.
En način nasilja je bilo suženjstvo v tistem času. Njegov moderni način pa ni nič manj nasilen in nečlovepki. Ugrabitve, umori za pičle centave, koncentracijska taboripča, vojne, itd. V tretjem tisočletju nima človepko življenje nobene vrednosti.
Nasilje povzroča telesno in dupevno gorje, ki ga življenje pe samo preveč prinapa. Tega ne bi smeli sami nikdar pe povečati. Prihaja mi na misel izrek: kar nočep da bi drugi tebi storili, tudi ti njim ne stori. To bi sploh moralo biti pravilo vsega skupnega in medčlovepkega življenja. Sočloveka ne bi smeli zlorabljati, ampak mu delati dobro, kar bi koristilo nam samim in napim bližnjim.Brez nasilja vsaj te vrste trpljenja ne bi bilo.
Človek je gospodar, ni pa lastnik vesolja in narave. Podvrzita si zemljo, je rekel Stvarnik človeku. Ni mu pa dal pravice zlorabljati naravo in človeka v namene, ki tega niso vredni. Nikdar mu ni dovoljeno uporabljati nobene vrste nasilja, najmanj do sočloveka, da doseže svoj namen.
Gospodar vsega obstoja in življenja je samo Bog. Če se človek postavi na Njegovo mesto in se ima za lastnika vsega, kar je bližnjega, bo Bogu dajal odgovor.
Nasilje lahko opazujemo vsak dan na napih cestah in v okolju, kjer živimo. Pretepanje, prepiranje, kričanje, izzivanje, nestrpnost, poniževanje, obrekovanje, kar z eno besedo imenujemo - besedno nasilje. Tega je preveč že v družini, v vsaki skupnosti in sploh med ljudmi. Vse je proti ljubezni do bližnjega in je pomanjkanje spoptovanja do sočloveka. Začenja se v mislih in preide na besede. Še hujpe pa je, če se to pokaže tudi v dejanju, kjer dobi svoj izraz. In tega je danes zelo veliko. Gotovo preveč. Nikjer nisi varen, ne ti in ne tvoje stvari. Prevladuje miselnost, da je vsakdo gospodar tebe in tvoje lastnine. Kar je tvoje je moje, kar pa je moje, tebe ne briga. Poleg peste, so tudi sedmo zapoved izbrisali iz dekaloga.
Kje je lestvica vrednot? Kje je vrednost človekovega življenja? Kje je spoptovanje? Kdo pe izpolnjuje deset božjih zapovedi?
Samo te prinapajo človeku svobodo in dostojanstvo in ga postavljajo na pravo pot življenja.
Bog je človeka poznal in mu v njegovo dobro nekatere dolžnosti zapovedal in druge stvari prepovedal. Če bomo to upoptevali, bo nasilje marsikje izginilo.
Slovensko-hrva pka zgodovinska komisija
Deželni glavar na avstrijskem Koropkem Joerg Haider je spet ostro napadel slovensko manjpino.
,,Super podpore" za kulturno delovanje slovenske manjpine naj bi vnapale nemir med prebivalstvo, zato v prihodnje slovenskih druptev ne bi smeli podpirati bolj kot nempkih. Tudi katolipka Cerkev naj bi razčistila določena vprapanja, v polskih atlasih v Sloveniji pa je treba nemudoma popraviti jezikovne in kulturne meje.
Kot je dejal Haider, na avstrijskem Koropkem ne bo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, ,,razen če bi s tem soglapali vsi". Novo dvojezično topografijo bi po Haiderjevih izjavah
morale podpreti vse stranke, ki so zastopane v občinskih svetih posameznih občin.
Na pogovorih naj ne bi sodelovali predstavniki slovenskih organizacij, Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS), Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koropkih Slovencev in Slovenk (SKS). Manjkala naj bi tudi koropki Heimatdienst (KHD) in Zveza brambovcev (KAB). Po Haiderjevih besedah naj bi se konferenca o konsenzu na Dunaju nadaljevala pele potem, ko bi na Koropkem napli repitev na ravni občin.
Poleg krajevnih napisov pa bi bilo treba obravnavati tudi pe druga odprta
vprapanja. Po Haiderjevem mnenju gre pri tem za „situacijo pri druptvih", ker naj bi slovenska druptva prejemala ,,super podpore".
To naj bi povzročalo nemir, zaradi česar bi morale ukrepati zvezne oblasti. Slovenska druptva naj bi namreč dobivala trojne podpore, in sicer od Avstrije, dežele Koropke in tudi iz Slovenije.
Haider je izrazil tudi upanje, da bo s krpkim pkofom Schwartzem lahko dosegel dogovor glede „spornih vprapanj" v katolipki Cerkvi. Slovenski duhovniki naj bi namreč pri pogrebih proti volji nempko govorečih svojcev mapevali v slovenpčini.
Na zasedanju OVSE kar 22 odločitev
V Ljubljani se je vrpilo zasedanje OVSE, organizacije za evropsko varnost.
Predsedujoči OVSE Dimitrij Rupel se po sestanku z vodji ameripke in ruske delegacije ter nekaterih drugih delegacij glede sklepnih dokumentov ministrskega sveta OVSE po-
danja organizacije v Ljubljani obžaloval, ker ministrom ni uspelo sprejeti deklaracije.
Na zasedanju zanjo ni bilo soglasja, je pa bila ,,vi-sokokvalificirana večina", je dejal. Poudaril pa je, da so sprejeli veliko ptevilo, kar 22, odločitev, pri tem
je dejal Prunk na novinarski konferenci po zasedanju. ,,Gre za vprapanja, ki so nastala tik pred razpadom skupne države, mi pa bomo pokazali, kako in zakaj je do tega problema priplo, repitve pa ne bomo predlagali," je poudaril. Med problemi je navedel vprapanje Jedrske nuklear-ke Krpko (NEK), za gradnjo katere so denar dali Slovenci in Hrvati, ostala pa je v Sloveniji, kot tudi glede podružnice nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu.
Glede meje med državama je Prunk izpostavil, da v dolgem odseku ni pro-
vedal, da so se stalipča na sestanku dokaj zbližala.
Na sestanku, ki je trajal približno tri ure, so govorili predvsem o ministrski deklaraciji in o časovnem načrtu reform OVSE. Rupel je potrdil, da se pri prvi zapleta o umiku ruskih sil iz Gruzije in Moldavije, pri drugem pa je problematično besedilo glede opazovanja volitev oziroma vloge Urada za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR).
Predsedujoči OVSE, zunanji minister Dimitrij Rupel, je na novinarski konferenci trojke OVSE ob sklepu 13. ministrskega zase-
blematična, ker je bila ves čas meja med dvema polovicama - avstrijsko in madžarsko - v Habsburpki monarhiji jasna. Problem pa je meja v Istri, kjer med Slovenci in Hrvati v času Habsburpke monarhije ni bilo postavljene meje, niti med obema vojnama, ko je bila pod zasedbo Italije, je dejal.
pa izpostavil sprejetje časovnega načrta reform OVSE.
Rupel je pe menil, da se je OVSE izkazala za vitalno organizacijo, predvsem v oddaljenih državah, kjer ljudje živijo v težkih socialnih in političnih razmerah. Izpostavil je napredek v nekaterih državah v minulem letu, pri čemer je posebej omenil Ukrajino in Kir-gizistan.
Dobre rezultate so po Ruplovih besedah dosegli tudi v Gorskem Karabahu in na Kosovu. Pri tem je Rupel nekoliko razočaran, ker na zasedanju v Ljubljani niso dosegli dogovora o izjavi o Kosovu.
Jan pa v Londonu
Slovenski premier Janez Janpa je v Londonu po pogovoru s predsedujočim Evropski uniji, britanskim premierom Tonyjem Blairom ocenil, da je britanski predlog za novo finančno perspektivo povezave za obdobje 2007-2013 „sprejemljiv kompromis, v kolikor bo priplo do nekaterih sprememb v stratepkih točkah proračuna", ter tudi povedal, da je neto pozicija Slovenije po njem blizu neto poziciji iz junijskega kompromisnega predloga.
,,Za nas predlog predstavlja sprejemljiv kompromis, v kolikor bo priplo pe do nekaterih sprememb v samih stratepkih točkah proračuna, in sicer v smeri večje razvojne naravnanosti in v smeri večjega premika pri skupni kmetijski politiki. To zadnje je sicer realno težko pričakovati," je dejal.
,,Po predlogu, če se ne bo bistveno spreminjal, je neto pozicija Slovenije blizu neto poziciji v času luksemburpkega predsedstva, lahko bi celo rekli, da relativno ugodna. Nekaj manj je sredstev za razvoj podeželja, kohezijska sredstva pa so praktično enaka ali celo večja, tako da je z ustrezno kombinacijo obeh virov možno uresničiti programe, ki smo jih predvideli za čas do leta 2013, če bo naslednja finančna perspektiva sprejeta v decembru," je nadaljeval.
Janpa je bil sicer le eden v vrsti premierov EU, ki so se zvrstili pri Blairu. Srečanja sodijo v okviru „prestolnic na turneji" pred vrhom konec prihodnjega tedna, kjer bo perspektiva seveda osrednja tema. Po teh potekajočih posvetovanjih bo predsedstvo pred vrhom prestolnicam poslalo popravljeni kompromisni predlog, na podlagi katerega naj bi voditelji nato skupali doseči dogovor.
Spomin na Hribov pka
,,Večer s pesnikom Ivanom Hribovpkom", so priredili v Radovljici, od koder je bil pesnik doma, ob 60. obletnici njegove smrti. O osebnosti prezgodaj umrlega pesnika in o njegovih pesnipkih stvaritvah sta se pogovarjala pri polni dvorani v dvorani Tomaža Linharta prof. Franc Pibernik in Jože Šifrer. Pesmi pa je recitirala Alenka Bole Vrabec.
BERI_
HUDE NAPAKE V KNJIGI CORSELLISA
60 LET
TRŽAŠKEGA RADIA.....
ŽIVLJENJE SLOVENCEV 2 V MENDOZI..................
3
NOVICE SLOVENCEV 2 V IZRAELU.............................4
Recenzija knjige SLOVENIA 1945 Memories of death and survival After world war II (spomini in preživetje po II svetovni!)
John Corsellis » M. Ferrar Publisher L.B. Tauris London
Pisec Corsellis je bil maja 1945 kot socialni delavec v Celovcu, Vetrinje, civilno taborinče.
Tragedija naph domobrancev, ga je tako prizadela, da se je tej tematiki posvetil dolga leta.
Pred deset in več leti sem osebno z njim govoril. Čutil in nakazal je veliko simpatijo, sočutje do te nane tragedije, ni pa izustil ene same besede o odgovornosti anglenkih oblasti. Kolega M. Ferrar v predgovoru ta zločin označi samo s prevaro (deception), ker so Angleži domobrancem povedali, da jih vozijo v Italijo!!!
Corsellis opisuje podrobno usode posameznih beguncev tako kardinala Ambrožiča, psihiatra Jančarja, G. / Gpe. Riko Ziernfelda itd. Poskuna podati celotno zgodovino nane revolucije, državljanske vojne, vendar s premnogimi hudimi napakami. Razlog: aplicira prevečkrat in v važnih zadevah netočne, lažne komunistične vire.
Pisec se niti ni potrudil dobiti pravo ptevilo vrnjenih domobrancev, pipe o 12.000, četudi anglenki dokumenti govore o dokaj točni ntevilki 8.700, katero so indirektno tudi potrdili nani v Sloveniji. Poglejmo ne nekatere druge trditve:
Str. 3, 2. odst: domobranci ustanovljeni od antikomunističnih katoličanov. Nemci in Italjani so mnoge
HUDE NAPAKE
od teh preganjali kot nacionaliste^ Toda katoliki so tudi kolaborirali... Ko so prinli v Avstrijo so nosili nemnke uniforme in nemnko orožje. Enostavno bi jih bilo imenovati kot hlapce okupatorja. Toda resnica je bolj kompleksna ... Žrtve so bile stranne. Ljudje so bili soočeni z velikimi moralnimi problemi. Da so nekateri pogrenli ni čudno^
Iz gornjih stavkov je lahko razbrati:
a)	neko anti katolinko potezo, ker domobranstvo nakazuje kot izrazito katolinko gibanje in organizacijo. To napačno označbo je pisec protestant pobral od KPS;
b)	govori o pogrenkih točno tako kot nana levica, brez vsakih podrobnosti v čem bi ta greh bil;
c)	pisec prevzame kot svojega največji pravni in družbeni nesmisel KPS ko označi vsako kolaboracijo kot neprimerno, greh, zločin!;
d)	pisec enostavno ne razume posledic okupacije. V okupirani deželi bodo domače oborožene formacije povsem legitimno, normalno nosile obleko, orožje, ki ga okupator preskrbi. Hanka konvencija iz leta 1907 vse te stvari predvideva, dopunča ...
Pisec skuna razložiti (str. 8, odst. 2) nano revolucijo, državljansko vojno kot izraz borbe za oblast med katoličani in partijo. Omenja sicer VOS-ov začetni terorizem, toda ga ne označi kot edinega krivca in edino krivdo za izbruh državljanskega spopada.
Citiram pisca (str. 29, odst. 5) „Spomladi 1942 so se katoličani in komunisti spopadli." Povsem
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
zgreneno, posnemajoč režimske zgodovinarje, da je Po za medsebojno pobijanje! Zgodovina pa točno nakaže za pomlad 1942 pe vedno VOSov grozni enostranski terror, brez najmanjPE samoobrambne akcije opozicije. Posnemajoč netočne režimske vire pisec napteva eno edino pomembno akcijo partizanov: napad na Štampetov most. Kot vemo, so Štampetov most razruPla anglepka letala ^ Omenja rupenje viadukta (borovnipkega) in tozadevno zahvalo Marpala Aleksandra; kot vemo tudi uničenje viadukta ni bilo delo NOB-a.
Še hujpa malomarnost pisca: citiram (str. 35 odst. 1): ,,Vapke straže so ob priliki skupaj z Italjani obiskali partizansko kmetijo in zvezali ženo in ptiri otroke in pe nosečo sosedo in jih zažgali do smrti" Kot vir navaja govorjenje Bert Pribaca, političnega emigranta, ki se je vrnil pe v SFRJ. Dogodek je popolnoma izmiPjen, nikdar dokazan. Med drugim: Vapkim stražam Italjani niso dopustili najmanjpega akta sile proti rojakom in za Italjane krive za premnoge zločine ni znan tako grozni zločin.
Nedopustno!: pisec pipe ,,Škof Rožman je pisal v pastoralnem pismu: mi smo hvaležni Bogu, da je navdihnil vodjo Italije da je nasvetoval ustanovitev (anexation) Ljubljanske province." Pisec je toliko nemaren, da citira od Graziolija falzificirano Rož-manovo izjavo. Z eno besedo pisec je kot svojo pisal in prisvojil vso lažno zgodovino enoumskega režima in njegovih zgodovinarjev!
Peter Urbane, Toronto
TONE MIZERIT
60 LET POZITIVNIH IN NEGATIVNIH VALOV
Dokončujemo leto, v katerem je bila po svetu cela množica proslav in komemoracij ob 60-letnici konca druge svetovne vojne. Slovenci smo jih tudi imeli. Predvsem smo se spominjali začetka begunskega življenja tistih, ki so zaradi svojega protikomunističnega udejstvovanja morali v svet, da si rePjo življenje. Na letopnjem 12. Taboru Slovencev po svetu, ki ga je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pripravilo Izseljensko druptvo Slovenija v svetu v začetku meseca julija, so predavatelji obdelali tematiko tistih beguncev, ki so za krajp ali daljp čas vplivali na življenje zamejskih Slovencev.
Časnikar Ivo Jevnikar je podal izčrpno sliko tega vpliva na slovensko zamejstvo v Italiji. Kot je sam poudaril, so sadovi njihovih naporov pe danes opazni, saj so postali temeljni kamni organiziranega življenja slovenskih zamejcev.
Med njimi je radijska postaja Radio Trst A, ki je po odločitvi zaveznipke uprave imela slovensko vodstvo. Zaradi ideolopke in politične odločitve samih komunistov, ki so bojkotirali vse, kar so zavezniki Slovencem omogočili, so na slovenski radijski postaji v Trstu dolga leta (desetletja) prevladovali demokratično misleči sodelavci. Ne samo, da je postaja nudila kulturno in narodnostno podporo svojemu lokalnemu, zamejskemu poslupalstvu: z objektivnim, demokratičnim in svobodnim poročanjem je nudila rojakom onstran železne zavese pe drugo plat zvona, — oziroma pravilno plat, ki ni imela agitpropovskega prizvoka, ampak je verodostojnejpe kazala na to, kar se dogaja po svetu in tudi celo tam, na „oni strani".
Ta radijska postaja je v natrpanem Kulturnem domu v Trstu praznovala 60-letnico v nedeljo, 4. decembra s slovesno akademijo. Praznovali so pa tudi deseto obletnico slovenskih televizijskih programov v okviru deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.
Na slovesnosti je igralo in pelo več kot 160 slovenskih glasbenikov iz vse dežele FJK, ki so predstavili kar tri praizvedbe. Ob stoletnici Ubalda Vrabca sta bili prvič javno izvedeni kantata za ženski zbor in orkester Dve sestri, ki jo je skladatelj napisal po baladi Antona Apkerca, in Mali koncert za simfonični orkester. Izvedli so tudi kantato za zbor in orkester, ki so jo naročili mlademu slovenskemu glasbeniku iz Gorice.
Slovesnosti so se udeležili visoki predstavniki slovenskega in italijanskega političnega življenja, kakor tudi kolegi z RTV Slovenije.
Zanimive, preudarne in vzpodbujajoče so bile nekatere besede v pozdravnih govorih.
Koordinator deželnih sedežev pri RAI Giuseppe Cerello je prinesel pozdrave državnega predsednika RAI Claudia Petrucciolija in poudaril, da je Radio Trst A prehodil dolgo
pot v 60 letih, saj je „počapčen nad dejstvom, da je Radio Trst A v svoji zgodovini odraz tiste plemenite večkulturnos-ti, ki je označevala Trst in je danes odraz klime konstruktivnega sodelovanja med narodi in to v času, ko se je sodelovanje med narodi v novi Evropi bolj okrepilo, saj so stare zamere presežene."
Tržapki župan Roberto Dipiazza je pozdravil v slovenskem jeziku in se slovenski narodni skupnosti zahvalil za vztrajanje in kulturno delo, ki se odraža tudi v 60 letnem delu Radia Trst A. Zaželel si je, da bi Trst postal metropola nove Evrope, in bo to postal, tako tržapki župan,„samo če se bo zavedal doprinosa slovenske manjpne in dejstva, da prihodnje leto ne bo več meje med Italijo in Slovenijo. Če hoče Trst ostati v prvi ligi, se potem mora zavedati, da to lahko stori samo skupaj s Slovenci, ki v njem živijo."
Deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz je čestital in povedal, da se je že veliko naredilo, izrecno pa poudaril, da je „pri nas samo pe pepčica tistih, ki se ne zavedajo pomena slovenske narodne skupnosti v Italiji".
Žal ne moremo posplopevati besed o plemeniti večkul-turnosti, konstruktivnem sodelovanju in preseženju starih zamer. V isti ptevilki tednika Novega glasa, iz katere povzemamo podrobnosti s te slovesnosti, glavni urednik tednika Andrej Bratuž v uvodniku daje vtis, da ti podatki niso tako navdupujoči.
K dolgemu seznamu mazapkih akcij „pepčice tistih, ki se ne zavedajo pomena slovenske narodne skupnosti v Italiji", dodaja pe novo, ki se je pojavila na stavbi v Tržiču, kjer je z možem živela Bernardka Radetič, pred kratkim umrla priznana javna delavka. „Zlasti stavek, ki zadeva pokojno in ki ga nočemo zapisati, kaže, koliko sovraptva zmore bedno človepko bitje. Zlikovcev, ki ne poznajo nobene pietete, nista ustavila ne smrt ne trpljenje Bernard-kinih najbližjih in žalost vse nape skupnosti. O dogodku sta poročala nan dnevni tisk in prispevek na nap televiziji." Italijanski mediji (razen goripkega pkofijskega tednika Voce Isontina) se pa za to sploh niso zmenili, vsa ta nečlovepkost se jim ni zdela tako huda, da bi jo bilo vredno objaviti in seznaniti italijanske bralce o pomanjkanju srčne kulture. Ob tem lahko le pripomnimo, da se deželni odbornik moti, ko govori o pepčici: k materialnim mazalcem je treba pripteti pe vse tiste, ki se niso oglasili in obsodili človeka nevrednih dejanj.
In tudi župan bo imel pe dolgo dela, da bo obmejno mesto spremenil v metropolo, volivci pa bodo morali izbrati uspepnejpEga trenerja in boljph igralcev, da bodo spravil Trst v prvo ligo ...
Zamude je že pestdeset let.
GB
Povolilni premiki se nadaljujejo s polno paro. Mnogi opazovalci pa menijo, da če razvoj dogodkov ne ni bil tako žalosten, bi ga lahko smatrali za posrečeno burko.
Eden da, drugi ne. O nestalnem poslancu (Boro-coto), ki je takoj po volitvah preskočil iz opozicijske Macrijeve PRO v vladno Fronto za zmago, smo že pisali. Novost je, da kljub vsem sodnim postopkom in kljub predstavitvi v sami parlamentarni zbornici, omenjeni uskok s pristankom svojih kolegov že sedi na svojem poslanskem sedežu. A parlament je doživel pe dve dodatni aferi. Prva, da izvoljenemu poslancu, bivpemu policijskemu komisarju in županu mesta Escobar (Luis Patti) niso dovolili nastopiti funkcije. Zbornica mu je z absolutno večino odklonila sprejem in njegovo vprapanje poslala v zadevno komisijo. Razlog je bil, da je obtožen krpenja človekovih pravic za dobo protigverilske vojne. Da je medtem na poslanskih stolčkih sedelo že kar nekaj bivph prevratnikov ni vplivalo na izid glasovanja. Kakor tudi ne, da ima bivp predsednik Menem v teku več sodnih postopkov, ki se dotikajo korupcije, pa je vseeno zasedel mesto v senatu, ki mu sedaj poverja inmuniteto.
Vest in zakon. Druga afera je pa tekla okoli bivpega zunanjega ministra. Predsednik Kirchner ga je prepričal, da je načeloval seznamu vladnih kandidatov za poslance v prestol-nem mestu. Uspeh ni bil najboljp (dospeli so komaj na tretjem mestu) a Rafael Bielsa je bil izvoljen. Torej je odstopil kot minister. Še preden pa je nastopil kot poslanec, mu je predsednik „ponudil" mesto veleposlanika v Franciji. Bie sa je ponudbo sprejel in sporočil zbornici, da ne bo nastopil kot poslanec. Reakcija opozicije je bila silna. Razne stranke so obtoževale vlado, da je to norčevanje in da se igra z ljudsko voljo. Bivp minister se je branil, čep, da ponudbe ni sprejel z veseljem in da to zanj predstavlja problem vesti. Gotovo ga je vest resnično pekla, ker je naslednji dan preklical svoj odstop, se odrekel mestu veleposlanika in sporočil zbornici, da bo nastopil kot poslanec. Odločitev je v vladi padla kot strela z jasnega in v Kirchnerjevem krogu so dali vedeti, da jim korak bivpega ministra ni po godu. A Bielsa se je držal svoje končne odločitve. Vprapjivo pa je, kakpno funkcijo bo opravljal sedaj v zbornici visoko kulturen, izobražen in nedvomno popten poslanec, ko je padel v nemilost pri vodstvu.
Železna srajca. Kot smo lahko brali v časopisju je to, da svoje funkcionarje
postavi na kandidatne liste, potem jih pa popje na druga mesta, že stara navada predsednika Kirchnerja. Za dobo, ko je kot guverner vladal v provinci Santa Cruz, je pogosto segal po tem orodju. Pa tudi ni to izključno njegova navada. Še hujpe se je pred časom dogodilo v provinci La Rio-ja, ko je guverner zaprosil dopust, da je lahko kandidiral kot senator, po volitvah pa je odstopil kot senator, prepustil to mesto svoji sestri, ki mu je sledila na kandidatni listi, sam pa znova prevzel guvernerski mandat. Spričo takih primerov ni čudno, da (kot kaže anketa raziskovalnega inptituta) državljani postavljajo med ustanove, ki najbolj zapadjo korupciji, prav politične stranke.
Paris je vreden mape? Spodrsljaj okoli Bielsa izvira iz temeljnega dejstva, da so se vezi med Francijo in Argentino, ki so bile tradicionalno močne in uglajene, zadnje čase precej zrahljale. Naj gre za vprapanje diplomatskih odnosov, finančnih zadev in zlasti problema privatiziranih podjetij javnih storitev, povsod naletimo na težave. Argentinska vlada je brezskrbno gledala, kako rjavijo včasih blesteči stiki. Zadnji čas je pripo celo do hudih protokolarnih spodrsljajev. Vlada je vendarle spoznala, da tako ne more naprej in je skupala zadevo renti — na svoj način. A ta način ni bil najboljp. Bielsa bi bil res primeren človek za to mesto, a ne v svojstvu ravnokar izvoljenega poslanca, in tudi ne, ko je komaj zapustil mesto zunanjega ministra. Po aferi je bil končno za poslanika imenovan Eric Calcagno, sociolog, ki je več leč živel in tudi ptudiral v Parizu in pozna skrite poti francoske diplomacije.
Drage kravice. Kljub vi-sokodonečim napovedim, vprapanje inflacije pe ni repeno. Verige veletrgovin so se sicer obvezale, da bodo znižale cene za 15%; objavljen je bil celo seznam znižanih izdelkov in pridelkov, a vse je zelo nejasno, poleg tega pa so trgovine v pričakovanju znižanja stvari tako povipale, da se marsikje pocenitev ne bo poznala. Da tu sploh ne govorimo o mesu, kjer je vse le pe pri pogajanjih obljubah, in vlada sama priznava da bo znižanje stopilo v veljavo pele prihodnji mesec. Velik uspeh bo že, če cene ne bodo naprej rasle. Medtem pa se je povečala družina skupnega južnoameripkega trga. Pod pritiskom argentinske vlade je sedaj pristopila pe Venezuela. Vključitev je lahko pozitivna, ker je to petrolejska država. A kaže, da si Argentina preveč obeta od radodarnosti predsednika Chaveza. Na tem svetu ni nič zastonj.
SLOVENCI V ARGENTINI
MENDOZA
Spomenik župnika Ivana Tomažiča
Za praznovanje 200. letnice župnije San Vicente Ferrer v Godoy Cruz-u so v nedeljo 30. oktobra odkrili, ob vhodu v Cerkev, spomenik župnika Ivana Tomažiča, ki je tam pastiroval 30 let. Po otvoritvi spomenika je Med slovesno sveto. mapo prepeval nas Pevski zbor pod vodstvom dirigenta Diega Bosqueta. Ker je godoykružka farna cerkev, gotskega stila izredno akustična je zbor zvenel v lepi glasovni ubranosti, kar je dodalo okvirni pečat liturgični slovesnosti.
Program 200-letnice župnije San Vicente Ferrer je bil pestro osnovan. Župljani so se duhovno pripravljali za ta dogodek skozi devet mesecev. V petek 28. oktobra v Cine Teatro.
Plaza, v polni dvorani, so predstavili versko-kulturni in zgodovinski program, luči in sence te plodne krajevne cerkvene skupnosti, ki so jo ustanovili čilenski dominikanci, ko so pred dvema stoletjema pripi čez kordiljero. Dober del programa je bil namenjen župniku Tomažiču, posebej ker je ne samo obnovil lepo farno cerkev, marveč tudi duhovno prenovil župnijsko občestvo in ga ,,aggiorniral" po navodi ih II. Vatikanskega cerkvenega zbora.
Gospod Ivan Tomažič se je rodil v Ljubljani 18. novembra 1912. Po končani drugi svetovni vojni se je kot slovenski begunski duhovnik naselil v mendopki pkofiji. Po nekaj mesecih kaplanovanja v San Martinu je bil leta 1950 postavljen za župnika v kraju Santa Rosa, oddaljenem 80 km iz mesta Mendoza proti vzhodu. Leta 1967 pa je nastopil na veliki in pomembni župniji mendopke nadpkofije v Godoy Cruz in tam pastiroval prav do svoje smrti, ki se je zgodila 6. junija 1997. Zaslužnega župnika Ivana Tomažiča so pokopali
Doprsni kip
Grob in spomenik župnika Ivana Tomažiča
Pročelje cerkve San Vicente Ferrer
pred vhodom v cerkev. Že takoj po smrti in so nad grobnico postavili marmornat podstavek na katerem je zasidran sedanji spominski kip.
Na pobudo sedanjega župnika Gabriel-a Bossini-ja smo Slovenci sprejeli propnjo za pomoč pri izvrptvi tega projekta. G. Tomažič je bil tudi dober in zvest služabnik tudi slovenskega cerkvenega občestva v Mendozi, saj je vedno rad prihajal med nas in bil namestnik g. J. Horna ob primerih njegove odsotnosti, posebno ob času bolezni. Zato je nape Druptvo, s predsednico, gospo Marjano Šmon-Žumer na čelu, z veseljem sprejelo napropeno akcijo in organiziralo razne prireditve za pridobitev gmotnih sredstev.
Organiziranje umetnipkega dela kipa je pri napem Druptvu je prevzel g. Jernej Bajda. Izbral je Loreno Bru, znano v Mendozi po kvaliteti njenih del. Ta umetnica je ustvarila enkratni doprsni kip, vlit v bronu, ki res predstavlja "pravi lik" gospoda Tomažiča, ne samo po njegovi zunanji fizonomiji ampak tudi po notranjem duhovnem življenju, ki je vedno izražal, tako ob zdravju in posebej ob času bolezni katero je sprejel kot križ odrepenja.
Po odkritju spomenika je bivp župnik Augusto Barachini, ki je spremljal g. Tomažiča posebno v zadnjih letih življenja, izrazil presenečenje ,,saj sem mislil, da je med nami" in drugi, že priletni župljan je povedal ,,sedaj ga imamo zopet v fari in nas blagoslavlja ob vhodu v cerkev". Gospod Barachini je danes Mendozi glavni tajnik v CEDUCAR-a (Consejo de Educacion Catolica de Argentina) in ima g. Tomažiča za zgled duhovnika, zato se je spravil opisati njegovo življenje, katerega ima v precejpni meri dovrpenega. Ker pa nima zadostnih informacijah o prvih letih življenja zeli potovati v Slovenijo da bi dobil podatke o rojstnem kraju, življenje v otropkih in mladostnih letih, ter informacije o času ko je potekala kruta komunistična revolucija na slovenskem. Morda bi se mu ta želja lahko izpolnila s pomočjo ustreznega cerkvenega ali podjetnipkega sponzorja.
Posebno zahvalno pismo smo prejeli od sedanjega župnika Gabriel-a Bossini-ja, ki pravi: A la Comunidad Eslovena de Mendoza.
Queridos Hermanos en Cristo. En nombre de mi comunidad y del mio propio, les agradezco la do-nacion del busto del Padre Juan To-mazic y la participacion del coro durante la celebracion de la Santa Misa.
Fue hermosisimo !!! Toda la gen-te quedo admirada por la excelencia de la celebracion y de los cantos liturgicos.
Confio que se reitere en otras ocasiones la colaboracion entre am-bas comunidades para Gloria de Dios y de la Santa Madre Iglesia: "Que hermoso es que los hermanos vivan unidos" (S.32).
Esperando que Dios les devuelva el ciento por uno me despido cordi-almente en Cristo y Maria.
Naj pismo g. Bossinij-a utrdi napo versko in slovensko zavest, da bomo kot potomci narah prednikov v Argentini nadeljevali delo kot zavedni kristjani.
Inženir Jože ©mon
36. Mladinski dan
športno delovanje fantov
Najvažnejpe pportno delovanje, ki ga je mendopka mladina letos uresničila, je bil ,,Nogometni Turnir 2005", ki se je pričel v juliju in končal novembra, prav na mendopkem mladinskem dnevu.
Pri tem turnirju je sodelovalo 11 ekip. Te skupine so vsak petek zvečer in ob nedeljah po map pripe v Slovenski dom in na dvoripču vsak po svojih talentih pokazale nogometne lastnosti. Čeprav se je včasih zaradi napačne sodbe, ali zaradi nejevolje med igralci p o v i p a l a ,,temperatura"
(ki tudi pripada nogometni folklori in da tekmovanju poseben pečat) se je turnir razvil v celoti v normalnem duhu.
Prvo mesto je dobila
,Patula", drugo mesto
,Zelva", prvo mesto
ekipa ,,Želva", ki je v finali premagala ekipo ,,Patula", ki je osvojila drugo mesto, za 7 golov proti 1. Posebno priznanje je dobila ekipa ,,Los Guada", kajti čeprav so jo sestavljali najstarejp igralci, je priborila tretje mesto.
Pokale smo razdelili med praznovanjem mladinskega dne. Občinstvo je zaploskalo zmagovalcem in
Los Guada", tretje mesto
vsem tistim, ki so sodelovali skozi ves turnir. Ne smemo pozabiti na navijače, ki so svojo ekipo venomer z vsemi močmi podpirali. Turnir je bil res lep in ostane želja, da se bomo prihodnje leto ponovno pomerili.
Posebno zanimivo bi bilo da bi se kdaj v prihodnjem letu pomirila Mendoza vs. Buenos Aires. Naj bo ta prva ponudba napm rojakom, ki žive ob Srebrni Reki.
Avguptin ©mon
19. in 20. novembra smo praznovali nap 36. mladinski dan. Geslo je bilo letos: ,,Več je kar nas druži, kot kar nas loči".
V soboto 19. novembra ob 21.30 uri se je vrpl
Od zgoraj: David Bajda, deklipki zbor Encijan in družina Zemljič
glasbeni večer na katerem so peli: otroci slovenske osnovne pole, deklipki zbor Encijan, skupina Los Chanares in družina Zeml-jič. David Bajda je pa zaigral nekaj skladb na kitaro.
V nedeljo, 20. novembra ob 10. uri smo dvignili zastavi in sodelovali pri mladinski mapi, ki jo je daroval g. Jože Horn. Sledile so nogometne igre, ki so bile zaključek turnirja 2005.
Popoldne se je vrpla predstavitev mladine in narapčajnikov. Po petju argentinske in slovenske himne sta predsednika mladinskih organizacij, Marta Grintal in Tomaž Bajda, imela vsak kratek nagovor.
Marta Grintal je spregovorila takole:
Veseli nas, da lahko praznujemo pe eno leto ta dan, kjer mladi pokažemo, da smo prisotni!!!
,,Več je kar nas druži, kot kar nas loči". To je geslo, ki smo si ga izbrali za letopnji dan.
Veliko Slovencev živi po svetu: v Argentini, v Severni Ameriki, v Avstraliji, v državah Evrope, Afrike, Azije ... Čeprav smo vsi rastreseni po svetu nekaj ostane v nas, ki nas vedno druži, nas povezuje.
TO JE SLOVENIJA, slovenski izvor, slovenski jezik, slovenska tradicija, navade, vrednote.
Čeprav so razdalje velike in realnost življenja različna, po kulturi in okolju, nekaj v nas ostane živo in edino. Nekaj v napi notranjosti naredi, da se počutimo del nečesa večjega, del
Slovenskega naroda.
Zato hočemo mladi danes poživljati nap duh, oživljati vrednote, katere so nas napi star-pi in stari starpi naučili od otrcpkih let.
Želimo naprej delati za Slovensko družino v Men-dozi!!! In to, preko vseh osebnih razlik; ker je drugačnost napih čustev in misli manjpa, kot to, kar nas druži.
Druži pa nas . prijateljstvo, ljubezen, medsebojno spoptovanje, kato-lipka vera, delo in trud.
Hvala lepa!!!
Tomaž Bajda pa je pozdravil v ppanskem jeziku:
Estamos muy contentos de festejar otro ano mas el dia de la juventud.
Hace unos anos, tuve la suerte de viajar a Eslovenia ansioso de saber como nos iban a recibir a los argenti-nos de sangre eslovena. De a poco tuvimos que ir amoldandonos; sin embargo, nos dimos cuenta que a ninguno de los que estaba-mos alli nos habia costado empezar a relacionarnos. Claro, hablabamos el mis-mo idioma, profesabamos la misma religion catolica, por ambas partes que como conociamos el pasado nos llevaban a mantener un dialogo fructifero, ademas de contar innumerables ve-ces donde se hacia presen-te el canto, la comida, la musica, y otras tantas cosas de la vida cotidiana.
Reflexionando nos di-mos cuenta que solamente nos separan T4.000Km de distancia y que nos unen estas innumerables anecdo-tas y ejemplos vividos, don-de: "Es mas lo que nos une, que lo que nos separa".
Quiero hacer posible mi deseo de que cada dia en-contremos, especialmente los jovenes, aquellos argu-mentos que nos unen y nos hacen ser personas integras a traves de los tiempos.
No desaprovechemos este inmenso tesoro que es para nosotros el Dom, don-de seguramente vamos a encontrar cosas que nos separan; pero jamas podra igualarse a aquello que nos une.
Dios los Bendiga!
Muchas gracias!
Narapčajniki so nam v prizoru brez besed, z mimiko in glasbo, prikazali zanimiv in iznajdljiv nastop.
Dekleta in fantje smo letos pripravili prikaz televizijskega programa ,,El Im-batible" (Nepremagljiv). Povabljenci na program so bili pari iz različnih držav, ki so morali odgovarjati na vprapanja o slovenski kulturi, zemljepisu, zgodovini, idr. Bilo je zelo poučno, a tudi zelo zabavno.
Sledila je razdelitev nagrad za prvo, drugo in tretje mesto nogometnega turnirja.
Ob koncu smo večerjali in plesali.
Luptno je bilo!!!
Astrid Llanos
SLOVENCI PO SVETU
Nadpkof Uran v Izraelu
Prejnnji teden je pripel na obisk v Sveto deželo ljubljanski nadpkof msgr. Alojz Uran. Sprejel ga je veleposlanik Republike Slovenije Iztok Jarc, pri katerem smo se dobili ob prihodu nadpkofa. Zadnji dan je pa daroval sv. mapo za vse Slovence po svetu in za mir v teh krajih v podzemski kapelici v cerkvi sv. Petra v Jaffi (Stari Tel Aviv). Ta kapelica je bila zgrajena v začetku XIX.
Pre pernova nagrajenca
stoletja pod trdnjavo obzidja, ki je bil zgrajen proti turpkim napadom za časa Napoleona 1775. Sedaj obzidje ne obstoja več, pač pa je del prvotnega stolpa trdnjave sedaj povezan kot ena sama enota s poslopjem samostana sv. Petra.
Kot družina smo imeli prvo priložnost v letu biti deležni slovenske mape tu v daljavi na bližnjem vzhodu, v tako zasebnem zgodovinskem okviru z nadpkofom v krogu dveh slovenskih družin iz starega in novega sveta.
Po zaključeni sv. mapi smo ga poslovili pri zajtrku ob turpki kavi in ,,falafel" (arabski prigrizek) ob morju, kjer
smo obujali spomine na trenutke zadnjih obiskov nadpkofa leta 2001 in 2004, ko mi je ob poslovitvi v slovenski hipi osebno naročil naj pozdravim g. Iztoka in go. Heleno Jarc, ko pridem v Izrael, ker je njun najbližji družinski prijatelji v Sloveniji. Kasneje smo ga poslovili ob odhodu z mednarodnega letalipča Ben-Gurion.
Prisrčen in iskren pozdrav iz Svete dežele vsem rojakom želi
Jože Novak in družina
Miklavž je pač dober svetnik...
... poje stara pesem. Po demokratizaciji in osamosvojitve Slovenije je pripel iz katakomb in sedaj prehodi/prevozi Slovenijo po dolgem in počez ter obdaruje otroke. Ponekod se ustavi v župni cerkvi, kjer ga otroci nestrpno pričakujejo, drugod se pa pelje na okrapenem traktorju po celi župniji in se v vaseh ustavlja ter nagrajuje pridne otroke. Seveda ga spremljajo angeljci, pa tudi brez parkljev ne gre.
Tudi med nekdanje argentinske in druge otroke je pripel. Na povabilo Izseljenskega druptva Slovenija v svetu ga je v soboto, 3. decembra lepo ptevilo otrok in starpev pričakalo v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, kjer jih je nagovoril, nato pa obdaril s knjigo, sadeži in drugimi sladkostmi.
Ko so otroci dobili svoje, so pe starpi pripli na svoj račun ter se ob soku in pipkotih razgovorili do kar pozne ure.
GB
ZENA IN NJEN SVET
JUAN PABLO LEDESMA
Danes imamo veselo novico. Odo življenju. Dogodek, ki ti povrne upanje v človeka in v neskončno moč ljubezni, ki bije v vsakem radodarnem srcu.
Pred kratkim se je to zgodilo v Italiji, a se pe naprej dogaja po različni mestih sveta, ker Rita ni bila prva, niti ne bo zadnja.
Rita je poučevala klasične jezike na Univerzi v Bergamu. A namesto blesteče kariere je izbrala družinsko življenje in se je posvetila svojim otrokom. Zapustila je stolico na Univerzi. Bila je poročena z Enriquejem in imela sta dva ljubka otroka, Franci-sca in Andresa, stara 12 in 10 let. V tej družini so bila vrata za življenje na stežaj odprta.
Nekega dne so ji zdravniki sporočili novici. Prva je bila novica veselja in radosti - na poti je tretji sinček, Federico. Druga novica je bila tragična — Rita ima neozdravljivo bolezen, raka. Zato bo morala izbirati. ,,Ali ti ali on. Ali tvoja smrt ali smrt otroka," je bila neusmiljena razsodba
Ali ti ali on
zdravnikov, ki so jo zaman poskupali prepričati. ,,Edina možna terapija je splav," so vztrajali.
Rita je vedela, da nima nobene možnosti preživetja, če ne splavi. Zavedala se, kaj tvega. Vedela je, da bo Enrique ovdovel in da bosta Francisco in Andres ostala brez mamice. A ne morete zahtevati od matere, naj izbere enega svojih otrok. Ni verjela strapni laži, da rečep ,,tkivo" živemu bitju, tisti osebi, tistemu otroku -tvojemu otroku -, ki ga nosip pod svojim srcem in ki je meso tvojega mesa.
Vsakič, ko ji je kdo svetoval naj splavi, da bi tako repila svoje življenje, je odločno odgovorila: ,,NE. Splaviti bi pomenilo isto kot, da bi morala zbrati med katerima od ostalih dveh otrok zato, da se sama repim". In tako je Federico zagledal luč sveta, ker je njegova mati rajpi videla njega kot pa ,,gospo kemoterapijo". Rak je z njo obračunal. Rita nas je zapustila pri 41 letih, ko je Federico praznoval tretji mesec življenja.
To je zgodba o Riti in o tolikih ženah, ki so spomenik materinstvu,
spomenik resnični ljubezni. Kako se ne bi spominjali junapkih dejanj Marine Donethy, Barbare Barton, Lelle Longoni Crosini, Roberte Magnani, Carle Levati Ardenghi, Felicidad Mera-ti, Claudie Cardinali in Juane Beretta?
Sveta Juana Beretta Molla, tako jo pozna katolipka Cerkev, je umrla leta 1962 za posledicami raka, ko je bila noseča za četrtega otroka. Ona, zdravnica, ni sprejela zdravljenja, ki bi ji omogočilo repitev, a bi povzročilo splav. Leta 2004 jo je Janez Pavel II proglasil za svetnico. Postala je zgled za vse tiste, ki branijo življenje nerojenih otrok.
V teh spodbudnih novicah želim poudariti tudi globoko zadovoljstvo in radost vseh tistih neznanih mater, ki zaradi ljubezni izgorevajo svoje življenje minuto za minuto ter se darujejo in razdajajo za blagor svojih otrok.
Rita in mnoge drugih matere so res novica, ki prinapa veselje tako na zemljo kot v nebesa. In tako lahko mirno zaspimo, ker nam je bilo dano spoznati, da ljubezen premaga vse.
(Po Catholic.net)
Letopnja Prepernova nagrajenca sta pesnik, esejist in pisatelj Milan Dekleva ter filmski režiser Karpo Godina. Dekleva nagrado prejme za življenjsko delo na področju literarne umetnosti, Godina pa za življenjsko delo na področju filmske umetnosti.
Nominiranci za nagrade Prepernovega sklada so kipar Mjrko Bratupa, slikar Sandi Červek, pianist Bojan Goripek, igralka Natapa Barbara Gračner, flavtist Alep Kacjan, oblikovalec Žare Kerin, pisatelj Milan Kleč, režiser Damjan Kozo-le, rogist Boptjan Lipovpek, lutkar Silvan Omerzu, pisatelj Marko Sosič in pesnica Maja Vidmar.
Dobitniki skladovih nagrad bodo, kot običajno, znani na dan podelitve, 7. februarja 2006, na sloves-
nosti, na kateri bosta o svojem umetnipkem credu spregovorila	oba
Prepernova nagrajenca, Milan Dekleva in Karpo Godina. Umetnipki del slovesnosti bo režiral Janez Burger.
Mi in čas
Vrtinec vsakdanja nam zatre čustva.
Tisto čudno hitenje brez smeri.
Enoličnost.
Velikokrat grobost pa tudi neobzirnost.
Nimamo časa, da bi se mirno ozrli naokrog.
Ne vemo, kako bi prekinili vrtenje okoli osi svojega jaza.
Nenadoma tresk z neba. Nape vrtenje pa je tako močno, zagon tako silen, da se pele čez čas zavemo, da je trepčilo.
Ustavilo se je, kar se je vrtelo.
Pogledali smo izven nas, in zadobili tisto, kar smo mislili, da je bilo izgubljeno: čas.
Čas zase in za druge. Čas tudi za tipino, da zaslipimo glasove, ki se ne podajajo v tuljenje.
Nato pa blaženi mir. Ta nam podari eno od najleppih doživetij: zavedati se — zagledati — da drugi so, in jim pogledati v oči.
Danes, da ne bo prepozno ...
Jožetu (napemu bratu) v spomin ob mesecu odhoda v večnost.
Mara »rnak Sanchez,
29.11. 2005
Odprli 21. knjižni sejem
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so odprli 21. knjižni sejem. Slavnostni govornik je bil Boris Pahor iz Trsta, ki je spomnil na Kosovelovo misel, da so zavzemamo za evropskega človeka, vendar moramo ohraniti svoje lastne obraze. Zadnje čase je bil sam na več sejmih, ki so potrdili upanje in pomenili zadopčenje za primorski ži-velj, ki mu je bil v preteklosti odrezan ,,jezik in knjiga".
S tem v zvezi je spomnil na primorsko organizacijo Tigr in njihove nočne pakete, ki so jih pupčali pred durmi slovenskih družin, v katerih je bila tudi knjiga Prvi koraki, da so se lahko učili jezika.
Pahor je izrazil skrb zaradi hlapenja zavesti, tudi matice, za zamejce. Zamejske založbe delajo, a to ni
dovolj. Konec robov pomeni odpravo obrambnega zidu proti tujim vplivom, je menil govornik, ob tem pa pozval Ljubljano, naj ne hlasta po prestižni vlogi, temveč naj se zanima tudi za zagate zamejcev. Poudaril je pomen kulture in njene eminentne naloge -da ustvarja enotni identitet-ni prostor.
Na slovesnosti so podelili vrsto sejemskih nagrad. Med njimi je Schwentnerje-vo nagrado za prispevek k razvoju založniptva in knjigotrptva prejel direktor založbe Ognjipce Franc Bole, pesnica Stanka Hras-telj je žirijo za najboljpi prvenec prepričala z zbirko Nizki toni, priznanje za mlado prevajalko pa je dobila Barbara Jurpic Terseg-lav za prevod romana Evangelij po Jezusu Kristusu Josea Saramaga.
Kulturni program so oblikovali glasbena zasedba Bossa de novo in Andrej Rozman - Roza. Prireditev sta povezovala Živa Rogelj in Sebas-tijan Cavazza.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NOV KORAK DO SCHENGENSKE MEJE
V	okviru schengenskega izvedbenega načrta vzpostavitve zunanje meje Evropske zveze sta minister za javno upravo Gregor Virant in minister za promet Janez Božič slovesno odprla mednarodni železnipki mejni prehod Do-bova ob meji s Hrvapko. Območje prehoda obsega približno 2000 kvadratnih metrov prostorov, ki so namenjeni policijskim in carinskim službam ter potrebam železnice.
KAKO JE JEDEL PREŠEREN?
Tiste, ki se radi vrtijo po kuhinji in ki radi včasih skuhajo tudi kaj drugačnega, bo razveselil izid knjige Kuharica v Prepernovem času, za katero je poskrbela Cankarjeva založba. Kuharico je po rokopisnih receptih ljubljanske gospodinje iz začetka 19. stoletja Katharine Werderdus pripravil Boris Kuhar.
MILIJON MEHKUŽCEV IZ SLOVENIJE!
V	prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije so odprli razstavo Največja zbirka mehkužcev na Slovenskem -malakolopka zbirka Franceta Velkovrha (SSKJ: mehkužci so živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja: polži, pkoljke, itd; po kasteljansko: moluscos). Na razstavi so prikazani le izbrani primerki iz petih skupin mehkužcev, ki jih je mogoče najti na območju Slovenije, je poudaril avtor razstave Tomi Triler. Velkovrhova zbirka namreč v celoti pteje več kot 71.000 inventarnih enot in prek milijon primerkov. Razstava bo na ogled do konca novembra 2006.
PO SVETU
OBRAMBA NARAVE
Evropska komisija je na svetovnem spletu začela dvomesečno posvetovanje o ukrepih, s katerimi naj bi Evropska unija do leta 2010 preprečila zmanjpevanje biotske raznovrstnosti. Komisija bo ugotovitve upoptevala pri pripravi dokumenta, v katerem bo voditelje držav članic EU pozvala, naj spoptujejo zaveze, ki so jih dali za zaustavitev zmanjpevanja biotske raznolikosti v povezavi in v svetu. Bogata biotska raznovrstnost je bistvenega pomena za gospodarsko blaginjo, varnost, zdravje in druge vidike vsakdanjega življenja.
OD MINISTRA DO PODJETNIKA
Odločitev nekdanjega nempkega kanclerja Gerharda Schroederja, da bo vodil nadzorni svet podjetja za gradnjo severnoevropskega plinovoda pod Baltskim morjem, je presenetila nempko vlado. To je priznal tudi nempki minister za gospodarstvo Michael Glos. Pretekli petek se je namreč izvedelo, da bo Schroeder po tem, ko se je poslovil z mesta nempkega kanclerja, v prihodnje vodil nadzorni svet družbe, zadolžene za izgradnjo podvodnega dela plinovoda, ki bo zahodnoevropsko tržipče prek Baltskega morja povezal z največjimi zalogami zemeljskega plina na svetu Baltskega morja povezal z največjimi zalogami zemeljskega plina na svetu.
ODPUSTITE NAŠE DOLGE
Finančni načrt, katerega namen je revne države osvoboditi bremena dolgov, bo, kot je pojasnil predsednik Svetovne banke Paul Wolfowitz, vseboval podrobnosti o praktičnih vidikih, povezanih z zavezami, ki so jih države članice skupine G8 sprejele na julijskem vrhu na Škotskem. Načrt bo vseboval natančen časovni okvir za zmanjševanje dolga in delitve sredstev, ki jih zagotavlja Svetovna banka. Kot je ob tem povedal Wolfowitz je cilj načrta države odrerati bremena odplačevanja dolgov. Na ta način bodo lahko revne države sredstva, ki bi jih sicer namenile odplačevanju dolgov, usmerile v zagotavljanje temeljnih socialnih storitev.
PROTI GLOBALIZACIJI
V Hongkongu, kjer poteka ministrsko zasedanje Svetovne trgovinske organizacije, so protiglobalisti pripravili prvi protestni shod. Kot je poročala ameripka tiskovna agencija, je pohod v nedeljo 4. iz sredipča mesta proti sedežu vlade začelo več kot 3 tisoč aktivistov z vsega sveta, katerim se je potem pridružilo pe več somipjenikov. Po ocenah naj bi se protestov pred in med ministrskim zasedanjem, ki bo potekalo do prihodnje nedelje, udeležilo okoli 10 tisoč protestnikov iz različnih delov sveta. Policija je zato zavarovala okolico kraja, kjer poteka srečanje.
ČILE PRED ODLOČITVIJO
Petnajst let po nastopu demokracije stoji Čile pred zgodovinskim preobratom. Na nedeljskih predsednipkih volitvah je namreč zmagala 54-letna Michelle Bachelet, ki ima možnost, da bo postala prva ženska na čelu te države. Prejela je 45,8% glasov, a bo morala 15. januarja na drugo rundo. Njen desničarski tekmec bo Pinera, ki je prejel 25,4% glasov, a se pe pred volitvami dogovoril za^ podporo tudi desničarskega Lavina, ki je prejel 23,2 %. Čilenci so volili tudi nov spodnji dom parlamenta ter polovico senata.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES MARIJSKA AKADEMIJA
ki jo je pripravila tudi letos slovenska mladina, je v nedeljo, 11. decembra privabila v ramopko župnijsko dvorano veliko ptevilo rojakov, ki so dvorano napolnili do zadnjega prostora. Slavnost se je začela s pesmijo Ave Mar^a. G. Ciril Markež je nato lepo recitiral odlomek o Mariji, nakar je deklipki pevski zbor občuteno zapel tri pesmi. Lepa in učinkovita je bila zborna deklamacija, ki so jo podale gospodične Aračeva, Mizeritova, Debeljakova in Železnikarjeva. Slavnostni govornik je bil g. Žužek. V svojem govoru je razvijal misli o pomenu te slavnosti in poudarjal potrebo Marijinega varstva, da bi se slovenska mladina ohranila moralno zdrava.
Na Marijanski akademiji je nastopil tudi mopki zbor ramopkega pevskega zbora. S pesmijo
,,Zmagala si ,,, ki so jo peli vsi navzoči, so pa uspelo Marijansko akademijo zaključili.
PROSLAVO DNEVA ZEDINJENJA
So pripravili v Buenos Airesu Jugoslovansko sokol-sko druptvo, Slovensko kulturno druptvo „Edinost" ter jugoslovanska folklorna skupina. Bila je v soboto 3. XII. V dvorani Jugoslov. doma na Dock Sudu. Uvodno besedo je imel g. Holy, o pomenu dneva je govoril starerana Sokolskega druptva g. Milop Prelog. Na sporedu je bil nato nastop sokolskega narapčaja, sopranistka Amidžičeva je zapela tri pesmi, g. Drago Cimperpek je na klavirju lepo odigral Sindingovo Pomladno žuborenje, g. Bat ml. se je postavil s svojo deklamacijo, Jugoslovanska folklorna skupina pa s svojim nastopom. Po končanem sporedu je bila družabna prireditev s plesom, na kateri je igral orkester pod vodstvom g. D. Cimperpka.
LANUS
Miklavž se je oglasil. Kot je lani želel, se je letos zgodilo. Lani je namreč postavil kar ultimat, da ne bo pripel več, če ne bo primernega prostora v vasi. Letos je napel prostora dovolj; pa je kar hudo v roke vzel Slovence, da naj na dvorani streho narede, ker na zemlji stavba brez strehe ni priporočilo za modrega gospodarja.
Smrt se je oglasila. To pot zelo nagla. Pobrala je Ignaca Cerarja, staronaseljenca, ki sicer ni živel v Lanusu, pa je imel tu že skoraj dograjeno hipo. Umrl je dne 11. decembra v bolnipnici Argerich. Naj počiva v miri!
Fara sv. Jožefa ima pa tudi vedno kaj novega. 10. decembra zvečer je bila veselica z otvoritvijo nove dvorane, ki ima sedaj že prave gledalipke sedeže ,,semipulmane". Redko se zgodi, da propade kino. Še bolj redko pa, da njegovi sedeži preidejo v cerkvene roke. Pri nas se je to zgodilo. Tako, da se farna dvorana kar lepo postavi.
Prvoobhajancev 8. decembra je bilo 97. Manjpa skupina se pripravlja za 6. januarja. V Carasi je bilo 16 prvih obhajil. Na praznik Brezmadežne smo imeli lepo procesijo, v kateri so nosili Marijo na novotlako-vane ulice. Tudi slovenska brezjanska zastava in slovensko petje ter molitev so doprinesli svoje k lepi slovesnosti, ki se je končala z večerno mapo.
Kaplan g. Janez Malenpek je odpel na duhovne vaje.
SAN FERNANDO
Slovenci iz bližnje in daljne okolice San Fernanda bomo imeli letos na sveti večer polnočnico. Pri njej bo pel slovenski pevski zbor Soča pod vodstvom g. organista Mipiča.
V San Fernando smo dobili novo slovensko podjetje. V Carupi ptev. 1 sta odprla gg. Cenčič in Zelinpček ,,Cafe y Bar Europeo". Čestitamo!
Svobodna Slovenija, 15. decembra 1955 - pt. 48
SLOVENCI IN ©PORT
EVROPSKO ZLATO
Peter Mankoč ostaja kralj mepanega sloga plavanja v kratkih bazenih, včeraj je v Dvorani Bruna Bianchija pestič zapored osvojil naslov evropskega prvaka na 100 m mepano. Zmagoviti niz je 27-letni plavalec Ilirije začel v Valencii leta 2000, na vrhu je nato ostal pe v Antwerpnu, Riesi, Dublinu, na Dunaju in nazadnje pe tokrat v Trstu. Kar pest zaporednih zmag bo za druge evropske plavalce težko ponovljiv dosežek. Edina, ki se v tej statistiki uspepno kosa z napim pampionom, je Slovakinja Martina Moravco-va, tudi ona je na 100 m delfin slavila pestič zapored.
V Trstu je ptiri dni nastopalo devetnajst slovenskih plavalk in plavalcev. Mankoč je osvojil dve odličji (pe bron na 100 m delfin), Matjaž Markič je bil v soboto tretji na 50 m prsno. Po kolajnah je reprezentanca selektorja Vlada Čermaka ponovila dosežek z lanskega EP na Dunaju. Posebno pohvalo si zaslužijo napi plavalci prsnega sloga, saj so vsi ptirje (Markič, Tahirovič, Koren, Dugonjič) izboljpevali osefsne in državne rekorde.
Od slovenske reprezentance pa se je poslovil beloruski strokovnjak Dimitrij Mancevič, ki je z Izraelci podpisal do-nosnejpo pogodbo.
ZAČELE DOBRO, A IZPADLE
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu (skupina B) v ruskem Sankt Peterburgu uspepno začela tekmovanje. V prvem krogu je premagala Južno Korejo z 42:35, nato Avstralijo z 41:13, potem pa izenačila z Madžarsko 27:27. Po izgubi z Norvepko z 22:29 je imela pe možnost za uvrstitev, če bi vsaj izenačila z Angolo. Žal je tudi s to reprezentanco izgubila (27:28) in zasedla četrto mesto v skupini, kar pa ni zadostovalo za naslednjo etapo. Nastop v drugem de u so si priigrale Norvepka, Madžarska in Južna Koreja.
PRVA SLOVENSKA MEDNARODNA SODNIŠKA EKIPA
Darko Čeferin je prvi slovenski sodnik, ki je sodil tekmo v evropski nogometni ligi prvakov. V torek, 6. decembra je bil glavni sodnik na tekmi v Sevilli med domačim Betisom in belgijskim Anderlechtom (zmagal slednji 1:0). Tudi preostali sodniki so bili iz Slovenije; pomočnika sta bila Andrej Kokolj in Marko Stančin, četrti sodnik pa Robert Krajnc.
BIATLONKE BLIZU MEDALJE
Norvepke biatlonke (Liv-Grete Poiree, Gro Istad-Kristi-ansen, Gunn Margit Andreassen in Linda Tjorhom) so dobile tudi drugo ptafetno tekmo sezone za svetovni pokal, ki jo je gostil Hochfilzen. Kot četrta je v cilj prispela slovenska ptafeta v postavi Teja Gregorin, Andreja Mali, Tadeja Brankovič in Andreja Koblar (+ 2:11,3).
SINDIKALNA REPREZENTANCA
OSEBNE NOVICE
Poroka
V	cerkvi Inmaculada Concepcion v Monte Grande, sta se poročila Sandra Berlot in Ariel Avignone. Novopo-ročencema čestitamo in želimo sreče!
Nove diplomantke
Dne 24. novembra je na UADE (Universidad Argentina de la Empresa) dokončala ptudije Andreja Boltežar in prejela naslov ,,Licenciada en Comercializacion".
V	ponedeljek, 28. novembra je na fakulteti za telesno vzgojo univerze La Matanza dokončala ptudije Andrejka Puntar in prejela profesorski naslov.
Na pravni fakulteti državne univerze v Buenos Airesu (UBA) je 5. 12. dokončala ptudije Sabina Potočnik in postala diplomirana pravnica.
Vsem novim diplomantkam iskreno čestitamo in želimo obilo poklicnih uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Peter Urbanc, Jože Šmon, Avguptin Šmon, Jože Novak, Mara Črnak Sanchez, Astrid Llanos. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
ip	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Ob 40. obletnici sklepa koncila
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - NEvrolog -NevropsihiatEr. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljna okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; E-mail: jullacE@yahoo.com.ar
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. SomEllera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
ZEM
A
Papež Benedikt XVI. je na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in 40. obletnice sklepa 2. vatikanskega cerkvenega zbora daroval mapo v vatikanski baziliki. Ob tej priložnosti je imel daljno pridigo. V njej je pojasnil metaforo, ki jo najdemo v 3. poglavju 1. Mojzesove knjige, ki govori o izvirnem grehu in izgonu človeka iz zemeljskega raja. Opisana podoba boja med človekom in kačo nam prikazuje, kako človek ne zaupa v Boga, ampak goji sum, da ga bo Bog navsezadnje v življenju za kaj prikrajpal, da je konkurent, ki omejuje napo svobodo in da bomo popolnoma človepki samo takrat, ko ga bomo odrinili stran; skratka, da samo na tak način lahko v polnosti
uresničimo svojo svobodo. Namesto, da bi človek sprejel Božjo ljubezen, računa na moč, s katero bi vzel svoje življenje v svoje roke. Pri tem bolj zaupa lažem kot resnici, s tem pa se s svojim življenjem pogreza v praznino in v smrt. To je opis zgodovine vseh časov, je dejal papež in dodal, da v sebi vsi nosimo kapljo strupa takega načina mipjenja, kot je predstavljeno v 1. Mojzesovi knjigi. To kapljo strupa imenujemo izvirni greh, je dejal sveti oče in nato dodal, da danes prevladuje mipljenje, po katerem je oseba, ki ne grepi, v svojem bistvu dolgočasna. Vendar pa zlo vedno zastruplja, opozarja papež in dodaja, da samo človek, ki se popolnoma prepusti v Božje roke, najde pravo
Prepoved ogla pevanja tobaka v Sloveniji
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
13. decembra 2005
EVRO US dolar
239,6SIT 203,0SIT
PORAVNATE NAROČNINO!
Poslanke in poslanci so s 65 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki na podlagi evropske direktive prepoveduje vsakrpno oglape-vanje tobačnih izdelkov.
Bistvo predlagane novele o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je uskladitev z direktivo Evropske unije. Novela zakona odpravlja dosedanjo možnost obvepčanja potropnikov o novih tobačnih izdelkih, saj se je to dovoljevalo tudi v tisku, kar pa direktiva izrecno prepoveduje. Skladno z
CLA'^OC.öcliNA .CLO^
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para EslovEnos en la Argentina Empresa intErnacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. SolicitE informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
ČETRTEK, 15. decembra:
Zveza slovenskih mater in žena — San Martin bo imela svoj redni mesečni sestanek ob 16.00 uri. Ker se bližajo prazniki bomo imele Božičnico.
NEDELJA, 18. decembra:
Poldnevna duhovna obnova, za može. Začetek ob 7.30; vodil bo, g. Franci Cukjati.
Božični koncert v kapeli Presvetega Srca v San Martinu, ob 19. uri. Poje pevski zbor San Martin in otropki-mladinski zbor.
PONEDELJEK, 19. decembra:
Taborjenje ministrantov v Lujan. Traja do 21. decembra.
Petek, 23. decembra:
Božični koncert v Slovenskem domu v Carapachaju ob 20.30 uri. Pel bo Sanmartinski zbor.
SOBOTA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica, ob 21. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
PONEDELJEK, 26. decembra
Taborjenje mladcev in mladenk v potoripču ,,Naturaleza viva". Trajalo bo do 28. decembra.
SOBOTA, 31. decembra:
Silvestrovanje v Napem domu v San Justo in na Pristavi.
direktivo je posebno poudarjena prepoved oglape-vanja preko storitev informacijske družbe.
Predlog prepoveduje vse oblike in načine posrednega ali neposrednega komercialnega sporočanja, priporočanja ali dejanja, ki bi lahko imela za posledico promocijo tobačnih izdelkov ali promocijo uporabe tobaka. Enako se prepoved nanana na sponzoriranje, ki pomeni vsako obliko prispevka za kakrpenkoli dogodek, dejavnost ali posameznika, ki ima ali bi lahko imel za posledico promocijo tobačnega izdelka oziroma njegove uporabe.
Razlika
Večkrat se debatira, kak-pna je pravzaprav razlika med tako imenovanim prvim svetom in državami tretjega sveta. To smo zelo nazorno lahko videli zadnje tedne, ob izgredih v Franciji.
Razlika je ta: kadar protestiramo v Argentini, na cestah požigamo stare avtomobilske gume; kadar pa protestirajo v Franciji, poži-gajo nove avtomobile!
DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena so toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: prof. Jana Peternelj, 100 dolarjev; N.N., Združene države, 1.000 dolarjev. Bog stotero povrni!
ZAHVALA
Zveza slovenskih mater in žena so prisrčno zahvaljuje dr. Andreji Dobovpek in Cont. Mirti Rant Ayerbe za vse delo in trud, ki sta ga vložili v to, da ima danes napa Zveza pravno osebnost. Hvaležne smo jima za njuno pomoč in čas, ki sta ga velikodupno naklonili. Iskrena hvala in
Bog plačaj!
svobodo. To se moramo pe posebej naučiti na praznik Brezmadežne: človek, ki se popolnoma prepusti v Božje roke, ne postane lutka Boga ali dolgočasna oseba in ne izgubi svoje svobode. Nasprotno: najde pravo svobodo, postane večji, božji, postane zares to, kar je.
Papež Benedikt XVI. je nato v nagovoru pred opoldansko molitvijo angelove-ga čapčenja Brezmadežno prosil, naj nas njen nebepki sijaj priteguje k Bogu in nam pomaga premagati skupnjavo povprečnega življenja, ki se spogleduje z zlom, ter nas odločno usmerja k pristni dobroti, ki je vir veselja. Kot že pri dopoldanski map pa je tudi pri angelusu omenil, kako je bil 2. vatikanski koncil popolnoma prežet z Marijo, ki je tudi zadnjih 40 let bdela nad papeži, da so si trajno prizadevali za zvesto razlago in izvajanje 2. vatikanskega koncila. Ob koncu je Benedikt XVI. blagoslovil tudi olimpijsko baklo, ki je skozi Rim nadaljevala pot proti Torinu, kjer bodo prihodnje zimske olimpijske igre.
Otro pka počitni pka kolonija
Zedinjena Slovenija tudi letos organizira polsko kolonijo v počitnipkem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Kolonijo bo vodila Ani Klemen s sodelavci.
Kolonija bo potekala od nedelje, 1. januarja (odhod iz Buenos Airesa), pa do sobote, 14. januarja (prihod v Buenos Aires).
Starpe vabimo, da otroke vpipejo v to lepo dejavnost. Cena je 635.- pesov in vključuje potovanje, nastanitev in hrano, izlete v Cordobi in gradivo za različne dejavnosti.
Prijave v pisarni Zedinjene Slovenije. Ob vpisu je treba plačati polovico celotnega zneska. Zaradi rezervacije prevoza je rok za vpis brez izjeme do petka 23. decembra ob 19. uri. Vendar pohitite, ker je ptevilo otrok omejeno.
Druplvo Zedinjena Slovenija
TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK
bo od ponedeljka 26. do srede 28. decembra
v potorinču "Naturaleza viva" (Ruta 24 -ex 197- km. 38.600)
Prijavi se pri voditelju! Ne bo ti žal!
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!

J ^J

Presveta noč pozdravljena, ker dala si nam Jezusa.
Pevski zbor San Martm in Otroško - Mladinski zbor
Vas prisrčno vabita na božični kor^rt ^
v nedeljo 18, decembra ob 19. uri :
v kapelfizavoda Presvetega Srca.
Ramšn CaiTlIlo 3349 - San Martin
Pripravimo se na Gospodovo rojstvo!
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
Poslovimo se od starega leta in sprejmimo novega v prijetni, zdravi in veseli družbi, z večerjo, smehom, plesom in pestrim programom.
Začetek ob 22. uri
Prijave za večerjo: 4629-4879 (Helena Dolinpek); 4696-1434 (Janez Jelenc)
Nan dom San Justo Vas vabi na
V soboto, 31. decembra 2005.
Od 3. januarja do 24. februarja za otroke od vrtca do 8. razreda.
Potekala bo od torka do petka, od 09:00 do 13:00 ure na letovipču Sloge. Vključen prevoz, zavarovalnina, malica, zdravo vzdupe, pport, rekreacija, bazen^ Odhod in prihod od slovenske Pristave^ Vpip se do 26/12/05 na telefone: 4 696 8842 155 419 8842 / 155 257 6800 / 156 131 1732 Pod vodstvom prof. Kristjana in Toneta Vivod Mesečnina: $180.- prvi otrok / $150.- drugi otrok / $120.- tretji otroka Ostanemo na razpolago^skoči v vodo z nami!