01 a j š a v e. Spisal M. Poklukar. XII. ^lajšavam v zadnjem članku si ne upamo postaviti več posameznega učitelja paznemu bravcu in marljivi bravki pred oči; pokaže naj se v spremstvu viteškega osobja, katero se je zavezalo za vse življenje delitev veselja in žalosti z njim po božjih besedah: *Cloveku ni dobro samemu biti." Te svetopisemske besede nam potrdi tudi slavni pesnik, kateri prepeva o človeku, ki je nesrečen, ako sam uživa srečo; katerernu je gorje, če je sam v nesreči; podkrepi nam jih i pregovor: ,,V slogi je moč." Združenje dveh oseb v ednoto, katero v navadnem življenju zakon imenujemo, je potrebna ustanova človeštva, in mnogo se je že in se bo še pisalo o njem, ker je pogosto merodajen za vso bodočnost dotičnikovo, in mladeniči ter device potrebujejo pogostih kažipotov, da srečno dospejo k svojim smotrom. Nespametno bi bilo trditi: ,,Oženi se in srečen bos", ali narobe: nNe omoži se in srečna boš", ker se vsak dan primeri, da je v zakonu sreča, četudi so ob poroki vsi nesrečo prorokovali, in da je nesreča, akoravno so mlada poročenca vsi blagrovali ali zavidali. Zato ne svetujemo niti samotarstva, niti zakona; vsak naj sam premisli svoja glavna svojstva, kateremu naštetih stanov se bolje prilegajo in potem naj si uravna svoj poklic; podamo pa onemu junaku, oziroma junakinji, ki se je odločil zakonskemu življenju, nekaj navodil, katera se mu bodo prilegala od začetka zakonskega življenja do konca dni, ki so mu v to določeni. Srečen zakon zelo sladi družetoma življenje, a ubožno učiteljstvo lahko postavi bliskoma na veljavno in vplivno mesto; mnogokrat je v tem podobno onemu zelišču v zgodnji pomladi, katero zaradi mraza ne more ozeleneti, a kadar potegne gorak veter s toplim dežjem, ozeleni in ocvete v eni noči; ker imamo često potrebne zmožnosti, a nimamo ugodnega stališča, da bi jih pokazali. Na tej bolezni trpi precejšen ulomek učiteljskega osobja, katero ovirajo neugodne družinske razmere, neprikladna službena mesta, največ pa moreče gmotno stanje. Pri zakonih nam često hodijo na misel besede, katere nam je na svatbi smehljaje govoril častit mož, namreč : ,,Eine Braut soll ,,frisch" sein." Ta ,,frischu je potem še po pismenkah razložil ter vsaki črki nov poraen pridejal. Začetnica f pomenja fromm, r znači reich, i tirja jung in sch zahteva schon. Dostavili bi temu, da je frisch, recimo slovenski krepost, neobhodna potreba k družinski sreči; da je lepota dušna in telesna ter da bi prvi dali prednost, ker je trajna in bolj učinkujoča kakor telesna, katera časih že v prvem letu zvene. Kolikokrat srečamo osebo, katera nam je na prvi hip nevšečna, a po kratkem razgovoru znosna, naposled pa se nam zdi prav prijetno v njeni družbi, to je učinila dušna lepota; zato nas ne sme prvi pogled oplašiti, ob ženitvi nam je vztrajnosti bolj treba kakor kdaj poprej. Lepote telesne in mladosti družetove ne bomo opisovali, ker to nosi vsak v svojem srcu od zorne raladosti ter bi naših besed gotovo ne poslušal. Dobro pa je, da je bodoča zakonska polovica kolikortoliko izkušena v življenju, ker s popolnoma neizkušenim človekom so marsikake neprilike, kadar stopimo z njim med svet kot družinski glavarji. Besedo bogat si bodemo pa ogledali natančneje, ker ima v pričujočnosti močno privlačno silo. Bogastvo je zopet dušno in telesno; v dušnem imenju se bleste vzvišene lastnosti, nadarjenosti in spretnosti, katere navadno trajajo do groba ter so zato neprecenljive vrednosti in se veliko preraalo uvažujejo; telesnemu premoženju pa bi prišteli posestva, denar in kar ima sploh novčno vrednost, a vračunamo tudi trdne dohodke, katere nam prinaša stalno namešeeno osobje s svojo definitivno službo. Pri naših malih plačah je treba prav zelo upoštevati bogastvo, ker so naši službeni dohodki pri sedanji draginji taki, da rede stanu primerno le enega, a v zakonu sta vselej dva in s časom jih je rado še več. Prav pametno uvedbo iraajo gospodje častniki, po kateri se raorata izkazati poročenca pred zakonom z natanko določenimi tisočaki, drugače jima je nemogoča poroka. To jim daje močno veljavo, zakaj kavalirji so vsi, samci in oženjenci; v nobeni družini ne vlada siromaštvo, in če družina izgubi očeta pred desetim službenim letom, tudi ne trpi pomanjkanja, ker so ji obresti naložene kavcije na razpolago. 0 neki podobni ustanovitbi se govori že tudi med uradniki. Zakaj bi si uoiteljstvo sarao ne pomagalo? Nimamo sicer toliko prejemkov, kakor oni, a naši družeti imajo lepše življenje. Ves dan smo skup, le zjutraj tri in popoldan dve in pol ali tri ure smo v šoli; naša služba je brez nevarnosti in podnevna, in ni se nara bati, kdaj pridemo brez roke ali noge doraov in kako se bodemo jezili s siroveži pri kakih gozdnih in pašniških ogledih. Celih šest tednov prostosti porabirao lahko v zabavo in izlete, ako iraamo denar, v najlepših praznikih iraamo večdnevne počitke; vse nedelje, prazniki in mnogo četrtkov je naših. To so dragocene prednosti, če je kaj cvenka v žepu, a v siromaštvu so narn za nadlogo in dolgčas. Nismo zoper ženitev, tudi v mladih letih ne, sarao srečna naj bo, zakaj mladi možje užijemo več veselja v enera letu, kakor stari pokašljavci v desetih; a smo pa zoper takoimenovane »zaplotne svatbe", ali še plastičneje, aOsmojnice", katere človeka osmode in opečejo za vse življenje, ker ne priženi ne dušnega, ne telesnega bogastva ter zato ne morejo prinašati nikoli blagoslova, ker nimajo kali srečnemu življenju. Vedi, rnladi tovariš in nežna koleginja, da ti imetek dušni ter telesni daje veljavo takoj po sklenjenemu zakonu pred Ijudmi, te postavi na branik, s katerega boš lahko odoleval vsem napadom sovražne sreče in še na stara leta bodo preganjali nakopičeni novci skrbi za preskrbljenje družine. Tudi kadar nas usoda udari ter nam nemila smrt s svojo koščeno roko pobere družeta, ne žalujmo brezumno, teraveč postavirao se neprijazni usodi v bran z vso preširnostjo, saj nas tolaži narod v svojem reku, da godec vec da, kakor zvon vzame. Druga ljudska prislovica nas uči, da je lažje priženiti, kakor priščediti; a zopet druga svari z: nUboštvo krati moštvo!" Skrbi torej, da si izbereš ljubeznivega družeta, ki bode imel poleg drugih dobrih lastnosti še stalno službo ali vsaj toliko denarjev, da boš v potrebi z obrestmi oblačil družino ali plačeval stanarino; tako si hoš zdatno olajšal svoj stan ter povzdignil učiteljstvo, in ne bode se pisalo samo o bogatih uradniških hčerah, temveč tudi o učiteljskih. S tem sklepamo olajšave ter pristavljamo, da nismo hoteli osebno žaliti nikogar; spisali srao tuintam sicer rezek sestavek edino le z namenora, da služimo krasni doraovini, ki hrani in brani naš rod in krije častite ostanke slavnih dedov; predragemu narodu, ki rodi velikane na cerkvenem, bojnem in znanstvenem polju; premilemu šolstvu, ki ga povzdigniti je bil, je ter ostane edini naš smoter in najvažnejša naloga v življenju! Naši dopisi. Z Goriškega, 21. kimavca. (Ženska ročna dela na učiteljišču v Gorici.) Jako važen predmet so ženska ročna dela, ki jih poučujejo na uciteljišču v Gorici. Učiteljske kandidatinje bi si raorale na učiteljiš.u prisvojiti vso ono spretnost v tem predmetu, katero bodo potrebovale pri pouku v ljudski šoli. Ta predraet je tedaj prav važen in zelo potreben, zakaj učiteljica dovede s tera poukom deklice do tega, da znajo delati nogovice, šivati in krpati obleko in drugo. Da pa bo ta pouk uspešen, bi se moral na učiteljišču poučevati v — raaternem jeziku. To se pa na učiteljišču ne godi — ali se vsaj ni do sedaj godilo. Kako bodo tedaj bodoče učiteljice uspešno poučevale ta predraet v Ijudski šoli, ako se tega predmeta na učiteljišču poučuje v tujščini? — Znano narn je, da na učiteljišču v Gorici poučuje ženska ročna dela učiteljica B—a. Ta je vešča nemškega. in italijanskega jezika, a slovenščine ne pozna. Kandidatinje se poučujejo v neraščini in le tuintam se Italijankam dajejo italijanska pojasnila; samo Slovenke se morajo vse n e m š k i učiti. — Da, prišlo je celo tako daleč, da delajo italijanske kandidatinje izpite v italijanščini, kar je pravilno, a Slovenke morajo delati vse v nemščini. Še celo praktične nastope morajo Slovenke izvajati v nemškem jeziku, dočirn jih delajo Italijanke v italijanskem jeziku. Vprašamo: Ali je to prav? Ali je pedagoško, da zaradi slovenskega jezika nevešče učiteljice B—e raora trpeti naš jezik — mora trpeti poučevanje v pouku ženskih ročnih del ? — Posledica terau je, da dohajajo raed narod slovenske učiteljice z goriškega učiteljišča kot učiteljice ženskih ročnih del, ki ne poznajo slovenske terminologije glede posanieznih izrazov. Take učiteljice stikajo po besednjakih, da bi našle za nemški izraz slovenskega. Večkrat ga najdejo, a večkrat ni pravilen in ni tak kakor je predpisan. — To dela učiteljicam velike sitnosti in jih ovira pri poučevanju. To se raora odpraviti! Nasvetujerao novemu gospodu ravnatelju Križniču, da to odpravi. Naj deluje na to, da se bodo naše bodoče učiteljice poučevale v maternem jeziku in v tem jeziku tudi delale izpite. Kaj pomaga, ako imamo knjigo za ženska ročna dela od Stumpfi? Kaj poraaga šolskim oblastnijam, ako priporočajo za ženska ročna dela knjigo, ki jo je spisala učiteljica Pavla pl. Renzenberg, ako se to na učiteljišču ne upošteva? Upam, da ne bode ta glas — glas vpijočega v puščavi. — Naše (primorske) slovenske liste pa prosim, da blagovolijo te vrste v svojih predalih ponatisniti, da bodo tudi naši poslanci in člani deželnega šolskega sveta v nadaljnje postopanje o tem obveščeni. Videant consules! Iz sežanskega okraja, dne 22. kimavca. Dne 3. vinotoka t. 1. bo ob 9^2 uri predpoldne v Sežani v šolskem poslopju okrajna učiteljska konferencija za ta okraj. Vrsta razpram je: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Volitev dveh zapisnikarjev in določitev predsednikovega naraest- nika. 3.) Poročilo okrajnega šolskega nadzornika. 4.) ,,Doraača in šolska vzgoja sploh, nje vrline, kako jo naj učitelj pospešuje." Ta izdelek mora vsak učitelj, oziroma učiteljica doposlati okrajnemu šolskerau svetu do 1. kimavca 1899. 5.) Poročilo knjižničnega odbora. 6.) Volitev istega odbora (5 članov). 7.) Volitev stalnega odbora (4 člane). 8.) Predlogi, ki se morajo 8 dni pred zborovanjera poslati šolskerau nadzorniku. To vabilo se izdaja z ozirom na § 4. ministrske naredbe z dne 8. vel. travna 1872. drž. zak. št. 68. Po konferenciji bo ob 1. uri popoldne volitev dveh zastopnikov učiteljstva v okrajni šolski svet. Iz goriškega okraja. (Zaušnica domačim učiteljem.) Kakor so nam naznanili listi, bil je pri zadnji seji okrajnega šolskega sveta goriškega imenovan nadučiteljern v Kanalu g. Vrč, do sedaj učitelj v gradiščanskem okraju. Za to službo sta prosila, kolikor nam je gotovo znano, tudi dva domača uoitelja, toda milosti nista našla pri našem okrajnera šolskem svetu. Posledica temu bo tudi najbrž, da pride novi tovariš poprej v višjo plačilno vrsto, nego domačini, ki tu službujejo po deset in več let. Ali se ne pravi to, učiteljstvo izzivati, dražiti, netiti med njim razpor ! Morda se celo namenoma tako postopa, da se učiteljstvo preveč ne okrepi v složnosti, kar bi marsikateri osebi ne ugajalo. S kakira veseljern naj opravljarno težavno svojo službo, s kakim spoštovanjem naj govorimo o svojih predstojnikih ! Ako okrajnemu šolskemu svetu nista ugajala dotična dva domača prositelja in si jih je želel več, da bi laglje izbiral, tedaj je zopet le krivda sl. tega oblastva, da se to ni zgodilo. Slovenskemu okrajnemu šolskemu svetu je bila pač sveta dolžnost za slovenski Kanal vsaj toliko skrbeti, kakor za Ločnik, t. j. dati tudi učitelju v Kanalu osebno doklado 100 gld., kakor onernu v Ločniku, kar bi bilo na vse strani bolj opr.^vičljivo, in prositeljev za Kanal ne bilo bi manjkalo izmed domačega učiteljsva. Ge si nismo sami sebi pravični, če sami ne postopamo pravično, kako naj tujci postopajo z uarni pravično ? Nismo vredni? In kje sta dila učiteljska zastopnika, da nista ugovarjala in se z vserai sredstvi uprla takemu ravnanju ? Ako njiju glas nič ne velja, tedaj je bolje, da sploh ne zahajata k sejam okrajnega šolskega sveta, dotični znesek naj se prihrani, saj je naša dežela itak uboga. V e s t n i k. Učiteljski konvikt: Gdč. Ana Petrovčič, učiteljica v Smledniku, na knj. kr. podr. št. 33, 5 gld. Osobne Testi. G. Vojteh Sič, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, je imenovan učiteljem na višji slovenski dekliški šoli v Ljubljani; g. Božidar Garapa, učitelj pri D. M. v Polju, je imenovan učiteljem na državni šoli v Pulju. — Imenovani so gg.: Fran Cuk v Ostrožnem brdu nadučiteljem na Crnem vrhu; Alojzij Sežun v Rovtah nadučiteljem istotara; Ivan Cvirn v Tržiču, nadučiteljem v Srednji vasi v Bohinju in Henrik Petras v Ljubljani učiteljera v Ljubnem. Stalno nameščena sta na svojih raestih gosp. Emil Gustin v Jesenicah in gdč. Franja Vod v Zaspu. Premeščeni so na lastno prošnjo: nadučitelj v Dragotušu g. Kristijan Engelmann v Dobrepolje; učitelj-voditelj v Božjakovem g. Štipko Jelenec v Dvor in učitelj-voditelj v Vrabčah g. Ivan Rudolf na Slap. Učitelj-voditelj v Razdrtem, g. Ivan Trošt, ki je bil iraenovan za Slap, ostane na sedanjem raestu. Nad~ učitelj raestne ljudske šole na Barju g. Janko Likar je dobil učiteljsko raesto na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Gdč. Roza Mrva je dobila začasno službo v Ihanu; g. J. Gorečan v Ratečah na Gorenjskera je dobil dveleten dopust. JuMlejska samopomoč. Gosp. A. Klee se je zaradi preobilega posla odpovedal predsedništvu. V odborovi seji dne 21. rn. ra. je bil izvoljen predsednikom in blagajnikom »Jubilejske samopomoči" gosp. Jakob Diranik. Njemu naj se pošiljajo v bodoče vsi prispevki. Imenovanje. Vadniški učitelj v Gorici, g. Andrej Lašič, je imenovan c. kr.okrajnim šolskim nadzornikorn za tolminski okraj. Umrl je v Celju dne 24. kimavca okrajni šolski nadzornik g. Pavel Leitgeb. N. v ra. p.! Služba učitelja je razpisana pri D. M. v Polju do 7. t. m. Prošnja. Na poziv v 19. številki ,,Učit. Tovariša" se je odzvalo 16 gospodov tovarišev vojakov. Ker nas je brez dvojbe več, zato prosim še ostale gospode tovariše, da bi blagovolili odgovoriti v kratkem, da bode mogoče prošnjo z natančnimi podatki predložiti. Upanje je, da bode imela prošnja zaželeni uspeh. A. Likozar. VabilO k zborovanju ,,Ljubljanskega učiteljskega društva", katero bode v sredo 11. vinotoka 1899. ob ^S. uri zvečer v -Narodnem domu" (v pritlični sobi na levo) po nastopnem vzporedu: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Gmot.no stanje ljubljanskega učiteljstva. 4.) Razni nasveti. 5.) Petje. 6.) Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi najuljudneje • odbor. Vabilo k občnemu zboru ,,Društva v pomoč učiteljetn njihovim vdovam i n sirotara na Kranjskem", ki bode dne 5. vinotoka 1899. dopoldne ob 9. uri v II. mestni deški šoli na Cojzovi cesti. Ob 8. nri je sv. maša pri sv. Jakobu. Dnevni red: 1.) Ogovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3 ) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo pregledovavcev društvenih računov. 5.) Posamezni nasveti, o katerih je vsaj 8 dni prej odboru naznaniti. 6.) Volitev predsednika, blagajnika in 7 odbornikov, od katerih stanuje 2/3 v Ljubljani ali bližnji okolici (§ 22) ter pregledovavcev računov. Vabilo na občni zbor ,,Narodne Šole", ki bode v četrtek. dne 5. vinotoka 1898. ob x/211. uri v telovadnici II. mestne deške šole na Cojzovi oesti. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika 4.) Poročilo računskih pregiednikov. 5.) Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor) 6.) Volitev pregledovavcev društvenih računov. 7.) Nasveti, o katerih je vsaj 8 dni prej odboru naznaniti. Iz ,,Zaveze sloTenskih učiteljskih društev". Po posredovanju ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" je sprejel. gospod Štefan Primožič, šolski vodja v Postojni, v svoj ,,Ročni katalog" z imenikom šol in učiteljstva na Kranjskem letos tudi imenik sol in učiteljstva na Spod. Štajerskem in Primorskem. Knjižica je izsla te dni v Šeberjevi tiskarnici v Postojni, kjer se tudi naroča. Urejena je prav priraerno. V katalogu je prostora za 75 učencev, cena 70 kr., s poštnino 75 kr. Kdor bi želel prostora za več učencev, velja za vsakih 24 učencev 5 kr. več. Obilo truda in stroškov sta imela gg. Primožič in Šeber s šematizmom> ker jiina je šla trda za podatke. Kdor se je kdaj pečal s takira zbiranjem, mu je jasno, kako težko se dobi iz nekaterih okrajev potrebni materijal, zato naj vsakdo oprosti napake tudi v tem delcu. Kranjskerau učiteljstvu je ustregel, da je dodal osebni štatus. Odkar je prenehal nPopotnikov koledar", smo zelo pogrešali iraenik slovenskega in istrsko-hrvaškega učiteljstva. Temu nedostatku je odporaogel gospod Priraožič, za kar srao mu prav hvaležni. Upaino, da bo slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo pridno poseglo po knjižici, ker je tudi cena jako nizka. Podpisani direktorij jo cenjenemu učiteljstvu priporoča najtoplejše. Direktorij .Zaveze slov. učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 21. kimavca 1899. Predsednik: Tajnik: L. Jelenc. Drag. Česnik. Družba sv. Mohorja. Rojakom svojim naznanjamo veselo novico, da je število udov družbe sv. Mohorja tudi letos napredovalo! Naša družba šteje namreč 78.103 ude, t. j. 972 več, kakor lani, in 6563 več, kakor pred- lanskem. — Vidinio torej, da število Mohorjanov stalno raste — naj tako ostane i v bodoče ! Udje se razdele po škofijah tako-le : 1. Goriška 8.904 t. j. več 72 2. Krška 6.227 „ „ 424 3. Lavantinska 24.806 „ „ 364 4. Ljubljanska 30.742 „ raanj 149 5. Tržaško-koperska 3 988 „ več 103 6. Sekovska 525 „ manj 65 7. Somboteljska 316 „ več 3 8. ZagrebŠka 568 , „ 4 9. Senjska 214 „ „ 8 10. Poreška 111 „ 7 11. Videmska 197 „. „ 33 12. Djakovaška 47j 13. Bosenska 2271 „ „ 57 14. Razni kraji 318) 15. Amerikanci 790 „ „ 72 16. Afrika in Azija 123 „ 7 Izkaz kaže, da je družba najbolj napredovala v krški škofiji (424), v lavantinski (364) in tržaško-koperski (103). Nazadovala je najbolj v ljubljanski (149). V drugih je ostalo število nekako na isti visočini kakor lani. Da smo tudi letos dosegli toliko uspeha, zato gre zahvala najprej Bogu, ki je zopet tako očividno blagoslovil naše delo, dalje požrtvovalnim poverjenikom, ki delujejo z rodoljubnim trudom za družbo, in vsem, ki so ji kakorkoli pripomogli k lepemu napredku. Iskrena hvala vsem ! Udom se bode torej letos razdelilo vkup 468.618 Rokopisov je družbenerau odboru v minulera letu došlo nad 55. V seji dne 5. jul. t. 1. je odbor sprejel sledeče : 1. Pr. Malograjski: »Za srečo". Obširna povest. 2. Anton Medved : »Krivica in dobrota". lgra v treh dejanjih. 3. Dr. Jan. Ev. Krek: »Božj i blagoslo v". Povest. 4. Fr. Finžgar: »Dovolj pokore". Povest. 5. J. Kostanjevec : nZa denar". Povest. 6. Fr. Ks. Meško : ,Norec". Slika iz vasi. 7. P. Bohinjec: BPri moji kokoši". Sličica iz naroda. 8. J. M. Dovič : ,,Izk oričevalci". Dogodbica. 9. Podravski: ,,Dobro se je izvil". Dogodbica. 10. Dr. A. Pavlica :y,,Sv. Gora pri Gorici". Opis. 11. Jurij Trunk : ,,Žganje — naš sovračnik". 12. Neiraenovan. MNovi ci vilno-pravdn i red". 13. A. Obreza : ,,Kako plačujrno davke". 14. Frančišek Podbor: »Krmljenje z fosforokislim apnom." 15. Isti : ^Gospodarske drobtinice". Dalje sta se sprejala obširna rokopisa : 17. Dr. Andrej Karlin: Priprava na smrt ali premišljevanje večnih resnic." Spisal sv. Alfonz Marija Ligvorski. 18. Dr. Anton Medved: »Anton MartinSlomšek, knezoškof lavantinski". Spominska knjiga ob stoletnici njegovega rojstva. Za prihodnje leto (1900) pripravlja odbor Mohorjanom že sedaj lep knjižni dar. Izdali boderno II. zvezek »Slovenske Pesmarice", ki se je že od mnogo stranij zahteval, lepo okrašeno knjigo ,,Anton Martin Slomšek", Ligvorijevo »Pripravo na smrt" itd. — Odbor se nadeja, da bode tako družbi ohranil stare ude ter privabil še prav mnogo novih ! To dal Bog !