/. P. Belostenski: Kar čez noč.
291
Kako lahko in preprosto se razlaga začetek sveta s tem, da pravimo:.Bog je svet ustvaril! Kako lepo se druži v tej razlagi vse, Česar potrebujemo za razlago! Res se spotikajo nekateri Čudni modroslovci nad tem, da je treba za razlago iskati vzroka „zunaj sveta", daje tukaj „ne-potrebni dualizem", da so v pojmu „stvarjenja" in „Boga" znaki, ki se ne vjemajo i. t. d. Toda ti pomisleki so vsi neopravičeni. Najnevarnejše resnici je tisto modrovanje, ki hoče istino na-tezati na določeno kopito, recimo, da moramo svet razlagati iz samega sebe ali da je svet večen. Zakaj se pač bogatajci branijo imeti za začetnika sveta tako bitje, ki je kolikor toliko podobno nam ljudem? Rajši pravijo, da je začetek sveta iz neobčutne tvarine. Kako more neki iz takega začetka in vzroka izvirati naša pamet? Ali morda za našo pamet ni treba nobenega vzroka? Jedino tako moremo sklepati: „Naša pamet izvira iz pametnega bitja", in zato moramo misliti si začetnika sveta kot pametno in umno bitje. Pa ne samo to. Ker imamo ljudje prosto voljo in delujemo po namenu, ne more biti začetnik sveta nepopolnejši, da bi ne imel te prednosti, katero ima Človek. Zatorej začetnik sveta ne more biti brez spoznavanja in hotenja, ne more biti tvarinsko  bitje.
Tako premišljevanje nas vodi do prepričanja, da je začetnik ali stvarnik sveta popolnejše bitje kakor vsa zemska bitja. Nadalje pa tudi razvidimo, da ono bitje ne more imeti nobenega vzroka ali vira, iz katerega bi bilo, ni samo ustvarjeno ali narejeno, ker sicer bi ne bilo moglo ustvariti sveta. Ustvarjen stvarnik — to sta besedi in nič drugega. Ako pa stvarnik ni ustvarjen sam, je v e Č e n, ker se ni nikdar začel. Nadalje mora tudi biti neskončen, ker ni nobeno bitje višje od njega; nepre-menljiv, ker ga ne more premeniti nobena stvar, saj ni odvisen od nobene; nesestavljen,
ker ne more biti iz kosov ali delov; nad vse mogočen, ker je ustvaril svet iz nič in mu ne ovira njegovega delovanja nobena stvar; vseveden, ker izvirajo vse stvari iz njegove vednosti  in   volje.
Tak je začetnik ali vzrok sveta. Ta vzrok zares zadostuje, da se iz njega razlaga vse, karkoli je. Ta razlaga je enojna, trdna in dokazana, zato se moramo držati  jedino le te.
Kdor natančno opazuje svet, spozna tudi Boga, Čegar delo je svet. In tako nas je to preiskovanje naposled privedlo do tega najvišjega predmeta v našem spoznavanju. Najlepši sad modrovanja je prav ta, da dospe do Boga, kakor je tudi najlepši sad potovanja ta, da dospemo vrh hriba do lepega razgleda. V Bogu se mu odpre neizmerni vir resnic, iz njega se razliva neizrekljiva jasnost Črez prirodo telesno in ne-telesno, pa tudi trdna podlaga nam je Bog za spoznavanje sploh, kakor je on namen za naše delovanje. Zakaj spoznavamo resnično? Ker je Bog-stvarnik v soglasju ustvaril naš um in vse stvari, katere spoznava. Bog, jednotni in najvišji vzrok vesoljstva, je ne samo vzrok in podlaga vsem resnicam, ampak tudi najvišja resnica sama na sebi. Ako je istinit svet (Česar skoro nihče ne taji), je tembolj istinit njegov stvarnik, kakor je stvar bolj istinita mimo njene slike v zrcalu. Iz istega vzroka ne moreta izvirati stvari, ki bi si nasprotovali ali ki bi se ne vjemali z vzrokom. Zatorej imamo prav v tem spoznavanju, da je Bog, najtrdnejši dokaz, da je naše spoznavanje resnično.
S tem pa tudi sklepamo prvi del tukajšnjega preiskovanja: nauk o resnici. Ob kratkem smo pregledali obširno polje resnic; seveda nadrobno smo se pečali le z najvažnejšimi in sicer tako, da so ti nauki korenina ali jedro drugih naukov.
(Dalje.)
Kar  čez  noč.
Jtvar čez  noč pomlad  je prišla V  vsej  krasoti divni svoji, Rožice so se  vzbudile, Ptičic se  vrnili roji.
Kar čez  noč  pognalo  drevje Brste  nežne je  in  mlade, Rosa pa  vzdignila  k  moči V  vrtu lepe  je  nasade.
Kar čez  noč je slana pala In  cvetlice ljube vzela, Brste nežne še in  mlade S  strupnim   dihom je objela.
J. P. Belostenski.
19*