Published and distributed under permit (No. 650) Chicago, Illinois,by order of the President, A. S. theAct of October 6. 1917, on file at the Post Office of General. Rft "AVE MARIA' / Izhaja vsaka drugo soboto—Published ev.ery second Savurday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Entered as secoiid-class mater Oct. 20, 1919 ">t the post office at Chicago, I1L, under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25. 1919. Naši zastopniki. kr so pooblaščeni pobirati naročnino za "Ave Maria", "Glasnik Presvete-ga Srca Jezusovega", " Edinost", molitvenike in druge knjige ter vse tiskovine. OHIO. Baberton, Ohio.—Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan, Mr. Joe Pod-pečnik. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr. Jakob Respik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik, Rev. A. L. Bombach, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach. PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik. Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss Mary Svete. Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomcc. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobič, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Steeltonf Pa.—Mr. Anton Malesich. Export, Pa.—Mr. Jakob Rink. So. Bethhlehem, Pa.—Mr. J. Korpivšek. MINNESOTA. Gilbert, Minn.—Mrs. A. Preglet. Aurora, Minn.—Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč- nik, Rev. J. E. Schiffrer. Ely, Minn.—Mr. Jos. Peslicl, Mr. J. Otrin. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Gregorich. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. New Duluth, Minn.—Mr. M. Spehar, Rev.' A. Pirnat. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Soudan, Minn.—Mr. John Loushin. Virjinla, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, 111.—Mr. Frank Koren, Mr And rew Glavach. Joliet, 111—Mr. Marko Blutli, Mr. Joseph F. Muhich. La Salle, 111—Mr. Frank Mišjak. North Chicago in Waukcgan, 111.—Mr. Joseph Drashlcr, Mr. Math Ogrin, Mr. J. Kosir. Springfield, 111.—Mrs. C. Andrews. Bradley, 111.—Mr. M. Smoloy. Milwaukee, Wis,—Mr. Steve Hoynik, Miss Mary Mohorko. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar. Willard, Wis.—Mr. Frank Perovšek. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J—Mrs. Johana Mevzek. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo.—Rev. P. Cyril O. S. B„ Mrs. J. Indianapolis, Intl.—Mr. Louis Komlanc, Mr. Frank Markič. Thomas, West Va.—Mr. John Lahajnar, Mrs. M. Bulich. Calumet, Mich.—Mr. J", Musich, Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich.—Mr. A. Berce. Detroit, Mich.—Mrs. A. Banks. Bridgeport, Conn.—Rev. M. J. Golofr-Fcontenac, Kans.—Mr. Martin Chanzel-Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. Dodson, Md.—Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont.—Mrs. Frances Ani-bro. St. Louis, Mo.—Mr. John Mihelich. So. Omaha, Nebr.—Mrs. M. Petrasidh. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apoloni* Mrak. Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Beseda ženskam. Nikar ne tehtajte svojega zdravja z zanemarjenjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja S evera s Regulator (Severov Regulator). Ta regulator jo blaf-ilno (Jolujoča tonika in zdravilo. P-if>orcčijiv je za popravo tistih po»a:>mh oslabelosti in neredov. ki so jim podvržene ženske. Cena $1.26. Na prodaj po vseh lekarneh. NOVI MOLITVENIKI DOSPELI J* STAREGA KRAJA. "Pri Jezusu", zelo praktični žepni molitvenik za fant« ali može---- 'Presv. Rešnje Telo", krasna knjiga zelo primerna za naše žene. "Sveta Druiina", prekrasna asašna • knjiga vezana y mehke platnice. ^ Zelo priporočljiv* za naše žene.. Lavrctanske Šmarnice, Dr. Jožefa ^ Jerše ............................ Mati Čudovita, Šmarnice, Dr. Jožefa ^ Jerše ........................... ' Šmarnice naše ljube Gospe pre«v> Srca ........................... šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca, s zlato obvezo .......... Benedikt XV. o tretjem redu. Častitljivi bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov! Patriarhom, primatom, nadškofom, škofom in drugim krajevnim predstojnikom živečim v miru in skupnosti z apostolskim sedežem ob koncu sedmega stoletja od ustanovitve tretjega frančiškanskega reda. Z^LO'primerno se Nam zdi v kratkem obhajati svete sl&vnošti, ko bo preteklo sedemsto let, odkar je spo-Wni tretji red ustanovljen; da jih povzdignemo pred katoliškim svetom s priporočilom apostolske oblasti, h temu Nas nagiba najprej krščanskega ljudstva korist, ki J0 lz tega kar najbolj gotovo pričakujemo in se je najino, potem pa tudi ono, kar tiče zasebno Našo osebo, /valežno 'se namreč spominjamo, da smo leta 1882, ko Je ljubezen dobrih do Asižana splošno gorela ob sedem-Poletnem obhajanju njegovega rojstva, tudi Mi hoteli Prišteti biti mej učence velikega Očaka in smo pri Ma-v!J1 na Kapitolu, katere slavno svetišče oskrbujejo Manj-'bratje, pq predpisih prejeli sveto obleko trejerednikov. ' aJ Pa, na stol prvaka apostolov po božji naredbi po-taVljeni, dano priložnost prav radi, posebno iz Svojega fP°štovanja do blaženega Frančiška, porabimo, da spod-Ucl'mo sinove sv, Cerkve, kjerkoli so, naj se te presve- tega moža ustanove, ki je na čudovit način za človeško družbo tudi v teh časih primerna, ali z veseljem oklenejo, ali marljivo v nji vstrajajo. Pred vsem naj ima slehrni pred očmi pravo podobo sv. Frančiška: nekateri novejši ga namreč opisujejo, kaker so ga skovali v kovačnici modernistov, kot človeka iz Asiza, tej apostolski Stolici malo udanega in kaker nekak vzorec ohlapnega in praznega pobožnjaštva; takega gotovo ne moreš prav imenovati ne Frančiška, ne Svetnika. — Toda k preslavnim in nesmrtnim Frančiš-kovim zaslugam za krščanstvo — zavoljo katerih so ga po pravici imenovali steber sv. Cerkve postavljen od Boga v najbolj nevarnem času — k tem zaslugam Fran-čiškovim se prišteva Tretji Red, ki je krona njegovih zaslug in ki pojasnuje bolj ko vse drugo njegove gorečnosti velikost in moč, ki jo je pokazal v hrepenenju razširjati povsod slavo Jezusa Kristusa. Če namreč r^spo 1 * J * 4» 4«4* "f 4» 4» 4» *' 4» * 4« 4- 4>4» 4» 4» 4» 4- 4- 4 4» 4 4» 4- 4» 4 4* 4» 4» 4 4 4 444444^ 4,4,4» t ^ ------- a * % r__ * ŠTEV. (No.) 14. JULY 9th, 1921. LETO (VOL.) XIII. J .---------------r T Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. ^ Evropo $3 50 *** i. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 .................. +-----------ih List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci ^ --------------' q. ^+* * ** * & * * V * vam ga dam jaz (Jan. 14, 27). Tisti mir, ki so ga3*' stavile države in državni stanovi in so ga izmislili 'ju je, ne more dolgo obstati, ne imeti moči pravega m'1"0, če ne sloni na pomirjenju duhov; to je pa ničevno. 0 se ne zavedajo dolžnosti, da je treba ukrotiti strasti, •z katerih se porajajo vsi razpori vseh vrst. Odkod so vojske in prepiri mej vami, vprašuje apostol Jakob, ali ne odtod? iz poželjenja vašega, ki se bojuje v vaših udih? (Jak 4, 1.) Prav vrediti vse, kar je v naturi človeka, tako da ne služi svojim strastem, ampak, da jim zapoveduje božji volji pokoren in udan, v čemer temelji skupni mir, vse to je v moči Kristusovi; in ta moč se razodeva čudovito močno v družini frančiškanskih tretjerednikov. Ker ima namreč ta red, kaker smo rekli, to poglavitno nalogo, da svoje ude navaja k popolnosti krščanskega življenja, četudi so zapleteni v posvetne skrbi — sveto je namreč vsakateremu mogoče živeti, naj bo v kateremkoli stanu — zato moramo iz povedanega sklepati, da so tam, kjer jih veliko po vodilu te ustanove živi, vsem drugim, ki jih vidijo, v veliko spodbudo ne samo k točnemu izpolnjevanju dolžnosti, ampak tudi, da se trudijo za višjo popolnost, kaker jo pa veleva splošna zapoved. ,Zato pa gre ona hvala, ki jo je dal Kristus Gospod svojim posebno zvestim učencem z besedami : Niso od sveta, kaker tudi jaz nisem od sveta (Jan. 17 16.), ta hvala gre po pravici tem Frančiškovim Učencem, ki živijo v dului in v srcu po evangeljskih svetih, koliker je to mogoče mej svetom; z apostolom morejo trditi o sebi: Nismo pa prejeli duha tega sveta. atnpak duha, ki je iz Boga. (I. Kor. 2, 12.) Zato bodo vzdržujoči se kar največ svetnega du-'la delali v nasprotni smeri na to, da bodo kjerkoli bodo mogli v vsakdanje življenje vpeljali duha Jezusa Kristusa. Dve strasti pa prevladujeta dandenes v grozni ^loveški pokvarjenosti: neko brezmejno hrepenenje po "netju in nevgasljiva žeja po nasladah. Odtod prihaja Pred vsem sedanje dobe grdi madež, da skorej neprestano napreduje v vsem, kar more življenje bolj zložno in ugodno napraviti, v tem, kar je višje, v skrbi namreč, bi dobro in prav živeli, v tem se pa vidno pogreza v ^alostno pokvarjenost starih paganov. Zakaj koliker °lj potemni pri ljudeh čut za večna dobra, ki so v ne-es'h pripravljena, tem bolj jih te zemeljske dobrote na "e vlečejo in v svoje mreže zapletajo; kedar se pa človek v zemeljske stvari zatopi, potem se polagoma vzbu-1 nagnenje zamoriti vsako čednost in začne se mu gnju-Sltl vse duhovno in noče poznati druzega ko tisto, kar Ponuja nasladnost. /Zato splošno opažamo, da se na eni !tr,lni ne stavi nobene meje ne pridobivanju, ne pomilovanju bogastva, na drugi strani pa manjka nekedanje t®trPežljivosti v nadlogah, ki navadno spremljajo uboš-0 >n pomanjkanje; mej tem ko vlada mej proletarci in aP'talisti tista ostra napetost, ki smo jo omenili, hujša v'st nepremožnih, še bolj preobilno vnanje razkošje da ° ' zdi"UŽeno z naravnost človeka nevredno razbrz-žal V tem oziru nikaker ne moremo dovolj ob- °Vat' slepote tolikih ženskih vsake starosti in stanu, rjJ)niar|iljene po ž v! j i drugim dopasti ne spxvidijo, da ' samo zoprne v svoji nespametni noši vsem dobrim, da tudi žalijo Boga. Ni jim dovolj nastopati v javnosti v taki obleki — kakeršne bi se bila nekedaj večina od njih sramovala, ker se le preveč proti vi krščanski dostojnosti — tudi se ne sramujejo take v hiše bežje.stopiti in se vdeležiti presvete daritve tet pristopiti k ob-hajilni mizi, kjer prejmejo božjega začetnika presvete čistosti, tudi tu sem jih ni sram nositi počutnpst dražeče grde zanjke. Nočemo pa omenjati onih nedavno od divjakov mej olikane ljudi prenešenih plesov, ki drug druzega prekašajo v grdobiji; nič ni bolj pripravnega, da se odstrani vsak čut sramežljivosti, kaker ravno ti. Če udje tretjega reda to dobro premislijo, bodo razumeli, kaj zahteva čas od njih, Frančiškovih učencev. Potrebno je namreč, da se ozro na življenje svojega Očeta, prevdarijo naj, kako natančna in jasno izražena podoba Jezusa Kristusa je bil, posebno v tem, da se je izogibal zložnostim tega sveta in je sprejemal vsa-keršno trpljenje; prisvojil si je tudi ime ubožca in so bila njegovemu telesu vtisnjena znamenja Križanega. — Tretjeredniki naj pokažejo, da se niso oddaljili od sv Frančiška, in sicer s tem, da se oklepajo uboštva vsaj v duhu, da se zatajujejo in da vsak nosi svoj križ. Kar pa tiče pred vsem tretjerednice, naj se skazujejo v noši, opravi in vseh okoliščinah življenja dekletom in ženam vzor svete čistosti in naj ne mislijo, da bi mogle za Cerkev in narod kaj bolj zaslužljivega storiti, kaker s tem, da delajo za zboljšanje pokvarjenih običajev. — Če so udje tega Reda ubogim v pomoč v njihovih raznovrstnih potrebah ustanovili razne naprave dobrodelnosti, gotovo ne bodo nikaker opustili skazovati dela naprave dobrodelnosti, gotovo ne bodo nikaker opustili skazovati dela ljubezni bratom, ki potrebujejo ne zemeljskih stvari, ampak veliko višjih. In tu Nam je prišel na misel izrek apostola Petra, ki je spodbujal kristijane, naj bodo se svetim življenjem paganom v zgled zato, da vas opazujejo v dobrih delih in slave Boga na dan obiskanja (I. Pet. 2, 12). Enako naj frančiškanski tretjeredniki na daleč razširjajo prijeten duh Kristusov tako z odločno, živo vero, kaker se življenem brez graje in-tudi navdušeno radostjo; brate pa, ki so zašli s pota, naj se svojim lepim življenjem spodbujajo in vabijo k spreobrnenju; to zahteva od njih, to pričakuje Cerkev. Mi pa upamo, da se bo v bližnjih slavnostih ta Tretji Red dobro okrepil; in ne dvojimo, da bote vi, častitljivi bratje in drugi dušni pastirji zelo skrbeli, da bodo skupščine tretjerednikov, če so kje opešale, zopet k novi moči vstale, druge se bodo pa, kjer je mogoče, obudile, vse pa naj cveto nič manj po izpolnjevanju vodila, kaker po številu udov. Za to namreč slednjič gre, da se s posnemanjem sv. Frančiška koliker mogoče mnogim pripravi pot in vrnitev h Kristusu; ta vrnitev nam daje največ upanja na skupno rešitev. Kar namreč pravi sv. Pavel: posnemajte mene, kaker tudi jaz Kristusa (1. Kor. 11, 1.), isto sme po pravici o sebi trditi Frančišek, ki je posnemovaje Jezusa Kristusa mej vsemi postal njegova najnatančniša slika in podoba. Da bo pa ta slavnost več sadu redila, zato podelimo na srčno prošnjo generalnih ministrov treh družin frančiškanskega prvega reda iz zakladov sv. Cerkve sledeče milosti: i. V vseh cerkvah, kjer so skupščine tretjega reda kanonično ustanovljene, morejo tretjeredniki v njih od dne 16. aprila dalje skozi celo leto, ko obhajajo v njih tridnevno pobožnost v proslavo sedemstoletnice, zado-biti vsaki dan tridnevnice popolni odpustek, drugi verni pa enkrat pod navadnimi pogoji; kateri bodo pa tam pre-vzvišeni Zakrament obžalujoč svoje grehe obiskali, tisti dobijo za vsaki obisk odpustek sedem let. II.- Vsi altarji v teh cerkvah so tiste dni privilegirani ; vsak mašnik sme v tej tridnevnici opraviti sv. mašo o sv. Frančišku ko zaobljubljeno v važni zadevi in iz javnega vzroka po predpisih rimskega misala najnovejše vatikanske izdaje. III. Vsi mašniki prideljeni istim cerkvam morejo v ravno tistih dneh blagoslavljati rožne vence, svetinji-ce in podobne stvari na apostolske odpustke, ravno tako rožne vence na križarske odpustke in na odpustke sv. Brigite. Želeči vam nebeških darov in v znak Naše dobrohotnosti, podelimo vam, častitljivi bratje in vsem udom Tretjega Reda s posebno ljubeznijo apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri Sv. Petru na razglašenje Gospodovo 1921 v sedmem letu Našega papeštva. Benedikt papež XV. m 1 Sv. Ludvik Sv. Frančišek Sv. Elizabeta Ml^S JJ 1 M LILIJA IZ RAJA. +1 + ESVHLi': J^«SH _k. +1 DAROVANJE. Ko so presrečni pastirji odšli iz ^evčeka, ostala sta Marija in Jo- 2ef zopet sama pri Detetu še dolgo zatopljena v gorečo, tiho in presreč- n° molitev. Še dolgo sta klečala ob Jaslicah in molila nebeško Detice, o *aterem sta vedela, kedo da je. Da, ko srečnih src še ni videla zemlja prvega greha, kakor sti bili ti Ve srci v teh urah. Zlasti prečisto Sfce presrečne matere Marije je ko- Priel6 nebeške radosti in veselja. ] 0ci časa do časa sta nekoliko vsta- ,n se pogovarjala in si začudeno nP°vedovala o vsem, kar sta slišala ,-.ri . , uu Pastirjev. Posebno mati je no pazlj ivo poslušala vse to pri-°vedovanje in je globoko v srcu celranila. Veclela je> da je to Deti„ odrešenik sveta, da bo kralj in do ^ Src' zato Se toliko vzra" nje ^ a' vit,ela, da je takoj ob da g0Vem rojstvu že prišlo nekaj src, bji S° se m" poklonila in m„ oblju- ^ Zvestobo. p tem se je zdanilo. Ia "lisel in želja, katero je irne-Prejeatl ^ariia- je bila, kako bi čim da. ^.pr!ŠIa v tempelj pred Gospo-ce. -p JO ie< gnalo Boga ljubeče sr- sPoda Ja m°ra' da stol)i l)red Go" scbe "p niU (IaruJe SV0Je Dete in 1alog0 >ICd seboJ vidi velikansko Petice' v-*"0 SP°lnit je pHŠI° t0 'melo .Vldi naprej žrtve, katere je Preje '>rincsti- Zato mora prej ko d Gospoda, da mu daruje nebeško Dete in se daruje tudi sama kot mati njegova, pripravljena za vsako, tudi največjo žrtev v namene božje. Obenem pa je hotela čim preje spolniti tudi zapoved Mojzesovo, ki ji je nalagala, da pride pred Gospoda, prinese zapovedan dar in da duhovnik moli nad njo in jo očisti, dasi nje ta postava ni vezala. Zato sta hitro uredila v mestu vse potrebno in precej zgodaj dopoldne ju že vidimo, kako hitita proti templju. Zakasnele množice so ju srečava-le, ki so hitele v mesto, da tudi one store, kar jim je tuji cesar zapovedal. Marsikako oko je zrlo trpko pred se v jezi in nejevolji, da mora v tej zimi potovati tako daleč, samo da spolni voljo tujemu vladarju in njegovemu napuhu. In v teh srcih se je posebno vzbujala goreča želja po Odrešeniku. "O, da bi že skoraj prišel obljubljeni nam rešitelj, da bi nas rešil iz te sužnosti!" si je želelo marsikatero teh src. O, ko bi ti ljudje vedeli, kedo je to Detice, katero so sreča vali! Kako bi pokleknili v prah pred njim, kolika radost bi napolnila njih srca in koliko veseleje bi šli dalje po težki poti češ: "Saj ne bo dolgo! — Rešenik je tukaj!" Ko sta prišla Marija in Jožef v tempelj, bila je tam množica ljudi, ki se je gnetla po stopnjicah. Nekateri so šli iz templja, drugi v tempelj. Tudi ona sta mirno stopila v to gnječo in šla počasi po stopnjicah v tempelj. Da bi ju kedo spoznal, še mislila nista. Kedo naj ju spozna v tej množici tujcev? Stopila sta v tempelj in naznanila duhovniku, po kaj sta prišla. — Ravno se je pa duhovnik pripravljal, da bi sprejel mater in Dete in opravil obred očiščevanja, ko se dvigne neki sivi starček, ki je sedel tam v kotu in molil prisrčno ter izlival svoja srčna čutila v goreči molitvi svojemu Bogu. Star je že bil in zelo slab. Le s težavo je hodil. Toda kaj ga je sedaj tako hitro dvignilo? Kakor bi ga neka nevidna moč potegnila kvišku, tako se je zdelo. In glej ga, kako hiti naravnost proti Mariji! Kje je dobil še te urne ude? Kaj hoče? Ko pride pred Marijo se pokloni do tal. Duhovnik in vsi ostrme? Kaj hoče ta starček tukaj? Duhovnik ga je dobro poznal. Saj je bil ta mož pravičen in bogaboječ, da je slovel daleč na okoli radi svoje svetosti in radi svoje pobožnosti. Kaj se klanja temu Detetu? Kaj se mu je zmešalo v starih dneh? Ko se je poklonil Detetu in ga po gledal ves srečen, razprostrl je svoje roke proti nebu in na ves glas začel moliti: "Gospod, spusti zdaj svojega služabnika v miru po svoji besedi. Moje oči so namreč videle tvoje odrešenje, katero si pripravil pred obličjem vseh narodov. Luč v razsvet- lenj.e nevernifcov in v slavo svojega izraelskega ljudstva". Vse je strmelo in vedno večja mrtožica se je zbirala okrog starega moža in okrog matere Marije. Posebno sta se pa čudila vsem tent; besedam Marija in Jožef. Mi-sliRi sta, da nihče na svetu še ne ve o veliki skrivnosti, ki se je dogodila 'po noči, da nihče ne ve, kedo Ije to Dete. Tu pa naenkrat ta pozdrav! Kedo je starčeku to povedal? Ko je starček Simeon izgovoril te besede je blagoslovil Marijo in Jožefa in rekel Mariji njegovi materi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo ugovarjalo in tvojo lastno dušo bo predrl meč, da se razodenejo misli iz mno-pih src". Marija je prebledela pri teh besedah ! Toraj tudi to ve! Ravno kar je še vriskala njena duša prevelike sreče in blaženosti nad vsem, kar se je godilo, kar je videla in slišala. Vedela je sicer, da je prišel njen sin trpet in umret za zveličanje človeštva. Toda v preveliki sreči ni toliko mislila na to žrtev, na to trpljenje in smrt. Soln-ce sreče je bilo presvetlo in je zakrilo strah pred bolečino in trpljenjem. Toda besede tega starčeka so pa kakor črn oblak pokrile to solnce čiste sreče in nastala je tema v njeni duši. Srce ji je vstrepetalo. Naenkrat, v trcnotku ji je stopilo pred o-či vse, kar jo čaka, pred vsem kar čaka njenega ljubljenega sina. Kakor strašen črn oblak je visela cela prihodnjost pred njenimi dušnimi očmi. Prebledela je, ustrašila se je! Kako nas zadene, ako naenkrat vi- dimo pred seboj kako veliko težavo. Kako nam zastane po žilah kri. Kako nam zatrepeta srce, da nam sapa poide in se začnemo tresti po vsem telesu. Zdravnik pri naši postelji nam je morda napovedal, da je edina naša rešitev težka operacija! Kako se vsak bolnik prestraši te strašne novice ! V tem trenutku občuti naprej vse bolečine te operacije. Strese se na vsem životu. Tako se je zgodilo Mariji. Vse bolečine celega prihodnega življenja je občutilo njeno srce v tem tre-notku. Solza se je vtrnila v njenem o-česu in sredi množice, ki jo je bla-grovala, pred častitljivim starče-kom, ki jo je blagoslavljal je njena duša trepetala, se je krčilo njeno srce in solze so se ji vlile po licu. V tem se je že precejšna množica ljudi zbrala okrog njih. Vse je začudeno gledalo in poslušalo, kar se je govorilo o tem Detetu in — strmelo. Toda kaj je to? Novo začudenje! Stara vdova Ana je z glasnim krikom prihitela iz svetišča, kjer so bile svete device in hitela naravnost k množici okrog Marije in Jožefa. Prerokinja Ana je bila Fanuelova hči iz Asarjevega rodu. Ta je bila zelo priletna in je po svojem deviškem stanu živela sedem let s svojim možem. Potem je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan do pozne starosti. Nikoli ni šla iz templja. I a je tedaj prihitela iz svetišča, kjer so bile device in je hitela z glasnim krikom naravnost k Mariji. Prerila se je med množico do Ma- rije in molila Detice ter blagoslavljala Marijo in Jožefa. Potem se je pa takoj obrnila k okrog stoječim in jim začela pripovedovati vzrok svoje velike radosti in sreče in o Detetu, kedo je. Vsi so poslušali in strmeli. Nekateri so verjeli. Drugi so zmajevali z glavami in odšli. Ko se je izvršil obred, je počakala Marijo in jo prisrčno pozdravila. Poznala jo je, ko je bila Marija kot sveta devica v templju. "Pognala je mlada korenina iz hiše Jesejeve", kakor sem ti naprej povedala, ko si zapuščala svetišče. Marija se še spominjaš?" jo je nagovorila. Marija se je seveda takoj spomnila, kako ji je Ana prinesla kot poročni dar pas, v katerem so bile uši-te in uvezene te besede. "Tvoje sveto življenje, Ana, ti je razodelo velike reči", ji je rekla ponižno Marija. Ani so solze veselja zalile oči. ■— Objela je Marijo, ko je opazila globoko žalost na njenem obrazu. "Gotovo je veliko veselje napolnilo tvoje srce, Marija! In kako bi ne! Kako si v resnici srečna, da, presrečna! Velike reči ti je storil tvoj Gospod! Toda bodi junaška! Res bo radi tega Deteta presunil meč bolečin tvojo dušo. Vendar bodi velika Mati velikega sina!" "Ana, pustimo bolečino! Naj pride, kar hoče! Kar je Gospodu všeč, zakaj bi mi z veseljem ne sprejeli? Kaj je slajšega, kakor spolniti njegovo voljo? Gospod je, ki nam pošlje težave. Gospod je, ki nas tudi krepi, da jih lahko prenašamo". Ko sta še nekoliko pomolila, zapustila sta Marija in Jožef tempelj in šla ven. Z MOJIH POTOV V AMERIKO. Bil sem priča zelo mučnega prizora te vrste. Neka mati z dvema otrokoma je imela že vse drugo v redu, samo glave ne. ^Zdravniška komisija je dognala, da ima uši. Vse Prošnje, da bi jo pustili naprej, so bile zastonj. Okrog devete ure dopoldan sem prvič videl, ko so jo pristaniške oblasti vso objokano pripeljale ven. Ne vem kolikokrat se je še Pomešala mej gručo in se znova hotela vtihotapiti na ladjo. Vsakokrat So jo staknili in zopet privlekli iz Pristaniških prostorov. Njen in njenih otrok jok je bil tem obupnejši, čem bolj se je bližal čas odhoda.— Nekdo njene narodnosti, kaj je bila ne vem, se je zavzel za njo, jo v°dil od enega oblastnika do druzega, zastonj, vedno so jo mej tule-njem vseh treh na novo privlekli Ven. Ko je videla, da ne bo šlo, je v obupu, ker ni imela več sredstev, da bi sebe in otroke preživila v ha-Verski draginji, vpričo množice zagrabila manjšega otroka in ga zače-la daviti. Otrok je kričal, mi ki smo zadaj stali smo postali kar trdi, a3 bo. Bližnji so ji seveda hitro iztrgali otroka in jo prijeli. Tulila je kakor bi znorela. Otrok, ko je vi-el- da mater drže, se je iztrgal iz r°k rešiteljev, se zopet mame okle-11,1 'n tulil z njo. To je bilo občin-stv« že preveč. Glasno je začelo godrnjati nad oblastmi, češ, če je ne st^te naprej, peljite jo nazaj v me-• tam jo očedite in preskrbite do prihodnje ladje, če pa nimate toli-t Srca> bomo mi zbrali skupaj po-rad sredstva- da j' ne bo treba 1 Pomanjkanja otrok daviti. To tj^alo. Prišel je avto v ka-Žili'6* S° zmetali njeno robo, nalo-st0 nj£in otroka- ter odpeljali v me-Kaj se je pozneje zgodilo, mi ni znano. To zadrego potnikov prav pridno izrabljajo razni temni elementi. Z bistrim očesom hitro izpazijo, kdo ima kake neprilike. Takoj so pri njem. vZ navidezno izvedeniškim o-brazom bero njegove listine in mu hite pripovedovati, kaj manjka in da so oni pripravljeni vse to urediti za toliko in toliko. Priprost človek, ki ne pozna sveta in samo na to gleda, da bi čem preje naprej prišel, jim pogosto nasede. V najboljšem slučaju ga prevelika zaupljivost stane nekaj frankov ali kar je že. Ko sem jaz civilno oblečen stal pred lu-ko in ogledoval do nervoznosti živahno pristaniško vrvenje, stopi k meni neki mladič in me nemško vpraša, kam sem namenjen. Povem mu in tudi to mu povem, da še nimam prostora. Takoj se mi ponudi, da mi ga hoče priskrbeti, ako mu dam petdeset frankov. Seveda mu jih nisem dal, ker sem vedel, da bi ne bilo ne frankov ne prostora. Ponovno mi je še stavil svojo ponudbo, vedno ugodnejšo, tako, da je nazadnje prišel že na pet frankov. Šele ko sem se začel iz njega norčevati, če je jud, ker tako popušča, sem se ga znebil. Grede v mesto sem ga srečal, ko je neke druge žrtve peljal v pristanišče. Za koliko se je z njimi pogodil in jih opeharil mi ni znano. Okrog druge ure popoldne je počasi privozil v luko izseljeniški vlak iz Pariza, s potniki prvega in druzega razreda. Kakor roj čebel iz panja, so se vsuli ven in hiteli v drug panj — v La Savoie. Ko je bilo okrog četrte ure vkrcanje končano, sem jaz poskusil svojo srečo, a sem hitro spoznal, da mi ne bo mila. Vse uradništvo je bilo do Rev. Hugo Bren. (Dalje.) skrajnosti nervozno, še odgovarjati se nobenemu ni ljubilo. Na vprašanje, če ni morda kak prostor drugega razreda ostal nezaseden, sem dobil odgovor, da ne, a v takem tonu, da sem lahko spoznal: ti se me hočeš le odkrižati. Bodi! In sem šel. Pri vsej neprijetnosti položaja sem imel saj eno sladko zavest, to, da sem sam. Kaj bi bil počel, če bi bil imel še koga druzega na skrbi, kakor dva mojih tovarišev, ki sta se malo pred menoj s celo rajdo otrok tu bivajočih starišev, katerih del je bil radi golazni zavrnjen, vračala z evropskega obiska. Jaz '"ledig pa fraj" sem jo brez posebne vznemirjenosti mahnil nazaj v mesto. Nisem bil sam. Cela vrsta velikih avtomobilov se zavrnjenimi potniki tretjega razreda in njih prtljago, je dr-čala nazaj v izseljeniška taborišča, mej robantenjem, kletvijo in nemo potrtostjo izseljenikov. Mej potjo postane jugoslovanski agenturni zastopnik pozoren na mojo slovensko kokardo in me vpraša kdo in kam. Ko mu vse povem, mi pravi, naj pridem v ponedeljek k njemu, da mi hoče priskrbeti prostor na " Leopoldini", ki ima odpluti prve dni istega tedna. Tako sem imel novo upanje. A dolge so bile te ure od sobote večera do ponedeljka dopoldne. V nedeljo zjutraj sem šel v bližnjo župnijsko cerkev, kakor že prejšni dan, maševat in o-stal tam še pri glavni maši. Tu sem imel prvič priliko gledati posledice ločitve cerkve od države. Ene tri kolekte so bile mej to mašo. Najprej župnijska, potem pa še dve drugi, ne vem več za kak dober namen že. Neko neprijetno čustvo me je spreletelo, ko sem videl, da hodi kaplan sam s krožnikom po cerkvi po- birat. Seve starokrajske navade in običaji so me še popolnoma obvladali. Moja takratna sodba je bila, da so boljši. V enem oziru je to tudi res. A senčnih strani, ki so z njimi združeni takrat nisem še tako opazil, kakor danes. Od države vzdrževana cerkev in duhovščina i-ma vedno nekaj cezaro-papističnega na sebi. Dejansko je vedno bolj ali manj dekla države oz. hlapci, ki jili plačuje. To je ena senčnih strani njene, četudi le materialne odvisnosti od države. Druga je pa ta, da ljudstvo tem manj da na cerkev, čem manj je ona stane. Ljudi se je bilo h tej glavni maši precej nabralo. Ob delavnikih jih je le malo, večinoma takih, ki hodijo k vsakdanjemu sv. obhajilu. Njih obnašanje je kazalo, da jim vsakdanje obhajilo le ni vsakdanje. Moram reči, da so se vsi tako neprisiljeno pobožno vedli, da jih je bilo res spodbudno gledati. Popoldan sem šel obiskat nekega svojega redovnega sobrata, ki tamkaj sam izdaja svoj list "La bonne parole — Dobra beseda". Tam mi pove neka žena, katere sin je uslužben na ladji " Leopoldina", da bo pred četrtkom težko odplula iz Havra, ker je bolj trgovska ladja, katere obto-vorjenje se navadno za par dni zavleče. Slaba pošta za me. Radoveden sem čakal ponedeljka, kaj mi bodo na agenturi povedali. Ko pridem ob devetih tja, je bilo že vse zabasano. Vsak je hotel biti prvi na vrsti. Vsi mogoči jeziki so se slišali, a večina samo godrnanje in kletev, ker so jih ven podili, češ, da so vsi prostori že oddani. En Poljak, ki je stal poleg mene, oženjen, je dejal, da že pet tednov čaka na prevoz in da mu že skrajno trda prede za denar. Še enkrat bom poskusil, pravi, če zastonj, se odpeljem nazaj domov. Ne vem ali je šel naprej ali nazaj. Mejtem že slišim enega agenturnih uradnikov praviti, da odpluje "Leopoldina" šele v četrtek. Zopet ena grenka za me, a še grenkejša me je čakala. Ko pri- dem na vrsto, mi moj sobotni znanec z obžalovanjem pove, da so vsi prostori druzega razreda oddani. K večjemu bi se bil dal dobiti še tretji razred s kabino, za katerega se pa že radi karantene nisem mogel odločiti. Kaj naj storim? V Havru do sobote čakati parnika "La France", mi iz več ozirov ni kazalo. Prvič že iz gmotnih ne. V hotelu je bila samo postelja deset frankov za eno noč. Kaj pa potem hrana. Skromno se v haverških hotelih pri najboljši volji niti živeti ne more. ,Za kosilo in večerjo je bilo gotovo število jedi pripravljenih in vsak, ki se je javil za kosilo ali večerjo, je moral vse plačati, če se je le ene dotaknil. Tako pa meni ni kazalo živeti, če nisem hotel mesto v Ameriko nazaj v Jugoslavijo "per šub". Drugič pa, kdo mi garantira prostor na "La France"? Prav tako lahko skozi padem, kakor za "La Savoie" in " Leopoldino". Najbolje storim, če jo mahnem nazaj v Pariz in tam pri Lazaristih počakam, da se dobi prostor za me. Mišljeno storjeno. Isti dan, ponedeljek ob pol dveh, sem se z nekim "gemištarjem" odpeljal nazaj proti Parizu. Ker je pot mej Havrom in Parizom dokaj enolična, me njeni prizori niso veliko motili v prekuhava-nju mojih haverških doživljajev. — Hrez ozira na mojo smolo, jaz od Havra, kot svetovnega pristanišča, nimam najboljšega mnenja, oziroma o Francozih ne, v kolikor so zanj kot tako odgovorni. Oni so znani kot kavalirski narod. V gotovem oziru jim tega nihče ne odreka. A Havre, kot njih izseljeniška luka, kaže prav malo kavalirstva. Tako mejnarodno izhodišče v druge dele sveta, kakor je, bi moralo imeti malo več mejnarodnega značaja. V resnici je pa Havre tako šovinistično francozko mesto, kakor vsa druga. Trgovine. hoteli, pristaniški aparat, vse izključno francozko. Z nobenim drugim jezikom si ne moreš pomagati kot s francozščino. Kjer je kak človek, ki zna poleg francozščine še^ angleško, je že zunaj pisano "en-glich spoken, se govori angleški". O kakem drugem jeziku ni govora, i— Saj ne mislim, da bi moral kdo tudi slovensko ali kak podoben jeziček znati. Za to bi morata pa Francija. ki je tako ponosna na svoje ka-valirstvo, že skrbeti, da bi človek vinjenem svetovnem pristanišču lahko :. z vsakim svetovnim jezikom brez večjih sitnosti skozi prišel. Poznati tujčev denar in ga pridno kasira-ti, ob enem niu pa z nekakim prezirali jem hrbet obračati, če v kakem drugem svetovnem jeziku prosi pojasnila, to pač ni kavalirsko. Kot pokoro za mojo obsodbo Havra, oziroma Francozov radi Havra, sem dobil nekako sredi pota za družbo enega francozkega pijančka. — Prav tiste vrste vinskih, oziroma žganjarskih bratcev je moral biti, kakor jih je bilo v predvojnem časti ob nedeljah na vsaki kranjski ccsti videti. En čas se je vsaj po jeziku še ločil od njih, potem je pa začel v nekem splošno pijanskem' esperanto nekaj brundati. Vsakih pet minut je vzel v roke eno najmanj poldrtiS litersko čutaro in pridno nagibal, ter ravno tako pridno silil svojega,okrog osemnajstletnega sina, naj pije. Ko bi se mu bil ta vedno udal. bi bila oba čokasta, pa se je nekaterekra-ti le ubranil, četudi komaj. Še meni je vedno tisto čutaro molil P°cl nos, dasi sem bil kot duhovnik o-pravljen. En čas sem se mu sme-jal, ker mi pa le ni dal miru, sem osorno zavrnil njegovo ponudbo. Potem me je pa, ker je vedel, da sem tujec, pri vsaki postaji ven gonil-Jaz sem si mislil, morebiti boš ti kr>t domačin prej svojo postajo zgrešil, kot jaz, tujec svojo in ga pustil go~ bezdati, kar je hotel, sicer ga je hi-lo pa vse sito, še bolj,' kakor ga Je bil on. Šele ob devetih zvečer smo dospeli nazaj v Pariz. Z avto sem se ob p0' desetih pripeljal zopet k očetom zaristom, kjer me je čakala še nezasedena sobica četrtkove noči. Najbolj so otroci, zlasti fantki, posebni možke očetove roke v nila-deniški dobi vrenja in kipenja, ki se zacne tako nekako z dvanajstim letom. To je brez dvoma ena najod-'°čilnejših dob človeškega življenja. 0 mleko zavre je treba zelo pazi-tl> da čez ne uide. Tudi človek po-rebuje v tem času vrenja in kipela posebne pozornosti. Če se mu je ne posveča, se kaj lahko zgodi, da 0 možka energija, ki v tej dobi išče ne samo v spolnem ampak splošnem °Zlr« 'zhoda, naredila napačno stru-ki jo bo težko, če sploh mogoče ®Premeniti. Ta doba je podobna do-j.1 Cve"tenja v naravi. Če je takrat, 0 drevje ali trta cvete, ugodno vreme ti 1 I • lepo odevete, je upanje, da dobra letina. Ako pa kaj naga-nV aI' dež ali mraz ali kaj druzega, ;v?hko pričakovati. Nekaj slične-' pri človeku, ko se iz otroka c'vZCVeta v mladeniča. Če se ta raz. no't v ."godnih okoliščinah, normal. 12vrši, je upanje, da bo iz dobre-nilad.eniča postal prav tako vzo-ifleal"10^' kakor iz otroka postal mladenič. nor 1 SC ') l ta l)roces naravno in . m-ilno izvrši, mora pred vsem o- pr ker ta doba je prav za zruic. TOjStvo moza- zato pred vsem javi-V:i m°ža-očeta. Na zunaj se J'1 ta doba vrenja in kipenja v OČE. H. B. tem, da postaja dotedanji otrok nekako bolj možki, resen, samozavesten, trmoglav, ki zna mater že grdo pogledati, če mu kaj neljubega ukaže ali kaj reče. Mešana družba s punčkami in njih igrami se mu več ne dopade. O11 išče sebi primerne deške družbe, da gredo igrat vojake, razbojnike, indijance. Kake junaške, romantične zgodbe, bi cel dan bral ali poslušal. Temu primerni so njegovi vzori za prihodnjost. Ta pravi da bo postal vojak, ki se bo kot poveljnik proslavil. Oni hoče biti polieman, ki bo bandite lovil. Ako se dobita taka dva skupaj, ki drug druzega z živo domišljijo v ne-mata za kak tak vzor. jih zna lepega dne zmanjkati od doma. Čez nekaj dni bomo brali po časopisih, da jn je policija tam in tam prijela. Povedala sta, da sta se namenila v vojsko v Afriko, na Kitajsko ali Bog ve kam. To so pojavi možke narave in možkih lastnosti, ki silijo na dan, kakor teličku rogovi. S samo brutalno, surovo silo zatirati in tlačiti te pojave, bi se reklo naravi silo delati, ali v podobi povedano, teličku rogove s kladivom nazaj tolči. Vsak vidi, da je to nespametno početje. Vso to prekipevajočo energijo, moč, je treba izrabiti. Odkazati ji je treba meje, v katerih se človeku oziroma človeš- tvu v prid razvije in udejstvuje. Pri živali gre to z dresiranjeml Vola in konja se uči vozit, policijskega psa lumpe lovit. Nekateri hočejo tudi človeka samo dresirati. To so tisti vzgojitelji, ki znajo samo eno pesem — pesem šibe. Taka dresu-ra je še pri živali pogrešena. Kak surov hlapec ima za konja samo bič, gospodar ne. On še pri njem začne najprej s hi pram, če to ne pomaga nategne vajeti, ako še to ne, zamahne z bičem po zraku, nazadnje šele udari, najprej nalahno potem krepkeje. Pri človeku, ki se mu da. če ni preveč zakrknjen, vendar več dopovedati kot živali, mora imeti šiba in druga bolj nasilna sredstva še manj besede. No pa o tem bomo še posebej govorili. Tu sem hotel le povdariti, da je treba pri človeku možki sili in moči, ki se začne na pragu mladeniške dobe javljati, ne samo z voljo vzgojitelja, ampak tudi z voljo gojenca samega dati tako smer, da se bo zanj in za druge blagodejno udejstvovala. Vsaka energija, moč, je na sebi nekaj dobrega, dokler se udejstvuje v pravih mejah. Šele ko te prekorači, postane usodna. Ali ni ogenj velikanska dobrota za človeka, dokler ga ima v oblasti? A gorje, če se izmuzne iz njegove kroteče roke. Strašno je njegovo maščevanje. V nekaj trenutkih mu sredi najhujše zime vpepeli dom, da nima kje greti premrlih udov. Ali ni velika dobrota plin? Ob njegovi žarni luči si daljšamo dan in delovne ure. Ob njegovi toploti si pripravljamo hrano. A Bog varuj mu pustiti zvečer le majhen izhod. Ponoči nas umori. Kake udobnosti nam nudi elektrika. Za par centov se peljemo milje daleč. Na stotine milj razdalje se lahko pogovarjamo in toliko dru-zega. Toda kak strah nas sprele-tava, ko začne ta čudovita moč v nasičenem ozračju svoj divji ples, ko strele švigajo iz oblaka v oblak, iz oblakov v hiše, drevesa, ljudi. — Isto velja o vseh drugih neštetih silah. Vklenjene od človeškega uma in človeške volje, so mu mogočne pomočnice v njegovem boju za obstanek. Osamosvojene obrnejo o-rožje proti njemu in potem gorje mu, dokler jim zopet ni kos. S človeškimi silami, ki se imenujejo nagoni, je prav ista. Nagoni sami na sebi so neka gonilna sila in kot taki nekaj dobrega. Človek brez nagonov je motor brez bencina, ga-zolina ali kakor se že dotične sile imenujejo. Nagonom je treba le vajeti razuma in volje, pa gre v elegantnih stopih naprej, od živali do človeka od človeka do svetnika. Če sta pa razum in volja dala vajeti iz rok, potem gre pa seveda kakor spla-šeni konji črez drn in strn, dokler se vse ne razbije. Vajeti nagonov morata pa imeti razum in volja do-tičnega v rokah, za katerega nagone gre. Prvič jih razum in volja dru-zega nikakor nista v stanu tako krotiti, kakor jih je treba. Za vsakim človekom vendar ne more policman stati, kakor tudi oče in mati ne vedno pri otroku. Pa če bi bilo tudi to mogoče, bi nagonov vendar le ne mogli držati v pravih mejah. Nagon prekorači svoje postavne meje že predno se javi na zunaj, kjer šele mu zunanja sila zastavi pot, ako je močnejša, kar pa tudi ni vedno. — Drugič so pa človeški nagoni sile posebne vrste. Ni zadosti, da jih ta ali ona zunanja sila ukroti in trdo na vajetih drži. Ti nagoni so divjaki, ki jih je treba cepiti s plemenitimi cepiči čednosti. To je pa o-sebna zadeva dotičnega samega. O-pomini, svarila, kazni in druge zunanje sile že tudi malo pomagajo, a vsiliti se čednost tudi s kanoni ne da, kdor noče noče. Da bo pa hotel ga je treba vzgojiti. Tako pridemo vedno do istega zaključka človeka je treba vzgojiti, ne zdresirati. To velja za otroke obeh spolov, ki približno v istih letih stopajo čez mejo iz otroške v mladeniško, oziroma dekliško dobo. Vendar imam tu, ko govorim o očetu kot vzgojitelju, pred vsem dečke pred očmi, ker ti se počenši s to prehodno dobo vedno bolj izmikajo vzgojni roki matere, vsaj kar tiče potrebnih mož-kih lastnosti. Podobni so račicam, ki jih je koklja valila. Oprostite, da se poslužim te prispodobe. Je drugače res primerna. Koklja je vsa iz sebe, ko ji mlade račice, sledeč svojemu nagonu, uidejo v vodo, pa ne more za njimi. Leta in leta ob vodi sem in je, povsod in vedno znova skuša priti do njih, pa ne gre in ne gre, seve, ker ona ni za vodo u-stvarjena. Take račice so dečki, ko stopajo čez prelaz mej otroško in mladeniško dobo. Če je bila dotedanja vzgoja slaba, če mati ni src svojih otrok navezala na se, da bi se pustili od nežne hvaležnosti in ljubezni do nje voditi, jim ni več kos, jim ne more več blizu, hodijo že svoja j)ota, žalibog da slaba, pota nebrzdanih nagonov, ne pameti, ako jim močnejša očetova roka ne zastavi koraka. To je mej vojsko v starem krau skušnja prav za prijeti potrdila. Očetje so bili v vojni, matere z otroci pa same doma. Saj bi jih bile reve pri vsem obilnem poslu rade dobre ohranile, pa ni šlo in ni šlo. ;Z žalostnim srcem so tožile čez nje. da so podivjani, da jih ni mogoče ugnati, ne z lepo ne z grdo. Kako upravičene so bile njih pritožbe, smo se lahko na lastne oči in ušesa prepričali. Trinajst, štirinajstletni frkolini so si mislili: Velikih ni doma, zdaj smo mi poklicani fantovščino in vasovanje naprej peljati. In so ju, z vsem njunim spremstvom. Več ali manj se tudi dekletom pozna, da so rast-le, ko ni bilo strašila-očeta doma. Glejte, to je eden glavnih vzrokov, zakaj zdaj tako podivjana mladina prihaja sem v Ameriko. Zato, dragi oče, glej, da boš v tej dobi vrenja in kipenja ti nastopil s svojo vzgojno vlogo, zlasti pri fantih. Na prelazu iz otroške v mladeniško dobo jim podaj svojo močno očetovsko roko in jih modro vodi mej klečmi in prepadi norih let v resno možko dobo, ko bodo lahko brez tebe nadaljevali svojo pot, če bodo le hoteli. Očetovsko roko, pravim, jim podaj, ne pandursko, ker niso zločinci, ampak samo lahkonii-šljeni in neizkušeni, drugače pa morebiti zlatega srca. Ne mislim, da bi jih v kurnik zaprl in ne pustil nikake prostosti. Ne, naj se vesele mladosti, da bodo imeli kaj od nje. Ne bilo bi prav, če bi jim hotel ti kar na celem vbiti svoj resni, mož-ki značaj. Noben sjidjerejec ne bo šel takoj, ko se je popje razpihnilo v cvetje, jablan ali hrušek tresti, ker ve, da ima vse svoj čas. Tako tudi ti ne smeš od svojih fantov v cvetu mladosti pričakovati sadov možke dobe. Ti le cvetje pridno varuj, da ga slana ne zamori, potem bo že tudi kaj sadu. Preveč od koga zahtevati je prav tako pogrešeno kot premalo. Prepolicijsko varstvo dora-ščajočih otrok se navadno enako maščuje, kot njih popolna samoodločba. V sredi v zlati skledi. Mlad vol ali konj tudi vprežen rad malo poskoči, na to mora biti voznik vedno pripravljen in ne sme tega prehudo vzeti, da le kaj hujšega ni. Oprezen je kajpada vedno treba biti. — Enako je s človekom, ko se uči samostojno voziti voz življenja. Zato nikoli ne izpusti vajeti, a jih tudi nikar preveč ne nateguj in «e kolni zraven kakor kak "furman", v obeh slučajih je nevarnost da ti ne zbezljajo. DEVETA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. In ko se je približal in zagledal mesto, se je razjokal nad njim. Luk. 19, 41. Dva dogodka nam pripoveduje današnji evangelij iz življenja Gospodovega, dogodka, vredna, da premišljujemo o njih: Kristusove solze in Kristusov srd. Kristus, Sin Božji, vsegaveden, joka nad Jeruzalemom. Kristus, najdobrotljivejši, tihi in mirni, v svojem srdu izganja oskrunjevavce iz templja. Da je Kristus Gospod, največja ljubezen in dobrotljivost, jokal in se razsrdil, moral je imeti za to goto-Vo velik vzrok. Na ta vzrok hočem danes obrniti vašo pozornost. Morda najdete i v vašem življenju m^r-sikaj, radi česar bi Kristus plakal in se srdil. -"Ko se je približal in zagledal mesto, se je razjokal nad njim". Bi- je to v zadnjem tednu Gospodo-Vega življenja na tem svetu. Bil je s svojimi apostoli na potu v Jeruza-em, kjer je hotel jesti velikonočno Jagnjc in kjer se je sam hotel kot Jagnje Božje darovati za grehe sve-Šli so po cesti ob Oljski gori. ^eštevilne množice ljudstva so se mu pridružile. Spoznale so v njem ""ega velikega Proroka, ki je pred kratkim obudil Lazarja od mrtvih. °vesno so ga pozdravljali: sekali SI so VeJe z dreves in jih metali na ce- j ?.' drugi so razprostirali svoja ob- ij^a na pot in navdušeno prepeva- rj /Hozana! Blagoslavljen, kate- Prihaja v imenu Gospodovem!" renstus je prekoračil vrh Oljske go- m za trenutek obstal na mestu, Jer se cesta nagiblje v dolino Ce-uron Ai rnzal vznožju je zagledal Je- a em. In ko je zagledal mesto, TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ. Piše Rev. J. C. Smoley. se je razjokal nad njim. Sredi ve-selečih se množic, sredi slavospevov je Gospod jokal. £akaj je jokal? Ali je morda jokal, ker je v duhu videl, kaj ga v Jeruzalemu čaka? Ker je videl v duhu bič, s katerim bo bičan, trnjevo krono, s katero bo kronan, križ, katerega bo nesel na Golgoto, na katerem bo križan? — Dragi moji, radi tega Kristus ni jokal. Kdor bi to mislil, naj se spomni pobožnih jeruzalemskih žena, ki so jokale nad njim, ko je ves zbičan nesel križ na Kalvarijo: "Ilčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, toda jokate nad seboj in nad vašimi otroci!" (Luk. 23, 28.) V teh besedah vidimo jasno, zakaj je Gospod jokal: Ne radi sebe, ampak radi Jeruzalema. On sam ni imel greha na sebi, on ni imel vzroka, da bi jokal radi svojih grehov: Hotel je radovoljno trpeti za nas. Jokal pa je nad Jeruzalemom; in pove nam tudi vzrok, zakaj joka nad njim: "Da bi bilo spoznalo tudi ti in sicer ta svoj dan, kaj ti je v mir". Jeruzalem ni hotel uvideti, kaj 11111 je v korist; oziroma kratko in jasno rečeno: Jeruzalem ni hotel spoznati Odrešenika. Kako je Kristus skrbel za Jeruzalem, kako ga je učil, vabil k sebi! Koliko čudežev je storil ! "Ce že nočete verjeti mojim besedam, verujte mojim delom!" Kako britko je tožil: "Kolikokrat sem hotel zbrati sinove tvoje, kakor zbira koklja svoja piščeta, a ti nisi hotel". Da, Jeruzalem ni hotel. Radi te trdovratnosti mu je napovedal kazen: "Prišli bodo namreč dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo .obdali z nasipom in te bodo obkolili in stiskali od vseh strani, in bodo v tla poteptali tebe in tvoje otroke, ki so v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamena na kamenu zato, ker nisi spoznalo časa svoega obiskanja". To je bil vzrok Kristusovih solz. Dragi moji! Premislimo sedaj: Ni li morda marsikdo med nami ravno tako trdovraten? Da noče pripo-znati Krista kot svojega nebeškega Učenika in noče verovati v njega? Da noče pripoznati Kristusa kot svojega Gospoda in mu noče biti pokoren? Da ga noče pripoznati za svojega Odrešenika in mu noče slediti ? Prijatelji moji! Prosim vas, spoznajte, kar je tudi vam v mir! Tolikokrat že vas je klical Kristus k sebi, hotel vas zbrati okoli sebe! Karkoli vidite tu okoli sebe v cerkvi, vse vas opominja, kako vas je Kristus klical k sebi. Krstni kamen vam priča, kako vas je že ob pri-četku vašega življenja klical k sebi: "Kdor verje in bo krščen, bo zveličan". Prižnica vam priča, kako vas je klical k sebi po ustih duhovna: " Blagoslavljeni, ki slišijo Božjo besedo in jo spolnjujejo". — Spovednica vam govori: "Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, in jaz vas počvrstim". Oltar vam, priča, kako pogosto vas je klical Gospod: "Kdor je od tega kruha, bo živel na veke". Če pomislite vse to, ne bote li morda tudi vi sami morali priznati, da bi Odrešenik mogel jokati nad vami, kakor je jokal nad Jeruzalemom: "Kolikokrat sem hotel jaz, a ti nisi hotel!" Ne bodite zakrknjeni, trdovratni! Sicer bi se morda tudi nad vami izpolnila grožnja Gospodova: Iskali me bote, a me ne bote našli!" Čas milosti je vsakemu odmerjen. 2.—Z Oljske gore se je podal Kristus v Jeruzalem. Šel je v tempelj, kjer se je, kakor nam pripoveduje evangelij, razsrdil. Čemu pač? Jeruzalemski tempelj je obstajal iz treh oddelkov: Okoli templja je bil velik dvor, tako imenovani "dvor poganov", kajti dalje ni smel nikdo iti razun Judov. Na tem dvoru so bile črede klavnih živalij: volov, bikov, ovac, jagnjet, golobov, katere , i ti, ki so prišli na velikonočno slavnogt, kupovali, da bi jih darovali. Bile so tu tudi mize teh, ki so menjavali denar, posebno denar ino-zemcev. In ravno pred prazniki je bil tu grozen hrušč: rjoveje živalij, krik kupcev in prodajavcev, beganje sem in tja. Ljudje so silili in drii celo v svetišče, zra svetost kraja se ni nikdo zmenil. Zato se je Kristus razsrdil in rekel: "Pisano je: Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste jo naredili jamo razbojnikov". In je z bičem izgnal vse kupčevavce in prodajavce in prevrnil mize menjav-ničarjev denarja. Dragi moji! Ni bil morda ta srd Kristov nepriličen? Saj je bil vendar Gospod učitelj ljubezni? Kako je mogel vendar s tako ostrostjo nastopiti? Da, bil je učitelj ljubezni. Toda ne smemo misliti, da bi moral radi te ljubezni molčati k hudemu, grešnemu. Ravno narobe: ravno iz ljubezni do Boga in ljudij je učil, karal in grajal. O duhovnih si ljudje pogosto ravno to žele: Prav je, da uče, naj oznanjajo besedo božjo, sicer naj pa MOLČE. Bog ne daj, da bi duhoven grajal napake, ki se hočejo vgnezditi v župniji,Bog ne daj da bi svaril pred temi, ki hočejo iz župnije napraviti "razbojniško jamo". Ne, duhoven ne more in ne sme molčati, sicer on ni pastir, ravno radi ljubezni do Krista in do ljudij mora učiti, grajati, svariti, karati. Vrnimo se k jeruzalemskemu tem" plju! Kristus je iz njega izgnal vse oskrunjevavce. Svetišče ni bilo kraj za nje, zato ven z njimi! Dragi moji ! Ko pridete v cerkev, pomislite vedno, kje ste, da je to svet kraj, in se temu primerno spodobno obnašajte ! Tu je pričujoč Kristus v Najsvetejšem ^Zakramentu, k Njemu obračajte svoje misli in svoje srce! Na ti dve stvari sem vas hotel o- pozoriti danes: Kristusove solze in njegov srd. Naj ne bo nikdo izmed vas vzrok Kristusovih solza, Kristusovega srda; skrbite, da bote čas milosti dobro porabili, da bote vedno zvesti učenci Gospodovi. Amen. * * * DESETA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. Dva človeka sta šla v tempelj molit. Luk. 18, 10. "Dva človeka sta šla v tempelj molit". Kar sta storila ta dva, to dela še dandanes milijone ljudij, to delate tudi vi: Tudi vi greste ob nedeljah in praznikih, mnogokrat še ob delavnikih v cerkev. Kakor nam pripoveduje! evangelij, nista imela ta dva moža iste koristi od hoje v cerkev; eden je šel opravičen domov, drugi pa ne. Vi veste, zakaj. Radi prevzetnosti, napuha in ošab-nosti mu Bog ni odpustil. Še v cerkvi se je povzdigoval farizej nad svojim bližnjim in tako grešil. In tako še dandanes. Enemu obisk cerkve koristi, drugemu pa ne. Dragi moji! Vi hodite k službam božjim pogosto in od daleč; mnogokrat so pota jako slaba, prenašati vam je treba včasih vročino, včasih zopet hud mraz. Gotovo si želite, da bi imeli korist od vaše hoje v cerkev. Kaj morate toraj storiti? Ker je to velike važnosti, vam pravim: Hodite v cerkev! 1.—Z veseljem. 2.—V duhu pokore. 3.—Z dobrim namenom 1.—Hodite v cerkev z veseljem! Vsi ne hodijo radi v cerkev. Mnogi hodijo, ker je že taka navada, ali ker so prisiljeni k temu. Imajo li taki kak dobiček od obiska cerkve? Upam, da vi, ki ste tu, hodite semkaj z veseljem. Imamo kak vzrok, da bi se cerkve veselili? Koliko je trpljenja včasih, preden pride človek v cerkev! Kdor ima živo vero, ta ve, kaj ima v cerkvi. Pomislite najprej na Kristovo rojstvo v Betlehemu. Angelji so oznanjali rojstvo Zveličarjevo pastirjem, lil kaj so storili pastirji? Razve- selili so se, in kakor pravi evangelij hitro šli v Betlehem. Slišite, kaj pravi evangelij ? Ponovim še enkrat: Šli so hitro, da bi se novorojenemu Zve'icarju poklonili. Vidite, tak Betlehem je naša cerkev. Dan za dnevom rodi se Kristus tu, prihaja na oltar, da bi med nami prebival. Ni li to vzroka dovolj, da vedno z veseljem pohitimo v cerkev? Pomislimo dalje. Ko je Kristus odrasel, je učil. I11 "množice so drle k njemu", pravi sv. pismo. Kjer se je prikazal, so z veseljem hiteli k njemu, da bi slišali njegove sv. besede. "K komu pojdemo? Ti imaš besede večnega življenja", te Petrove besede so vlekle tisoče in tisoče k Gospodu. In te "besede večnega življenja" je zapustil Kristus nam; ukazal je, da se nam oznanjajo. In tu v cerkvi se nam oznanjajo. "Kdor vas posluša, posluša mene", je rekel Gospod. Ali ne bomo z veseljem hiteli v cerkev, da slišimo besedo božjo. V mestu Jeruzalemu je bila obed-nica, v kateri je Kristus vzel kruh v svoje roke, ga posvetil in dal učencem, rekoč: "Vzemite in jejte, to je Moje Telo, ki bo za vas dano, to storite v moj spomin!" Blaženi tre-notki, blažena obednica! Kako srečne bi se šteli vi, ko bi bili mogli biti navzoči pri poslednji večerji v tej obednici! S kakim veseljem h' bili pohiteli tja! Glejte, taka obednica, katero Kristus posvečuje s svojo navzočnostjo, je vsaka katoliška cerkev j poslednja večerja se ponavlja v njej pri sv. obhajilu. Ni 1' vzroka dovolj, da pohitimo semkaj, da vsaj duševno zavžijemo Krista i'1 se združimo z njim? Na Golgoti je stal križ. Na tem križu je umiral Gospod. Daroval se je za nas. Od vseh strani je drlo ljudstvo, da bi videlo to daritev prihajali so tja z raznimi čustvi. Golgota je vsaka naša cerkev, v njej se vsaki dan pri sv. maši Kristus znova daruje svojemu nebeškemu Očetu. Ne bomo li z radostjo pohiteli k sv. maši? POmislimo na našo bodočnost. Ničesar si nisem svest, poreče morda kdo. Kaj pravi sv. Pavel? "Ničesar si nisem svest, toda radi tega še nisem opravičen, ta, ki me sodi, je Bog". Bog vidi vse, Bog me bo sodil. S prerokom Davidom recimo: Si iniquitates observaveris Domine, Domine quis sustinebit? Če sč boš oziral na naše hudobije, o Gospod, Gospod, kdo bo obstal? Pomislimo na našo bodočnost. Sv. apostol Pavel pravi: "Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade!"— Glej, Peter — skala — je padel, David je padel, moreš li ti reči: Nisem tak kot so drugi ljudje? Zato hodite v duhu pokore v cerkev da se ne bodo izpolnile nad vami besede sv. Avguština: "Mnogi odhajajo iz cerkve grešneji, kakor so prišli". 3.—Hodite v cerkev z dobrim namenom. Čemu sploh hoditi v cerkev? Sv. evangelij pravi: "Dva človeka sta šla v tempelj molit". To je toraj en namen: Molitev. Bog sam si je odločil poseben kraj, kjer hoče biti češčen. "Pisano je: Moja hiša je hiša molitve". Čemu hoditi v cerkev? Kristus Gosnod je rekel: "Ne samo od kruha živi človek, marveč od vsake besede, ki prihaja iz ust Božjih". Božje besede nam je treba, to je kruh za našo dušo. ,Zato ia radi poslušajmo božjo besedo, ne 2.'—Hodite v cerkev v duhu pokore. V duhu pokore glede Boga in glede bližnjega. Ne hodite sem misleči, da ste Bog ve kako popolni, da ■ste boljši, kakor so drugi ljudje. Ne Povzdigujte se, ne bodite taki, kakor je bil farizej. Premislite vaše Preteklost, vašo sedanjost in vašo bodočnost. Niste li nikoli grešili' Ni ničesar v vaši preteklosti, kar vas ponižuje pred Bogom in pred ljudmi? Sv. Pavel je storil velike reči. Sam pravi, da je z milostjo božjo storil več kot ostali apostoli; vendar pa ni pozabil svojega greha in Pra»i: "Sem sicer najmanjši izmed apostolov, nisem vreden, da se apostol imenujem, ker sem preganjal cerkev božjo". bodimo k pridigam, kakor so hodili arizeji, da bi Kristusa vjeli v besedi. Ne hodimo k pridigam, da bi u'tikovali pridigarja, ampak da bi Sl" ,z pridige poučili. Kristus Gospod je rekel: "Pridi-e k meni vsi, ki ste obloženi, in jaz ^ boni očvrstil". Kje nas pa pri-^akuje Kristus da bi nas očvrstil? n-"'^arja nas kliče k sebi, v spovedmi t nlcnu vlade, slovenska ministra Dr. Ku- in°VAC Puce,j- Dr- Ribar' Dr- Janj'C a ^gatonovič kot zastopniki konstitu- q ,e> Jugoslovanski klub polnoštevilno. p0j.z®.3topnilcov tujih držav pa konzuli: Spa i!: n,ažarski' nemško-avstrijski in In traven teh še veliko višjega R 'llzi.ega uradništva. Godba dvorne jašt C ^ svira,a nabožne komade. Vo-^est° ^ 0<1(la,° običajne častne salve, na občina je na vse zgodaj uka- zala osnažiti ceste, po katerih se je imel sprevod pomikati in poskrbela, da se je v lepem redu vršil. Občinstvo pravoslavne vere, ki je tvorilo špalir gledav-cev, se je prav spodbudno vedlo. Iz Čehoslovakije se poroča, da vsi prevratni elementi pridno delajo na to, da se popolna ločitev Cerkve in države vendar enkrat izpelje. To pa. resnih in treznih mož ne plaši, da ne bi izražali svojih pomislekov proti tem zahtevam. Tako je ob priliki neke tozadevne debate rektor pražkega vseučilišča Dr. Mareš takim protiverskim in proticerkvenim fanatikom naravnost povedal, da je brezverec državi nevaren človek, zato država pri tej gonji ne sme držati križem rok. Pa kaj se zmeni noro dekle za še tako, blagohotne opomine svojih pravih prijateljev, ki ji žele' dobro. Ko se je opeklo, takrat že, prej ne. Tako noro dekle je poleg Jugoslavije Čehoslovaška. Resnega znanstvenika in njegovega prijateljskega svarila, ki jo hoče obvarovati nesreče, ne mara poslušati. Zadnjemu hujskaču več verjame. Ko bo raztrgana in onečaščena izšla iz kulturnega boja, kakor doslej še vsaka država, ki se je lahkomišljeno spustila vanj, jo bo šele pamet srečala. — Pravoslavnemu škofu Doziteju se dobro godi mej tamkajšni-mi odpadniki, še zdaj se mudi mej njimi. Kakor sam objavlja v nekem češkem listu, ni in nikoli ni bil njegov namen čehoslovaško narodno cerkev kot novorojeno hčerko povesti k svoji materi pravoslavni cerkvi, ker mu je ta dala vedeti, naj se z brezverci češke narodne cerkve ne spušča v nikakc kupčije. Pravi, da je prišel le pomoči češki narodni cerkvi 11a noge, z drugimi besedami, samo da tamkajšnim odpadnikom daje novega poguma za boj proti Rimu. I11 kar je najznačilnejše pri tem njegovem poslanstvu je pa to, da jugoslovanska vlada plačuje njegovo protirimsko propagando. Torej jugoslovansko ljudstvo, pred vsem seve katoliški Slovenci in Hrvati, ki nosijo glavno davčno breme, plačujejo enega človeka, ki dela proti njih veri in Cerkvi. To naj ho verska enakopravnost! Sicer so pa moravski kathličani našemu jugoslovanskemu poslaništvu radi podpiranja škofa Dozitcja in njegove protirimske propagande, dali krepko brco, kakor jo zasluži. Poslaništvo je namreč izposlovalo pri čehoslovaški vladi, da je dovolila narodni cerkvi prirediti v katoliški cerkvi Marije Snežne v Olomucu slovesnost, ki bi jo naj opravil škof Dozitej. seveda v svoje protirimske namene. Eno uro pred napovedano slovesnostjo se je zbralo več tisoč navdušenih katoličanov pred imenovano cerkvijo, da preprečijo vhod odpadnikov. Prišli so, oboroženi s črnim na belem od jugoslovanskega poslaništva in češke vlade. Toda katoličani so izjavili, da glede tega ne poznajo nobenega dovoljenja, ga nihče nima pravice dati. Prišla je pozvana policija in žendarmerija. Zastonjj tudi njej se niso umaknili. Jn Dozitej je moral s svojimi zgubljenimi ovčicami osramočen oditi, jugoslovansko poslaništvo pa je dobilo pošten nos. Pravijo, da se je to zgodilo ob odsotnosti poslanika Hribarja. Iz Poljske se poroča, da se je njen parlament glede verske strani nove državne ustave izrazil, da smatra katoliško veroizpoved kot prvo v državi. Podrobneje da se bo določilo potom kon-kordata z apostolsko stolico. To medlo, splošno priznanje priča, da je proti-katoliška struja v poljskem parlamentu precej močna, kar ni čudno po teh dolgih vojnih letih. A da so ti protiverski elementi vendar le v manjšini se vidi iz tega, ker so definitivno sprejetje ustave praznovali s slovesno službo božjo, katere se je vdeležila celokupna vlada in parlament. Po tej slovesnosti se je parlament sestal, da obnovi 1. 1791. napravljeno slovesno obljubo, pozidati božji previdnosti lepo cerkev v zahvalo za varstvo. ki je je Poljska vedno našla v Bogu. Iz Rusije zvemo, da se je v Petrogra-du dne 8- maja, na Markov dan, vršila velikanska verska manifestacija, na velik "po nos" boljševikom. Nešteta množica ljudstva je korakala v veličastni procesiji s cerkvenimi zastavami po mestu. Mctropolit in veliko duhovništva, v polnem ornatu, je vodilo sprevod. Nekateri boljševiki, ki jih je to le preveč bodlo, so bili tako predrzni, da so se norčevali iz pobožnega ljudstva. A množica jim je kmalu pokazala, da se v svojem verskem čustvovanju ne pusti zaničevati. Kdor se ni hotel odkriti, so mu pogledali pod kapo. Kako globoko je ta "nezavednost" užalila boljševiška srca, se vidi iz njih časnikarskih poro* čil o tem slavnostnem obhodu, ki se je vršil 11a rovaš komunističnega prvega maja. Boljševiška "Krasnaja Gazeta" piše: : To, kar se je zgodilo 8. maja, ta pompozna procesija stoti.i duhovnikov, pojavivših se, nihče ne ve odkod, s kadilnicami in banderi, se ne more označiti drugače, kakor z vstajenjem od mrtvih ... Mi se nismo mogli dovolj na-čuditi temu, ko smo videli, da je oživelo nekaj kar bi ne smelo živeti . . . Podobno piše boljševiška "Pravda". — Kakšni slavnostni sprevodi se bodo vršili šele takrat ko bo pomlajena ruska cerkev praznovala padec boljševizma. * * * Za zedinjenje krščanskih cerkva je bila pri Fathrih Lazaristih v Parizu slovesna devetdnevnica, ki se v ta namen vrši že od papeža Leona XIII. sem. Letos je za to priliko predaval profesor-duhov-nik Calvet ,znani katoliški učenjak. Navzoča sta bila tudi: bivša srbska kraljica Natalija, žena predzadnjega Obreno-vica kralja, Milana( mati umorjenega A- leksand'ra), ter bivši veliki prokurator svetega sinoda ruske cerkve Izvolskij. Profesor Calvet je mej drugim povdar-jal, kako pravoslavna cerkev, ki se je za časa revolucije okrepila, išče stika in pomoči pri zapadni cerkvi. Omenil je tudi konferenco anglikanskih škofov v Lambeth-u, na kateri so se zavzemali za solidarno, skupno delovanje vseh krščanskih cerkva za nra'vni in verski preporod sveta. Bazilika presv. Srca Jezusovega v vrtu Getzemani. — Pred par leti so v vrtu Getzemani, ki je last varihov božjega groba, odkrili ostanke tako zvane bazilike smrtnega strahu Jezusovega, ki so jo še križarji pozidali. Ko se je to s popolno sigurnostjo ugotovilo, je preteklo leto rajni kardinal Giustini položil temeljni kamen za novo baziliko presv. Srca Jezusovega, na starem temelju. Pri odkopavanju so pa zadeli na temelje še starejše cerkve iz četrtega stoletja. Zato so prvotni načrt opustili in sklenili na tem, še starejšem temelju začeti z zidanjem. Pri izpeljavi tega načrta so se pa pojavile težkoče. Temelji segajo kake par metrov na tujo posest, ki je pa nikakor ni mogoče odkupiti. Shizmati-ki so pač pripravljeni s katoličani skupaj zidati, da bi tako tudi oni imeli v novi cerkvi pravico do svojega bogoslužja, a katoličani imajo od take "špo-novije" že prežalostne skušnje, zato bodi) raje manjše zidali, kakor na pozneje toliko sitnosti imeli. Tlazaj k materi sv. cerkvi se je na smrt-"i postelji vrnil vodja francozkih socialistov in prostozidar Aldy. Pred pričn-" • ;e napravil zapisnik, v katerem iz-'Tvl:t, da sb povrača k veri svoje mla-• mi k svoji materi Cerkvi. Nato je '1 za sv. zakramente za umirajoč 1 I mu iih podelil mestni župnik od sv. I'pvla Narbonne. Vse to se je izvrš lo uri polni zavesti bolnikovi, ki je tudi za-l-t"v:il cerkveni pokop. Njegovi tovariši socialisti in prostozidarji so s*' že 'nrod-\ -/■1 nvktoriteto in za pravo. c|f""'"ii uči. da io taka vzgoja morrooa t« ,.-> tempi iti nravnib zakonov in vor«t-'•^tiih rosiiio. Šola znraionn na temelju. ' ; !r'-liiičuie verski nonk otrok. nonp-n! novnmost za vzgojo mladino in za iirivstvo"i nrotiorod domovine. — To ho-sede naj bi si vtisnili v sporpin tinti, ki se navdušujejo za publične, proti katoliškim šolam. Mamica stare korenine je morala biti o kateri poročajo nemški listi. V Koh-nu so letos posvetili 127 bogoslcfvcev za mašnike. Neka dobra mamica, katere sin je bi! tudi mej temi srečnimi, je pr'" hitela k slovesnosti posvečenja. Videč svojega sinka kot novomašnika stati pred altarjem, je bila tako prevzeta radosti, da ji je od veselja srce počilo. Komaj so jo še mogli dati v sv. olje, P3 je šla pred sinom novomašnikom glorijo zapet. Nadškof je pisal družini prisrčno tolažilno pismo. Za žensko čast. — Belgijska katoliška ženska zveza, ki šteje 75,000 članic, je poslala vsem trgovinam in šiviljam ženskih oblek spomenico, v kateri jih poživijo, naj v bodoče opuste vse izdelovanje in prodajanje nedostojnih ženskih oblek. V spomenici se obsoja preglobok izrezek pod vratom, ter vporaba prozornega blaga. Ako bi se ta poziv ne vpošteval, bo ženska zveza vprizorila bojkot, preziranje takih trgovin in šivilj- ZAHVALE. Obljubila sem javno zahvalo Materi Božji in Sv. Antonu, čc izprosita zdravje mojemu sinčeku. Bila sem uslišana Tisočera hvala! Alice Meglich, Cleveland, O; Tisočer.a hvala Kraljici maja za uslišano prošnjo! • N. N., Houston, Dne 24. maja proti večeru sem šla z otroci in neko drugo ženo v hišo, ker je začelo grmeti in deževati. Posedi' smo za vrati, en korak od peči. Naenkrat silen tresk. Prestrašeni 'smo skočili pokonci. Nihče prvi trenutek ni vC" del, kaj se je zgodilo. Iz hiše se je kadilo. Hoteli smo ven, a je opeka padala raz strehe. Zmedeni nismo vedeli kaj na i storimo. Otroci so vpili in jokali, misleč da se je hiša vžgala. Ko smo s z ivcd'i smo šole videli kako čudežno na6 je Majniška kraljica varovala. Strela J1 udarila v dimnik in ga pošteno zmrcvarila. Potem je šla po plinovih ceveh \ notranjost in jih raznesla. Mi smo v" ostnli popolnoma nepoškodovani. V Pf|* pričanju, da se imamo za to edino mogočni nebeški varhinji Mariji zahv-i liti. ii s tem v imenu vseli izrekam P1"' srčno zahvalo. Veronika Terlep,-Joliet, iN- Obljubila sem, da se bom javno za hvalila v Ave Maria presv. Srcu Je*u sovemu in prečistemu Srcu Marijinem' ako srečno prestanem težko opera'""j'| za kar sem se jima priporočila. ' J'.. sem uslišana, zato s tem rada in s ,|V' ležnim srcem spolnjujem svojo oblj"''0' Katarina Klobučar. Benoit, Wi> Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. k. M. K APS A Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago zmerne cene. »000-3004 Blue Island Ave., Cor. aoth St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! ZA NOTARSKA DELA kakor prošnje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge ena^ ke listine, se obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postrcieni. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prerode nfi angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj I Pisma naslavljajte: J.JfiRICH k M.ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v uradu "Edinost" 1849 West 22nd Street, Chicago, IIL SELZ BROTHERS Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo Vfcliko izbir-ko nabožnih knjig ▼ vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, eretinjic Ltd. Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov. ^ a 1 Barkley Street, Newr York. Telefon: 5985 Barcley. Katoliški Slovenci zave-vedajte se tvoje dolžnosti in podpirajte l "KATOL. ČASOPISJE" K*************** ♦ 1 t ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE ♦ + + + + + + $ + + * Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. , NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpol ago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. i Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Trgovec in pogrebnik Cleveland, O. "AYE MAHA8 K« * 4» + * * * * * * + I t * I <4» * * * «1» * * -1» t * * * 4* S slabim želodcem ni vspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče Ijudij je na sveta, ki se imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, nt more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdrmvilo za slab želodec je: Zlata kolajna VeJOCo darilo Plinarna 1916 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je aamo is grenkih rastlin, korenin m lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčistl želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešn)* prebavo, vrne slast, ojači žive« in celo telo. Za zaprtje, slabo preba-^o, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d. Trineijeva Angelika Grenka Tonika it splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja, TRINERJEV UNIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno sa romnjs. zdravila. --Oprostilo te bo nrvmatizma in trganja Ako so tvoji adj« otrpli, ali imai bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd, ako si ■ njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se -ifcopal, boš začu- «den čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec ta zmianjo npo-trabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin Iti. V vseh lekarnah.