i Izhaja vsakičdrtck ob 11. uii dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Neliankovana pisma se uc sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol Ida 2 kroni. Z a m a n | premožne za celo leto 3 krone, za pol Ida K 1'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije f» K. Kokoplse sprejema uredništvu v Oorici, dvorišče sv. Hilarija ^tcv. 7 V Gorici, dne 21. jamivarja 1004. slovensko iavero 3. številk*. Naročnino In ns-znanila sprejema upravnUtvo v Gorici, SemeniSka ulica š. 10 Posaine/.ne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se .tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Kolektivna ali skupna last. Socijaiisti pojojo lepo pesem, da je treba namreč odpraviti zasebno last in uvosti kolektivno in skupno. Zasebna last jim je tatvina. Vsa pozemeljska dobra mora držiwj#K oblast mi enake dele razdeliti. To1™ bilo kajpada vsem, ki ko obožali, zelo prijetno. Vse veselje pa bi trajalo le nekoliko časa, ker lenuhi in zapravljivci bi zopet obožali. Treba bi bilo zopet deliti! S takimi nauki žanjejo socijaiisti v zborih nemaničev in nevednih delavcev viharna pritrjevanja, toda troz-nomislečemu ljudstvu ne bodo mogli tega nikdar dopovedati. Zdravi razum pravi, da je to nemogoče. Socijaiisti se sklicujejo celo na prve kristjane in pravijo, da so pač ti morali vedet;, kaj je Jezus učil. Prvi kristjani so bili vkupe in vse, kar so imeli, je bilo vseh. Lastnine in premoženje so prodajali in so od tega delili vsem, kakor je kdo potreboval. Toda iz tega ne sledi, da je zasebna lastnina po Jezusovem nauku nedovoljena in protinaravna. Prvi kristjani •so delali to prostovoljno -in iz goreče ljubezni do bližnjega. To nam potrjujejo zgodbe o prvih kristjanih. Neki mož, Ananija po imenu, je sč Sadro, svojo ženo, prodal njivo in je pridržal nekoliko njivine cene z vednostjo svoje žene in je prinesel en del in k nogam apostolov položil. Peter pa je rekel: Ananija! Zakaj je skušal satan tvoje srce, da si lagal svetemu Duhu in pridržal nekoliko njivine cene. Ali bi ne bil a, ko bijobil obdržal, tebi ostala in prodana ali ni bila v tvoji oblasti? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu!*) Ta izgled iz zgodb prvih kristjanov pojasni vse. Kar so prvi kriatijani delali, je tudi nam dovoljeno, a ni po nobeni *) Dejanji' apostolov V. LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinoo. (Dalje.) LJro pozneje sedel je Patrik v oni svojih sob in plakal; ni ga bilo sram teh solza, aaj je ljubil po svoji naravi očeta najtopleje. Vedno znova so mu prihajale v spomin besede umirajočega: „Sijaj in sreča mineta, pravi mir srca se vdobi le z Bogom in v Bogu!“ Ali je res tako? vprašal se je sam pri sebi. O, tako je! Celo svojo življenje se je trudil oče, da bi si nagromadil bogastev in pridobil sloveče ime in zdaj leži tam bled in mrzel, in vso njegovo slavo je strla smrt. Od vsega njegovega bogastva mu ne ostaja nič, kakor dragocena pušica, katero si je zgovoril. In po smrti, ali bo kaj drugega, kaj, kar presega vse pozemeljsko? In ako je v resnici kaka večnost, kakor sploh govore, večnost z večnim pokojem ali neskončno kaznijo, moralo bi se pač življenje tako urediti, da bode vselej srečno. Take so bile misli Patrikove, težeče njegovo srce. Šum na vratih ga je prekinil, da se je otresel teh vznemirjajočih misli. Bila je postrežnica, katera mu je rekla poslavljajo se: „Nekak ključ sem postavi zapovedano. Iz tega sledi dalje, da se vsak čas lahko združimo z drugimi v društvo in odstopimo svojo lastninsko pravo društvu, kot celoti. Odpovemo se lahko tudi prava pridobivati novo lastnino za svojo osebo. To lahko storimo, ko upamo, da z združenimi močmi lažje dosežemo kak namen. Vsak čas pa se lahko se skupnim sporazum-Ijenjem razdružimo. Kolektivno last si vstvarjamo torej prostovoljno. Do tega imamo naravno pravo, kakor imamo naravno pravo pridobivati si zasebno last. Človek je namreč svoboden v razvijanju svojih zmožnosti in v svojem delovanju, dosledno tudi svoboden v pridobivanju lastnine. Po naravnem zakonu moremo si torej svobodno pridobivati si lastnino ali sami za-se ali skupno z zdrugimi za društvo kot celoto, če nam to bolje kaže. O tem ni dvoma, saj je človek po svoji naravi ne samo neodvisno razumno bitje ampak tudi družabno bitje, t. j. bitje, ki je namenjeno, da živi in delaje v človeški družbi. Take zveze, v katerih vlada kolektivno pravo, so razni cerkveni redovi, cerkev glede cerkvenega premoženja, država glede državnega imetja, občina glede skupnih še ne razdeljenih posestev, družina itd. Take zveze imenujemo moralne osebe. Te upravljajo skupno lastnino in si pridobivajo novo lastnino kakor bi bili vsi njeni udje le ena oseba. Jemati tem zvezam, ki so moralne osebe, lastnino, je prav taka pregreha, kakor jemati jo zasebnikom. Konfiskacija cerkvenega premoženja in premoženja cerkvenih redov je tatvina! S tem se gazi naravno pravo v blato ! našla pod vzglavjem očetovim; izročam ga Vam, da ne pride drugim v roke1'. „Ali je inoj oče govoril kaj z Vami o tem ključu", vprašal je Patrik. „Ne, gospod, od onega trenutka, ko jo prišel dukovnik, nisem bila več pri bolniku!“ „Dobro“, odvrnil je Patrik, „še nekaj : blagovolile naznaniti stolnemu župniku, naj uredi stvari tako, da bo pogreb mojega očeta kolikor mogoče sijajen !“ „Bom že poskrbela!“ S temi besedami je zapustila postrežnica sobo. * * * Tri dni pozneje so so vršili obredi pogrebni za rajnim bankirjem z največjo sijajnostjo. Tega večera sedela sta brata skupaj, potrta od velike žalosti. Četudi je bilo le malo časa poteklo po pogrebu, pisali so vendar listi že o vsaki podrobnosti, in Hari je hil zatopljen v to berilo. — Končavši, obrnil se je k svojemu bratu, kateri je žalosten in zatopljen v svoje temne misli gledal skozi okno. — „Patrik“, ga je nagovoril, „si li videl pri pogrebu duhovnika, ki je bil pri našem očetu ?u „To je čudno, Hari“, odvrnil je Patrik; „isto vprašanje sem li hotel zastaviti jaz ta hip. Ne, bilo ga ni med drugimi duhovniki, ki so spremljali njegove ostanke. Ko bi bil navzoč, videla častna straža socijal- ta Krnca*). (Konec.) Kopač je na shodu pri Rebku zadosti jasno razvil socijalno-demokratiški program, ki je boj zoper vsako višjo oblast. Cesarja seveda ni napadal, pač pa se je, kakor se je nekdo lepo izrazil, dotikal cesarjeve suknje, p o c u k n i t i se je pa le ni upal. Ljudski učitelji, ki so bili na shodu, so s svojim nastopom odobravali soci-jalno-demokraška načela. Nobeden izmed navzočih učiteljev ni oporekal ali kazal nevolje. Ker pa je nadučitelj Medvešček kot zastopnik G navzočih učiteljev govoril na istem shodu v istem hujskajočem duhu kot Kopač, ter se je tako ljudstvu predstavil kot somišljenik Kopačev in ker se to ni zgodilo slučajno, ampak dobro premišljeno, zato so vsi navzoči učitelji sokrivi Kopačevega zdražbarstva in so s o o d g o-vorniza vse nasledke mokra-ške huj skarij e. Delovanje nekaterih učitelje? na Vipavskem je že davno smrdelo po so-cijalni demokraciji. V križki občini se še dobro spominjajo, kako je pred 6 leti eden izmed klape širil mokraške spise, kakor ^Kristus prvi socijalni demokrat11 in druge. Zdaj pa so očitno pokazali, da se bratijo z mokrači. Brejski učitelj Mužina je že na prvem Kopačevem shodu pri Rebku odkril Kopaču svojo ljubezen. Zagotavljal mu je, da mu stoji na strani s svojim delovanjem: „Učiteljski stan je delavski stan, tudi mi učitelji smo delavci in trpini, prosimo, da nas podpirate, kar je v vaši moči, saj vam je znano, kako jaz držim za vas, ter sem tudi naročen na vaše časnike, in *) Za zadnjo štev. došlo prekasno. U r. bi ga gotovo, ker njegove visoke postave in njegovega markantnega obličja ni mogoče pozabiti tako lahko!“ „Kak vzrok ga je pač zadržal, da se ni udeležil pogreba11, vprašal je Hari; „po moji misli, bi se bil moral oni, komur je izročil oče ustanovitev sirotišča, čutiti obvezanega za udeležbo 1“ Patriku je padla v tem hipu grozna misel v glavo ali vsaj mnogovrstne sumnje. „Hari“, rekel je, „neka čudna sum-nja, katera mi je padla v glavo, me vznemirja. Vedi, naš oče mi je ukazal malo trenutkov pred svojo smrtjo prinesti 20.000 dolarjev, katero je velel zakleniti v svojo miznico, ključ pa dejati pod vzglavje!“ „To je čudno", odvrnil je Hari, „a kje je ostal ključ?" Patrik mu je povedal, da mo ga je prinesla postrežnica takoj po smrti očeta. „Si li pogledal, čejesvota še tam?" vprašal je Hari. „Dozdaj še ne, idiva poglodat!" Z največjo radovednostjo in vznemirjenostjo sta odprla miznico in pušico, v kateri je bil shranjen denar. Bila je — prazna! (Dalje pride.) sem, kar mi je bilo mogoče časnike tudi drugim oddajal'1 Res odkrita in dragocena izpoved vrlega Mnžine, ki je bil zaradi širjenja 8ocijalno-demokraških spisov že v disciplinarni preiskavi, pa se je znal takrat pošteno izrezati, kakor se spodobi poštenemu vzgojitelju mladine. Zato se pa tudi rudečkar Kopač neizrečeno veseli učiteljskega pobratimstva, ter prerokuje v št. 2. „Rudečega praporja": „Ta shod ima veliki pomen za prihodnjo politično akcijo“ in hvaležno kliče: ,,Goriškim učiteljem pa za njihovo neumorno delo, kličejo proletarci, vrli naprej!" Mi pa kličemo vipavskim hujskajočim učiteljem; „Halt! bis da und nicht vveiter, kamen die schvvedischen Reiter!“ Socijalna demokracija je boj zoper vsako oblast, ki je od Boga, bodisi duhovska ali svetna. Učitelji do po svoji službi vzgojitelji naše mladine in stariši so po postavi primorani svoje otroke izdajati takim ljudem in jih morajo zato še sami plačevatiI Daša vsake vspešne in koristne vzgoje je spoštovanje oblasti. Ako se omaja veljava javnih oblasti, tedaj je v nevarnosti ves ljudski blagor, ki izvira iz družabnega življenja, onemogočen je razvoj človeške družbe k boljšemu napredka. Kdor se dobrika človeškim strastem, dela iz človeka krvoločno be-š t i j o, ki je pripravljena napasti bližnjega, ako terjajo to njegove zasebne koristi. V takem dahu vzgaja socijalna demokracija svoje pristaše. Resnično, država ne nastavlja učiteljev za to, da bi izpodkopavali veljavo oblasti; tudi stariši ne plačujejo šolskih naklad za to, da bi učitelji njihove otroke napeljavah k nepokorščini in upornosti. Učitelji, ki se bratijo z mokrači in hujskajo odraslo k zaničevanju oblasti, so O glagolici*) i. Z odlokom, ki ga je 6. avgusta 1898 sv. kongregacija obredov naslovila na go-riškega, zagrebškega in zadrskega cerkv. vladiko, in ki ga je Leon XIII. potrdil z naročilom, da se ga tudi povsodi na-tanjko držijo, je bila urejena liturgična raba staroslovenščine v onih škofijah, oziroma župnijah, ki so se je postavno poslužovale; istotako je omenjeni odlok uravnal razmerje staroslovenščine do latinščine, ki je tudi v rabi v imenovanih škofijah — seveda na podlagi pravno obstoječih načel in liturgičnih predpisov. — S tem odlokom, izdanim od oblasti, ki ima izključno pravico urejevati vse, kar spada k privatnemu in javnemu bogočastju — tedaj pravoveljavnim odlokom, se je nameravalo ustaviti agitacijo prijateljev in neprijateljev staroslovenščine, agitacijo, ki so jo oboji razvijali večkrat bolj iz političnih, ne vselej poštenih namenov, kakor pa da bi hoteli pospeševati cerkvene koristi. Poslednje je tudi vzrok, da je stvar zašla na krivo pot, ki je cerkvenim koristim zelo škodljiva in po kateri ne bo mogoče do uspešne ter pri- *) O teni vprašanju je dobil list »Vater-land* iz Dalmacije obširen dopia. Posneti bo-ieruo iz tega glavne rniili. ^udi zmožni v Soli olrokom vcepiti upornega Jaha. Ali vedč učitelji, ki so ae aktivno udeležili mokraškega shoda, da je vodja socijalne demokracije Bebel v nemškem državnem zbora javno izpovedal program ali namen socijalne demokracije z besedami: „Kaj je treba še le dokazovati, da je socialna demokracija v svojem bistvu republikanska, socjjalna in brezverska. Mi hočemo v političnih rečeh republiko, v gospodarskih družabnost, v tem pa, kar danes imenujemo vero, ateizem t. j. brezbožnost"? Ako učitelji to vedo, česar bi mi ne smeli dvomiti, ker oni imajo vso učenost v mezincu, tedaj niso več sposobni vzgojevati otroke versko-nravno in postavljati jim podlago, da bodo enkrat prida ljudje in državljani, kakor zahteva § 1. avstrijske iolske postave. Rako se taki učitelji še drznejo zahtevati za tako vzgojo poviflanje plač? Tedaj hočejo po Kopačevem recepta prisiliti državo, da jim bo za tako domoljubno delovanje zboljšala plače. Krščansko misleči učitelji, ki vestno izpolnujejo svoje dolžnosti, so pač vredni zboljšanja plač, kar je sam naučni minister pl. Hartel priznal deputaciji tirolskih krščansko-mislečih učiteljev dne 14. februavarja 1.1. rekoč: »Priznati se mora, da je prizadevanje katoliškega tirolskega učiteljstva glede zboljšanja plač popolnoma pravilna in iz njihovih zahtev n e odseva tisti nemirni duh, ki seje 2 a 1 i b o g drugod pokazalu. Tisti nemirni dub pa odseva v javnem delovanju našega liberalnega ali socijano-demokraškega učiteljstva, kar ao že spri-čale tudi zadnje volitve Država pa naj jim še poviša plače, da bodo lože razdirali temelje države, veljavo javne oblasti. Ako pa ti naši učitelji ne poznajo programa in namena socijalne demokracije, tedaj naj ostanejo doma, in naj se nikar ne vsiljujejo ljudstvu za voditelje; ker kdor ne pozna namenov in načel raznih političnih strank, je slep; ako pa slepec slepca vodi, tedaj oba v jamo padeta. V izgovor učiteljev, ki hočejo na Vipavskem zvonec nositi, sodimo, da ne poznajo načel, ki vodijo delovanje raznih strank, zato naj jim Bog greh odpusti, ker ne vedo, kaj delajo. Ako pa vendarle zatrjujejo, da vedo, kaj delajo, in jim niso všeč, ne katoliška, ne liberalna, ne socijalno-demokraSka načela, ampak samo njih lastna domišljavost in si iz vseh raznih načel izbirajo le tista, ki jim v tem hipa obetajo izpolnitev njihovih vročih želj, tedaj zaslužijo po pravici ime političnih nihilistov. Vipavcem pa, ki im<»jo dobro voljo, povemo, kar je septembra 1893. pisal so-cijalno-demokraški nemški časnik „Vor-wftrts“, kar dobro pojasnjuje delovanje vseh sovražnikov krščanskega ljudstva: „Treba je paziti, da se naša stranka ne pripravi v slabo ime s tem, da se kmečkemu ljudstvu ne govori o materijalizmu in ateizmu (brezboštvu); to bi bil slabo premišljen volilni načrt. Ne tako! Treba je namreč duhovščino napadati in do- lične rešitve, ki je tako važna v duhov-Dor in verskem pogledu. Opiraje se na uradne listine, ki se pečajo s postankom ter zgodovinskim in pravnim razvojem privilegijevim, je sv. stolica pred vsem določila, daje to realen, ne pa personalen ali naroden privilegij. Nato daje odlok navodilo, kako naj se dožene pravni obstanek privilegija v župnijah; naposled pa podaje še pravila, po katerih naj se privilegij rabi, oziraje se tudi tu na veljavna načela, liturgične predpise ter na latinski jezik, ki je po teb krajih tudi v navadi. Kongregacija obredov tega tako redkega in dragocenega privilegija ni le pri-poznala, v novič potrdila ter postavno uredila, ampak je tadi poskrbela, da ga ne bo več mogoče popustiti in da ne pride iz sličnih nzrokov več iz rabe, kakor se je bilo to zgodilo v II. polovici preteklega stoletja. Pridržala si je pa izrecno razsodbo v slučajnih sporih gledč dejanskih razmer in okoliščin. Sv. stolica je izdala oni odlok zaradi tega, ker so se po eni strani pristaši glagolice pritoževali, da se previlegij ni razširil nu vse kraje, po katerih se govori hrvatski jezik in so imeli za nasprotnike glagolice vse tiste, ki so se v to poklicani tradili urediti rabo privilegija po liturgičnih predpisih; po drugi itrani pa, ker so se nasprotniki opirali zopetni upeljavi glagolice v onih krajih, v Na- kazovati, da je duhovščina in vera vso kaj druzega. Na ta način smo prodrli ua Gorenjem Bavarskem11. Da, dal V motni vodi ae lovijo ribe; v zmešnjavi tatovi najlažje izvršujejo svoje rokodelstvo. Zato naj so tudi ua Vipavskem zjasni! Krščanska načela naprej! Politični pregled. NiS cesar v Budimpešti. — Naš cesar se poda začetkom meseca febravarja v Budimpešto, kjer ostane baje dva meseca. Avstrijska delegacija. — V soboto 16. t. m. je proračunski odsek avstrijske delegacije odobril redni proračun. Proti ao glasovali jugoslovanski in češki delegatje. Poljski jezik na drž. pravdu. na Poljskem.— Iz Lvovase poroča, da je min. predsednik, kot voditelj pravosodnega mi-nisterstvn doposlal vsem državnim pravd-ništvom na Poljskem naredbo, 8 katero jim nalaga, da se morajo posluževati poljskega kot notranjega uradnega jezika napram višjim sodnim inštancam in pa posebno višjemu deželnemu sodišču v vseh onih slučajih, ki so se razpravljali v prvi inštanci v poljskem jeziku. S to naredbo se je dr. Korber zopet prikupil Poljakom, in nadejajo se, da se poljščina uvede v najkrajšem času kot notranji uradni jezik tudi na policijskih oblastnijah in na železnicah. Naj nastopi dr. Korber to pot tudi na Češkem, pa odpravi češko obstrukcijo. Pravica pri madjarskih sodigčih. — Kakor znano, je vsako leto obsojenih po več slovaških rodoljubov in urednikov vsled »veleizdajstva11 popolnoma po nedolžnem na težke ječe in ogromne denarne kazni. Pred par dnevi pa je budimpeštansko porotno sodišče oprostilo žurnalista D. Loranda, ki je v svojpm listu poveličaval umor rajnega ministra grofa Latoura kot junaško delo, šefa generalnega štaba, barona Becka pa je nesramno psoval. V svojem članku je pisal: „Jasno je, da ta vojak (Beck), ki je tako drzen v svoji neomejeni ošabnosti, da se zoperstavi volji celega naroda, skuša dovesti krnlja do verolomstva, do nezakonitosti in nevstavnih dejanj. Jasno je tadi, da ta mož zasluži stokrat bolj, da se ga obesi na prvi kol, kakor pa nesrečni Latonr, ki je bil le orodje v rokah mogočnih nadvojvodij. Rabeljev posel ni lep posel, a zaklete sovražnike naroda potegniti na kol — mora biti vendar slastu. In ta madjarski žurnalist Lorand je bil radi poveličevanja zločina in radi psovanja barona Becka zatožen, a je bil pred visoko madjarsko sodnijo v vseh točkah popolnoma oproščen. Ameriki sprejema francoske kongregacije. — Združene države sprejemajo iz Francije izgnane redove. Vlada sama jih podpira. Tako je odposlala vlada na glavni zavod sester de la Charite v Parizu svoto 100.000 frankov, da se poravnajo stroški za preselitev in naseljenje 100 sester v Ameriki. Amerikanci so praktični ljudje, ki znajo ceniti koristi terih se je opustila iz vzrokov, ki pa niso mogli dokazati, da se je privilegij popolnoma izpodrinil. Ti in oni so razvijali močno agitacijo. Da bf jo olepšali, oziroma, da bi prikrili pravi povod — svoje strankarstvo — so se obrnili do sv. stolice ter so drug drugega obtoževajo zahtevali stvari, ki so naravnost nasprotovale navodilom in predpisom, po katerih naj bi se tista navodila izvedla. V istem hipu pa so oboji zagotavljali, da so pripravljeni podvreči se naredbam sv. stolice. Določbe so bile sprejete z nezaupanjem. V hrvatskih političnih krogih se je pojavilo vznemirjenje, ker je odlok pripoznal privilegij le onim cerkvam, ki so si ga bile pridobile postavnim potom. Pričeli so trditi, da je papež Leon XIII. z bulo Grande munus, s katero je razširil praznik sv. Cirila in Metoda na vso cerkev, razširil za vse slovansko dežele tudi privilegij, čigar postanek izvira od omenjenih svetnikov in čegar veljava se v buli in v odloku pripoznava. A ta trditev nima opore niti v buli sami niti v pojasnilih, ki so jej sledila. Mnogo duhovnikov ni gledč tega vprašanja na čistem. Mnogi so hoteli rajši stopiti pred sv. stolico s kumulativno peticijo, kakur pa da bi bili podvrgli svoje delovanje naredbam, ter tako omogočili njih uresničenje in pomirjcnje ljudstva. usmiljenih sester in pri katerih ni prostost samo na jeziku. Maeedonske zadeve. — Drino-poljsko izredno sodišče je obsodilo že okrog 240 Bolgarov in proglaša še nadalje krvavo sodbo. Nekaj obsojencev je prišlo pred sodišče iz ino-zemlja, ker so so na podlagi izjave, da se jim ne bo nič zgodilo, vrnili v domovino. Tako drži turška gosposka svojo obljubo, in naravno je, da vladajo povsod okrog veliki nemiri. Pred nekaj dnevi so stanovalci v Malem Timovem Hilung-paši v Bitolju naznanili, da nimajo več ničesar, kar bi imenovali svojo last, niti svojih žen. Turški vojaki, ki so tam v garniziji, so izvršili neštevilno zločinov in oskrunili brezštevilno žen in deklet. Doslej ni bil še niti en Turek za svoje nesramno početje kaznovan. Približno pred 10 dnevi pa je bilo pri vasi Jemidže podrtih nekaj brzojavnih drogov, kar so najbrže Turki sami storili, da zvale krivdo na Bolgare. Zaprli so takoj 4 vaščane, 43 drugih pa kličejo pred sodnijo. Ti slutyo nevarnost in hočejo rajši zbežati v gore vkljub ostri zimi in preko meje, da ne pridejo Turkom v roke. — To je nekaj značilnih slik, kako Turčija reformira in zboljšuje stanje macodonskih Bolgarov. Rusko -jopanska vojna. — Še vedno ni povsem izgubljena nada, da bi se Rusija in Japonska mirnim potom ne sporazumeli. Ruski car je baje pri novo-lotnem vsprejemu japonskemu poslaniku izrazil svojo odločno željo, da bi se spor med Rusijo in Japonsko poravnal brez prelivanja krvi. Istotako se je baje izjavil ruski namestnik na skrajnem Vztoku Aleksijev. Tudi o Japonskem cesarju Mikadu se govori, ds je miroljuben. Inače pa se menjavajo v razn'h listih poročila bojaželjne in miroljubne struje tako, da si človek nikakor ne nnre ustvariti pravega pojma o odnošajili. ki vladajo zdaj na skrajnem Vztoku. Nekateri trde, da bi Japon-ika rada vso zadevo zavlekla do spomladi, ko izbruhne v Macedoniji zopet vstaja ter spravi ves Balkan po konci in bode pri tem močno angažirana tudi Rusija. Drngi pa pravijo, da so Japonci spoznali, da-bi zdaj proti Rusiji težko več kaj opravili, ko so jo pustili preveč časa, da je zbrala na japonski meji toliko vojnih čet in se še precej pripravila tudi na vojsko na morju. Toraj nič drugega, nego gola ugibanja. Dopisi. Iz Mirnu. — Preteklo nedeljo se je od nas poslovil dosedanji naš kaplan č. gosp. Frančišek Rudož. Deloval je pri nas nek. čez poldrago loto. Blagemu gospodu kličemo: Bog Vam daj mnogo sreče v Vaši novi službi. Novega kaplana dobili smo v osebi č. g. ivana Podobnika, katerega n;ij-prisrčneje pozdravljamo in mu želimo mnogo sreče. V osebi novega kaplana upumo, da smo vdobili krepko moč za naše „Kat. del. društvo11. To društvo moramo v tekočem letu spraviti k živahnejšemu življenju. Preteklo nedeljo so imeli pri nas shod socijalni demokratje. Na njem je govoril kajpada znani Kopač. Na ta shod, ki je bil glede udeležbe jako neznaten, ker se je Kopača pri nas že vse naveličalo, prišlo je tudi nekaj naših. Ko si je Kopač privoščil duhovščino in naš) liste, so mu začeli naši krepko ugovai-jati. Ko je Kopač trdil, da sla »Gorica'1 in „Primorski List“ pisala proti zboljšanju učiteljskih plač, začeli so naši klicati : to je lažnjivo, to je nesramna laž! Ko je Kopač svoj govor končal, se je oglasil k besedi jeden naših, ki je na shodu zbranim pojasnil, da katoliško časopisje ni nikdar pisalo proti zvišanju učiteljskih plač, kakor je Kopač rekel, ampak pisalo je proti temu, da bi s) učiteljem plače zvišale na troške kmeta, kateri je že tako trikrat na slabšem kot učitelji. Oglasili so se k besedi tudi nekateri Kopačevi pristaši. Govorili so pa take neumnosti, da jih je moral Kopač, katerega so spravili v zadrego, zagovarjati, češ, da so neiskušeni. Kouečno g >-voril je zopet Kopač. Rekel je, da bi se veronauk ne smel podučevati v šoli, marveč le v cerkvi. Te Kopačeve besede so provzročile burno ugovarjanje med vsemi zborovalci. Oglasil se je k besedi neki L. Mužič, ki je rekel Kopaču, da se mora podučevati veronauk ne le v cerkvi, am pak tudi v šoli. Pa ne samo v cerkvi in šoli, celo v krčmi sme se podučevati v veronauku. Če sme že Kopač povsod svoj nauk učiti, zakaj naj ne bi veljalo to tudi glede krščanskega nauka, saj je vendar krščanski nauk nekaj več vreden nego pa Kopvčev nauk. Tem besedam ie sledilo burno ploskanje, in kar je jako značilno, ploskali so tudi socija-listi. — Naj omenim konečno še nekega cerkvenega pevca, ki se je jako surovo obnašal nasproti našim pristašem, jih suval in psoval. Celo drugi dan sprrvil se je tu junak na jednega naših, ter mu očital, da je prišel Kopaču ugovarjat. Govoril je pri ti priliki tudi jako žaljivo o pokojnem papežu Leonu XIII, Tak človek pač ne spada med cerkvene pevce. — Želeti bi bilo, da se vpišejo v »Kat. delavsko društvo11 tudi cerkveni pevci in še mnogi drugi. Iz Dornberga. — (l)ornberške novice.) Gradba železnic« skozi vipavsko dolino počasi napreduje; delo zavira vedno deževno vreme. Delavci pri železnici malo zaslužijo, ker jim vsako drugo dnino vzame dež. To je hudo zlasti za delavce iz tujine, ki 80 dozdaj več zajedli nego zaslužili. Pa tudi domačini težko pogrešajo zaslužka, ker je bila letina slaba. Koz ali run j se boje tudi pri nas. Na nekem novodošlem Bošnjaku so jih baje opazili. Zato so na praznik Imena Jezusovega sklicali delavstvo v Ribenberg, da jim vcepijo koze. Dela je bilo za enega zdravnika preveč in so mnogi odnesli še zdrava ramena. Zdravnika so dobili v Rihen-bergu; podjetništvo je osnovalo lastno bolniško blagajno. Zgradi se tudi bolnišnica. Budin iz Zalošč jo prevzel vožnjo vsega gradiva, kar ga dobiva tukajšnje podjetništvo skozi Dornborg. Sklenil jo pogodbo za vožnjo z podjetništvom za hrbtom drugih voznikov, s katerimi je poprej snoval nekako zadružno podjetje za vožnjo. Daje tudi kamenje iz svojega kamnoloma. Delavce in voznike plačuje beraško. Vendar pa toži, da ima izgubo. Verjemi mu, kdor hoče I — O š t a r i j o, z I a s t i žganjarno na samoti je postavil naš Budin za čas gradbe železnice. Češ: delavci se bodo tam krepčali. No, delavcev ni noter, saj nimajo še za hrano. Pač pa je tam ob nedeljah pribežališče nerodne mladine. In Budin drži beznico odprto med službo božjo I Žganje je vzelo pamet in življenje staremu Mihu, ki je nad dvajset let služil na znani krčmi „pri Drejčku11 v Dornbergu. »Hranilnica in posojilnica” v Dornbergu je imela v preteklem letu prometar46 892 K 19 h. Vložilo se je za 18.320 K 10 h, posodilo pa 18136 K. Lep uspeh prvega leta. Čast odbora, ki se brezplačno žrtvuje! Čebelica se jo osnovala z »izobraževalnim društvom". Ta naj bi mladino izpodbujala k varčevanju in nalaganju malih svot. Izmed šolskih otrok jih je precej, kateri nalagajo — a izmed odraslih mladeničevy — dva in izmed deklet — ena! Žalostno! »Izobraževalno društvo11 prezebuje. Ni čudno. Zima je tu, društvo pa brez strehe ! Ta je huda! Bomo videli, če se bo dalo pomagati. Očeta našega g. župana smo pokopali v soboto. Rajnik je bil blag, vzgieden mož; dosegol je visoko starost. C^inarji so mu izkazali zadnjo čast z obilno udeležbo pri pogrebu. N. v m. p ! Iz Bovca. — Bovški trg je v kratkih letih ustanovil mnogo vzajemnih društev, ki so nam kmetom koristna. Najkasneje se je ustanovilo »Kat. politično društvo. — Zadnja leta je imel tolminski okraj potovalnega učitelja g. Ivančiča za poduk v sirarstvu in kmetijstvu. Neka-terekrate je bil tudi na Bovškem, ali od nobene strani ni bilo slišati, da bi bil izvršil kak pouk v sirarnicah. Drugače se zdaj čuje o sedanjem potovalnem učitelju v sirarstvu, g Josipu Lebanu iz Tolmina. Ta je mosoca decembra 1. I. podučeval v vsaki mlekarni po dva dni. Hvala se sliši od vseh zadrug, posebno zahvah mu je izrazila zadruga v Koritnici. Ravno tega delavnega gospoda, Jos. Lebana, ki prime v mlekarnah tudi sam za orodje, so ga nam hiteli odstraniti. — Na shodu v Tolmina, kjer je bilo 23 mlekarskih zadrug zastopanih, je eden zastopnikov predlagal, da bi se spisala in izdala knjiga v slovenskem jeziku o poduku v sirarstvu. Gosp. Milan Ivančič je nam obljubil, da jo bo že preskrbel za leto 1903. Vprašamo: Ali se je ta knjiga že izdala? Obljuba dolg dela! Zganimo te in zahtevajmo ta prokoristni poduk naše panogo. Dandanes žvr«oli knji« in časnikov po svetil kakor v maju hroščev in ta veic7t»žnH in prnkoriHlna knjiga o sirarstvu so v naši troriAki deželi pogreša kakor žlahtni kamen dijumant. — Bov-Sko katoliško politično društvo je sicer po sklepu občnih /borov vložilo prošnjo na c. kr. poljedelsko ministerstvo, da bi bi uvedlo in uredilo v vsakem sodnij-skem okraju podučen tečaj za pouk v praktičnem siranslvu, a to jo vso tako mirno zaspalo, kakor mlad otrok, kadar ga v zibeli zaziblješ in ti sladko zaspi. — Kavno tako, kakor nam, 96 je godilo posestniku Antonu Kleinu na shodu pri lluberju, kjer jo minulo poletje sklical dr. Tumu volilco II. razreda in je omenjeni posestnik na shodu prosil, da naj bi se za sirarstvo kaj več ukrenilo. Na to mu jo dr. Tuma odgovoril: V to svrho so že dobili državno podporo kranjski klerikalci. Tako je ostal omenjeni posestnik brez upa in nasveta. Jaz pa pristavim, da ako jo Kranjska dobila državno podporo, zakaj bi je ne dobila tudi Goriška? Dr. Tumi je, kakor vidite, kmetovalslvo deveta briga, in to smo Bovčani že davno vedeli. — Opominjam vse naše mlekarske zadruge na Goriškem, naj delajo na občnih zborih na to, da dosežemo enkrat vsaj to že obljubljeno podučno knjigo o sirarstvu. O vsem se piše, le o sirarstvu nič ! Kmet izpod velikega vrha v Bovcu. Iz baške doline. — Kadar Mež-narjevemu Francetu kaj smrdi, takrat do enajste — spi. Tako dela tudi sedaj. Že zdavno bi morale biti občinske volitve, a „burger“ in „majsteru nista še nabrusila britve, s katero nameravata svoje verne Jakce še v prihodnje briti brez „žajfe“. — Priprave se delajo na Grahovem velikanske. Oče France je naročil iz Carigrada več sto izvodov macedonskih reform v svrho zboljšanja gmotnega stanja v baški dolini. Da bi dobila občina te izvode boljši kup, voščil je „kunšlniu očka župan bajč sultanu vesele božične praznike in srečno novo leto v milosti — Mohamedovi. — Delovati bo začel sedaj z vso silo tudi slavni meh kr vaške šnle „v prevdarku" na Grahovem. Elektriko, ki bo meh gonila, bodo napeljali iz Lisca po srabolu v županovo klet. Pihal pa ne bo ta meh iz sebe zrakti, kakor navadni zemBki mehovi, ampak — laži, obrekovanja, grožnje; ako pa vse to nebo pomagalo, začel bo pihljati — medeno-■ ladke obljube. Pozor torej, — baška doliaa I Napihuje se meh, da skoči ven — greh.... Toda, dragi France, predno prične tvoj meh svoje bridko delo, bi te radi nekaj vprašali. — Povej nam odkritosrčno, ali je res „meh" požrl onih 200 K, ki so bile prevdarjene, za kovaško šolo? Če je to res, priskrbimo mi komisijo, ki bo ta meh rezala notri do — prevdarka. — Ali je „meh“ požrl tudi potnino, ki si jo še sedaj dolžan izplačati katoliško-narodnim zaupnim možem od deželno-zborske volitve? Naprednjakom si plačal pot nemudoma, našim možem pa še sedaj ne I — V račun si pa to gotovo dejal, kakor že zdavno znaš dostavljati računu neizplačene pobotnice. — Veš kajl Vsega je enkrat kraj. — Naj piha tvoj meh naprej ali nazaj, mi se njegove sape ne bojimo, ker trdno stojimo ; to pa želimo, da bi tebe pihnili enkrat tje kamor spadaš. — Pojdi, pojdi pihat kašo Počeni občinski meh; Da zaBije v grapo našo Solnce spet po mračnih dneh! Novice. lineuovuuje. — Deželno nadsodi-šiie v Trstu je imenovalo pravnega praktikanta gosp. Josipa Simčiča avskul-tantom. Za pristave na finančni pro-kuraturi v Trstu so imenovani gg. dr. Andr. B e n u s s i, dr. Edmund Pue-c h e r in dr. Albert Moscheni. Glavnim davkarjem v obsežju finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovan davkar gosp. Ivan Rebula. Smrtna kosa. — Umrl je na Banjšicah tamoš. učitelj g. Al. T r a m p u ž * najlepši dobi svojega življenja. Naj po- v miru I Umrla je v nedeljo 10. t. m. o polnoči obče spoštovana gospa Ana Koren, r. Rakuščik, iz Kobarida, soproga gostilničarja „pri Nemcu“. Po težki operaciji, ki so jo na nji dokaj dobro izvršili v bolnišnici v Čedadu, se je blago pokojnice po treh tednih lotila pljučnica, ki ji je ravno tam pretrgala nit življenja v 41. letu njene dobe. Pokopana jo bila v torek na pokopališču v Čedadu. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje, blagi pokojnic1 pa svetila večna luč! V Cerknem je umrla dne 12. t, m. z Bogom spravljena po kratki hudi bolezni gospa Marija Tušar, po dom. Ba-lantačka, soproga trgovčeva, vzorna krščanska mati in gospodinja, v f>0 letu svoje starosti. Občespošlovani Balantačevi družini naše srčno sožalje na prebritki izgubil 1 Zu „ Alojzije v iščfi“: Preč. g. Iv. Košir 10 K ; preč. g. Ant. Plesničar 6 K; g. Donat Premrov 10 K. Bog stotero povrnil Zn slovensko sirotifiče oziroma za „kat. društvo detoljubov" so darovali: P. n. gg. udje nekoga društva kot kazen za izgovorjene ptujke 1 K 62 v, Ivan Košir 2 K, Josip Kosec 2, Terezija Špacapan 1 K, N. N. 20 K, Miha Šmigoj 1 K, Josip Lukežič I K. Uprava „Priin. Lista** je prejela za „Alojzijeviščeu 10 K, katere je daroval g. Josip Kosec, župnik v Kamnjah. Da(je je prejela za „Šolski Dom“ 10 K, katere je daroval g. Josip Kobpc, župnik, v Kamnjah, in 5 K, katere je daroval g. Košir Ivan, vikarij v Oblokah. Nadaljui izkaz milodarov za po-gorelce v Bovcu. — Podpisanemu došli so po priobčenem izkazu v „Prim. Listu1* od dne 8. oktobra 1903 še sledeči mi-lodari: administracija „Slovenca" 9 K 88 h; župnija Radovljica 10 F; vik. urad Vipolže 12 K; vikarija Pliskovica 12 K ; vikarija Gorenjo polje 7 K; župnija Dom-berg 16 K; vikarija Fojana 10 K; neimenovan 2 K ; dekanat Devin (Brestovica in Doberdob) 14 K; župnija Sv. Lucija na Mostu 25 K 63 h; Jkuracija Nabrežina 23 K 60 h; kuracija Lokovec 26 K; župnija Logatec 20 K; župnija Čepovan 60 K (od teh dal g. prof. Berbuč 26 K); preč. knezo - nadškofijski ordinarijat od posameznih duhovnij doposlanih 1000 K. Dobrotljivi Bog povrni vsem blagim dobrotnikom tisočero! Dekanijski urad Bovec, 19. jsnuvarija 1904. Vidmar, dekan. „L' Eco del Lltorale** piše v št 8. dne 14. t. m.: „La Lega Nazionale**, ki je porok in branik naše olike (p a 1-ladio di nostra c i v i 11 &), bo imela v nedeljo svoj letni občni zbor.... Dne 1. februvarja zvečer pa bo, kakor vsako leto, maskerada s plesom (v figi i o n e) v edini namen, da se pomore tej naši p a tr i j o ti čn i in kulturni družbi („Lega Naz.“). Ta maskerada je skupno s „Festa dei fiori“ edini žarek sviti e luči v umirajočem pustnem času... Po prizadevanju „Lege Naz.“ odprejo na Čresu deško sirotišče in v kratkem pri sv. Jakobu (na kvarnerskih otokih) italijansko šolo (brava scuola italiana). Vse to je delo „Lege Naz.“ Tako „L’ Eco del Litorale**. Naj omenimo še kot kronisti, da je ,.L’ Eco del Litorale11 prešel z novim letom v druge roke. Gospodar lista „11 Popolo1* je postal ob enem gospodar tudi lista „L’ Eco del Litorale". Kot kronisti naj povemo še, da je „L’Eco del Litorale" v svojih prvih letošnjih številkah pod sedanjim vodstvom obljubljala k or e n i t e g a izboljšanja in korenite (radicale) premembe v listu. Pisali so tudi sv. očetu Piju X. ter ga prosili apostolskega blagoslova. Papaž Pij X. pa je v odgovoru izrazil željo, naj bi list kakor v preteklosti deloval za zmago katoliške stvari. Brez vsake opazke I Zopet so jednega preskrbeli. — Pod tem naslovom je priobčila „Soča“ v neki svoji številki vest, da je deželni odbor oddal razpisano mesto nadzornika na deželni trtnici, ki se ima napraviti, nekemu Giulianiu, ki je doma tam doli v kraljestvu, in 9icer blizu Milana, ter dostavila, da „Gorica“ za to imenovanje dobro ve, da ga pa niti priobčiti noče, ker si ne upa ničesar reči Pajerju in ker ve, da sla na vseh takih rečeh sokriva slovenska deželna odbornika. — Kakor povsod, tako ne more „Soča" tudi tukaj storiti od manje, da ne bi lagala. „Soča" jo namreč v tem pogledu v toliko lagala, ker je trdila, da smo mi dobro vedeli za omenjeno imenovanje. Povemo namreč „Soči“, da smo šele po nji izvedeli, da je deželni odbor imenoval zgoraj omenjenega Giuliania za nadzornika deželne trtnice in da smo so šele potom o stvari informirali. Izvedeli smo pa, da je sicer res, da jo deželni odbor imenoval Laha Giuliania za nadzornika na deželni trtnici, a izvedeli srno tudi, da je „Soča“ zopot lagalu, ko je trdila, da sta na vsem lem kriva slovenska deželna odbornika, ko je vendar vsakemu znano, da imajo v goriškem deželnem odboru Italijani večino. Sicer pa je na predlog slovenskih odbornikov deželni odbor istočasno sklenil, da se imenuje na deželni trtnici tudi Slovenca, ki bode namenjen slovenski strani naše dežele, kakor je namenjen Lah Giuliani furlanski strani ; in ko se to zgodi, ustreženo bode Slovencem in Italijanom, in preskrbljena bodeta potemtakem dva in ne le jeden, a preskrbljena bodeta začasno, kajti vsprejmeta se pogodbenim potom lo na jedno leto. Vpisovanje v družbo sv. Mohorja. — Kdor želi vpisati se v to prekoristno družbo, naj stori prej ko mogoče. Stare ude prosimo, naj ostanejo družbi zvesti in naj vplačajo udnino. V Gorici so vpisuje in vplačuje pri Cerkveniku stolne cerkve g. Jožefu Čigonu. Naprej in navzgor, ne nazaj in navzdol I Krčme zaprte!! — Okrajno glavarstvo je opetovano vkazalo, da se morajo pri krčmah stranišča tako popraviti, da odgovarjajo zdravstvenim zahtevam. Nekateri krčmarji so vbogali ter potrosili v to do 150 kron — drugi pa so se temu smijali, češ, čemu zavreči krone v stranišče. Te dni pa je prišel nov vkaz od glavarstva, da se mora vsem krčmam odvzeti dovoljenje za krčmariti, ki niso popravile stranišč. Zato pa vidimo sedaj po občinah pri mnogih krčmah popravljati stranišča. Mi mislimo, da bi bilo veliko boljše in bi bolj vstrezalo zdravstvenim nravnim in gospodarskim potrebam prebivalstva, ako bi se vsaj polovica krčem zaprla za vedno. Kar stariši, cerkev in šola s trudom sezida, nam vže ena 9laba krčma lahko podere. — V Biljah so pokopali v ponedeljek Janeza Mozetiča Pojavnika, ki je dosegel 86 leto. Ž njim so pokopali zadnjega kmeta stare korenine z belo suknjo, rudečim jopičem in kratkimi hlačami. Dasi ni hodil nikamor v šolo, znal je brati in pisati, ter znal na pamet vse evangelije celega leta. V svoji visoki starosti je še čital in vtikal nit v šivanko brez očal. 0b času, ko se ni poznalo streljanja zoper točo, je stari Pojavnih streljal proti oblakom s staro puško in blagoslovljenim smodnikom. N. v m. p. T Oreliovljah je umrl v torek tamk. posestnik France pl. Batistič star 66 let. Ranjki je bil iz stare plemenite družine plem. Rottenfeld, a je ta naslov skoraj opustil. Iz te družine je bil mon-signor Andrej de Battistig Rottenfeld, protonotarij apostolski, ki je nmrl pred sto leti. N. v m. p. — Šolska hranilnica — čebelica v Biljah dobro napreduje. Dasi so začeli šolski otroci vlagati še le meseca oktobra, vložili so vže nad slo kron. — Nekaj teh kron bi bilo šlo gotovo za kolače, a so sedaj prihranjene. Dal Bog, da bi i naši. mladeniči in dekleta posnemali šolske otroke I Koliko kron se zapravi s plesom, z vinom in z nošo 11 Velika nesreča v Podbrdu. — Od tam nam pišejo: 16. t. m. pripetila se je tukaj velika nesreča, katera je vse pretresla. Andrej Lapanja, organist, je nevede, po naključbi, ustrelil vrlega, ob-čespoštovanega in pridnega mladeniča Petra Torkar-ja, svojega prijatelja, cerkvenega pevca in krojača. V najlepših letih moral je ta svet zapustiti, sicer udan v voljo božjo in previden sč sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb je bil veličasten, — Z orožjem je pač treba previdno biti I V bovškem dekanatu je bilo pretečeno leto rojenih 236, mrtvih 142, poročilo se je 47 parov. Zmrznjenega so našli. — Dne 19. t. m. zjutraj našli so ljudje na cesti od Dvora proti Podturi zmrznjenega 60-letnega moža z Dvora. Ko so ga prinesli domov, bilo je še nekoliko življenja v njem. Jeli so ga drgniti po životu, med tem je izdahnil dušo. 18 svinj zgorelo. - Pri posestniku Ant. Rijavcu v Ozeljanu je v noči od četrtka na petek nastal v svinjskem hlevu ogenj. V tem ognju je zgorelo 16 mladih in 2 stari Bvinji. Ogenj je nastal najbrže s petroljko. V topila sta se v petek predpoludne blizu predilnice v Zdravščini Anton Čerini in Peter Puia iz Fare. Peljala sta se namreč v čolnu po Soči še z dvema drugima tovarišema, da bi opravljala svoj posel. Zaradi regulacije se zdaj namreč Soča meri in pri tem delu bila sta tudi omenjena dva nesrečneža. Soča je namreč te dni izvanredno narastla in je pri Zdravščini še precej deroča. Valovi »o prevrnili čoln, dva sta se rešila s plavanjem, dočim sla sgoraj omenjena dva ostala v Soči ter utonila. Najdeno truplo. — Našli so te dni v nekem gozdu, nahajajočem se v občini Lokovec na Kanalskem, truplo nekega človeka. Polovica obraza mu je neka žival razjedla. Tržaški mestni svet razpuščen. — Priloga uradnega dunajskega lista „Wioner Abendpost" priobčila je v pon-deljkovi svoji številki, da je s cesarskim odlokom od dne 14. t. m. razpuščen tržaški meBtni zastop, ki je bil izvoljen v spomladi 1.1903. Povod ti odredbi dali so ii-le vzroki : Ne meneč se za mnoge ugovore proti volitvam, je tržaški mestni svet odobril volitev vsega starešinstva. Proti takemu sklepu bila je uložena pritožba na upravno sodišče, ki je ugodilo pritožbi in sicer z motivacijo,- da so se že pri pripravah za volitve vršile ne-postavnosti. V smislu obstoječih postav bi se bil moral tržaški mestni svet ozirati na razsodbo upravnega sodišča ter razpisati nove volitve. Tega pa mestni zastop ni storil, marveč je v svoji seji od 22. decembra 1903 vnovič sklenil, da so volitve popolnoma veljavne. V očigled takemu postopanju tržaškega mestnega sveta, s katerim se je postava kršila, ni preostajalo drugega, nego razpustiti mestni svet. Zakaj so učitelji tako vneti za liberalno stranko? — To je neki c. kr. okr. šolski nadzornik na Kranjskem povedal : „Der Herrgott gibt nichts". Tako je mislil že v mračnem srednjem veku marsikateri in se je s svojo krvjo hudiču zapisal. Te mračnjake posnema napredno slovensko učiteljstvo. Socialni domokratje so imeli v ljubljen! shod. — Protestirali so proti dr. Šušteršiču, ki se bori za volilno pravico, Tavčarja so pa pustili lepo v miru. „Narod" in „Grazer Tagblatt" sta vsa zaljubljena v take socijalne demokrate, katerih shod niti resolucije za volilno pravico ni sprejel. Pred ogorčenjem kršč. socijalcevje morala soc. demokrate braniti policija. „Grazer Tagblatt" pravi, da so soc. demokratje še lani napovedovali liberalcem boj na nož, zato pa mora' nad preobratom soc. demokratov naravnost strmeti. Ej, gospoda, nikar se ne delajte tako nevedne. Tako „Grazer Tagblatt", Soc. demokratje so se dali pač pomazati I Ljudem, ki Be tako prodajajo liberalcem, mora pošteno delavstvo obrniti hrbet. Krasne dopisnice-razglednicp je Izdalo dijaško umetniško društvo „Vesna‘‘ na Dunaju. Na ogled nam je poslanih šestero razglednic. Prva razglednica predočuje mladenko z deviškim vencem, druga slovenskega junaka Črtomira, ko govori svojim vojakom besede: „Če pa nam smrt naklonijo bogovi, manj strašna noč je v črnem zemlje krilu ko bo pod solncem sužni dno vi", tretja mladenko z belim predpasnikom, četrta prizor, ki ga izraža narodna pesem: „Regiment po cesti gre, pa moj fantič zraven je, pa moj fantič se zmed vseh spozna, zelen, zelen, zelen pušeljc 'ma I", peta mladenko se svileno pečo in šesta Slovenca, ki podaja Hrvatu bratsko roko. Te krasne razglednice se naročuje pri „dijaškem umetniškem društvu" na Dunaju III. Rennweg N.o 1. Cena za 60 različnih razglednic je 4 K 20 v, za 60Q pa 36 K. Slov.-kat. Izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju je imelo dne 17. t. m. prvi občni zbor, popoludne pa slovensko pridigo in litanije v cerkvi sv. Antona na Dunaju. Odprto pismo! Gospodu lekarju K. Germanu t Belovaru (Hrvatako). S pomočjo Vale življenjske esence lem popolnoma ozdravel od moje dolgoletne bolezni. Pri tej priliki «e Vam najsrčnejše zahvaljujem in obveSčam javno v»e, da je Germanova življenjika esenca najbolje zdravila za ielodčne bolezni in hemoroide (zlato tilo). Prosim le 6 steklenic za svojega prijatelja. Sč »poltovanjem Anton Grtgorič, c. kr. poštni poduradnik. Trn, U. decembra 1900. Posestvo na prodaj v Dornbergu. linam posestvo: lilso '/• H lirami, s kletjo, h po000 K. Miha Šinigoj, Miren 221. u vioarsKo drostvo za J3rda v gorici Prodaja naravne in pralne briške pridelki* po /.niernili CIMI lili. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan i častno diplomo najvlijega priznanja jubilejno razitavt na Dunaju I. IB98. n v Gorici na raziiavl I. 1900 a zlato svetinjo izvrSuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež druživa je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. jKnton JFon. klobučar in gostilničar v Semcniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Pokusite jih in prepričali se bodete, da so postale ,Ilirsko testenine4 — ne vsled reklame. temveč vsled finega okusa, redil-nosti in jednostav-11 e pripra ve priljubljene v vseh slojih. Pazite na napis: Ilirske testenine. :cooc-e Krojaškazadruga (gorica, (gosposka ulica F, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente. in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. KuIivaIh. Iskmio /.ulivalo Izrekamo vnem za Izkazano sočutje ob runu lin-livni in smrti Anton-ii Vouk-a. Posebno dolžni se čutimo /ilivnliti vse sorodnike, ziianee, prijatelje in sovašeiiue z« obilno spreinslto iiepozabnenn očeta, tasta, oziroma starega očeta k zadnjemu počitku. (J H ek. iJlie 1H. jati li vurjll 191)1. Žalujoča druiina. \ @ Odlikovana 1.1903 s častno diplomo in zlato svetinjo g) J. Kop®i, sveear, Gorica — ulica sv. Antona št. 7 Gorica Priporočam preč. cerkvenim preilstojnlštvom ter p. n. slavnemu občinstvu Stf** čebelno-voščene sveče Kg po K 4 90. Jamčim z 2000 K /a pristnost. Sveče /,a pogrebe in stranska razsvetljava po zelo nizki ceni. linam v zalogi kadilo, stenje in stekla za večno luč, med najboljših vrst. ((S Odlikovan trikrat s& srebrno svetinjo in enkrat s6 za- /g) slušnim križcem in zlato kolajno v Rimu. oo»ooooo»ooooooo»ooo Po Gorici se splošno govori, da je mleko iz crniške mlekarne, v ulici Morelli hiš. štev. 5. najboljše. Temu pa se ni čuditi! Mleko se vsak dan na pristnost preišče m čim bi ga hotel kedo ponarediti ali posneti, se strogo kaznuje in koj iz društva izključi Tudi krave so pod strogim nadzorstvom in mleko bolnih krav in onih, ki se ne dovolj snažijo, se ne sprejema. Tudi črniško seno je zelo fino in aromatično. Mlekarna v Črničah ima samo moderne stroje za čiščenje, hlajenje in prevažanje mleka. Zato so v Gorici najboljše družine njeni stalni odjemalci. Kedor ni poskušal še, naj se o mleku prepriča. Mleko se pošilja na dom v zapečatenih steklenicah. Mlekarna je odprta: i od 6. do 12. predp. in od 2. do 7. pop. A