U 1931 Leto XII., štev. 240 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-bur^ova ul 3. - Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842 Praha čislo 7S 180 Wien št 105.241 Ljubljana, sobota 17. oktobra 1931 cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40-— Dia Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (poooči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Brtiningova zmaga Včeraj popoldne je nemški državni zbor z večino 24 glasov izrekel zaupnico drugi vladi dr. Briininga — Tudi predlog za razpust parlamenta je bil odklonjen Berlin, 16. oktobra, s. Državni zbor se je danes z večino 24 glasov odločil za Brijnin-govo vlado. Nekoliko po 5. popoldne se je pričelo v državnem zboru med mrzlično napetostjo vse zbornice glasovanje o predlogu za nezaupnico drugI Briiningovi vladi, ki sta ga vložili desnica in skrajna levica. S 294 gla-sovi proti 270 — trije poslanci niso glasovali _ je odklonila zbornica predlog za nezaupnico celokupni vladi. Rezultat glasovanja so sprejeli poslanci srede z živahnim odobravanjem, desnica in komunisti pa z molkom. Za predlog nezaupnice so glasovali nemški nacijonalci, narodni socijalisti in komunisti, velik del nemške ljudske stranke in nekaj članov gospodarskih strank. Nato ie bil v poimenskem glasovanju s 321 glasovi proti 231 — 16 poslancev ni glasovalo — odklonjen komunistični predlog za nezaupnico državnemu brambnemu ministru Gronerju. Naslednji komunistični predlog za nezaupnico državnemu prehranjevalnemu ministru dr. Schieleju je bil prav tako z 237 glasovi proti 233 odklonjen. Komunistični predlog za nezaupnico državnemu ministru za delo dr. Stegerwaldu je propadel s 326 proti 235 glasovom, pri čemer se je 16 poslancev vzdržalo glasovanja. Predlog narodnih socijaiistov, nemških nacijonalcev in komunistov za razpust državnega zbora je bil odklonjen v poimenskem glasovanju s 330 glasovi proti 252. Tudi predlog istih strank za ukinitev zasilnih uredb je propadel s 336 proti 233 glasovom. Borba med cerkvijo in državo v Španiji Vlada je zabranila vsem duhovnikom poučevanje v šolah, ker so hujskali proti režimu - Vatikan v zadregi Madrid, 16. oktobra, r. S sklepom ustavodajne skupščme, de se takoj izvede stroga ločitev cerkve od države, se je položaj v Španiji zelo poostril Poslabšala ga ie še ostavka dosedanjega ministrskega predsednika Zamore s čimer se je na eni strani ojačal levioar.sk: kurz, na drugi strani pa povečal odpor tako zvanih katoliških krogov, to je katoliškega klera in monar-bistov, ki skuša'0 sedaj nahujskati množice proti republikanskemu režimu. Da bi izzvali čim večjo zmedo, širijo razne vznemirjajoče vesti ki izzivajo nemire in iz» grede ter odpo^ republikanskih elementov. Čim je parlament sprejel oni del ustave ki govori o ločitvi cerkve od države, so razne samostanske šole ustavile pouk, da b; na ta način vplivale na množice in jih prepričale o kvarnih posledicah teh sklepov. Vlada ie zaradi tega na svoji smočnji seji sklenila, da se takoj prepove vsem redovnikom ii duhovnikom poučevanje v šos lah. da se jim na ta način onemogoči vsako hujskanje. Da pa bi se zasigural reden pouk. je vlada odredila takojšnjo zaplembo odnosno zasedbo vseh šolskih prosto-rnv. Z zvezi z izvajanjem ustavnih določb je vlada obenem izdala odlok, s katerim se znižajo prejemk' škofov za 50 odstA dočim se bodo p'ače ostale duhovščine polagoma zniževale t?ko. da bo država najkasneje v dveh letih popolnoma rešena vseh izdatkov za cerkev. Madrid. 16 oktobra, n. Zunanii minister Lerroux ie podal novinarjem dališo izjavo o odnošajih med Vatikanom in Snanijo V svoji izjavi naglasa, da po njegovem mne- nju papeški nuncij Tedeschini ne bo zapustil Španije, kakor poročaio nekateri -no-zemski listi Ne sme se namreč pozabiti, da je Vatikan sedai suverena država. S proglasitvijo republikanskega režima v Španiji je bil tud' konkordat. sklenien 6voječasno med Vatikanom in monarhistično Španijo, avtrmatično razveljavijen z onim trenutkom. ko je v Špamj; prenehala obstojati monarhija. Pn tem pa je treoa imeti na umu. da je Vatikan priznal špansko republiko Jasno je torej, da ob takem razvoju dogodkov konkordat stvarno več ne obstoja in Vatikan tudi ne more na iti nikake juridične osnove, da bi zaradi tega protestiral. V katoliških krogih pa kljub temu trdovratno vzdržuieio vesti, da se papeški nuncij že pripravlja na odhod iz Španije. Zaenkrat samo še čaka. ali se ne b; mogla najti kaka možnost, da bi ne prišlo do končno vel javne prekinitve dip'omatskih od-nošajev med Vatikanom in Španijo. Vatikansko mesto, 16. oktobra, s. Papež je naročil papeškemu nunciju v Madridu, nai sporoči španski duhovščini in vernikom v Španiji, da ie v tem trenutku boli kakor kdaj prej z njimi in da bo z vso energijo, ki mu io daie njegova anostolska funkcija, glasno protestiral proti številnim žalitvam, k; so bile izrečene proti posvečenim pravicam cerkve. Papež poziva vsakogar, nai se združi v skunni molitvi in prosi Bosa. da bi bilo konec nad'og, ki so zadele cerkev in Hublieni šoanski narod. Laval o sodelovanju z Ameriko Sklicanje mednarodne konference za ublažitev gospodarske krize - Hoovrov predlog o razorožitvi Pariz, 16. oktobra, d. Predsednik vlada Laval je odpotoval davi ob 8.10 iz Pariza v spremstvu ameriškega veleposlanika Ed-gea ter se je oj>oldne vkrcal v Havru za pot v Zedinjene države. Snoči je g. Laval govoril v pariškem radiju in je med drugim izjavil: Svet pretresa resna kriza in vlade se trudijo, da bi neprestano naraščajoče zlo zaje-ziie s sredstvi, ki so se doslej izkazala kot nezadostna. Najhuje so prizadete države srednje Evrope, Nemčija in Anglija. Francija je ostala zdrava. Ža svoj ugoden polo žaj se ima zahvalit; svojemu delu i;n smislu za varčnost. V sedanjem času pa ne moremo smatrati izolacije kot zadostno preventivno sredstvo. Interesi narodov so tako med seboj prepleteni, da ni nihče izmed n ji h popolnoma zavarovan pred nevarnostmi, kj ogražajo druge. Toda Francija ima svoje tradicije in kadar je sila, se zna opredelili po nesebični oceni svojih interesov. Laval je ponovno svaril pred velikimi iluzijami in je nadaljeval: Če se zde osebni la/aovori, odkritosrčna izmenjava med šefi viad kot najboljša metoda, da se najdejo sredstva za dosego normalnega gospodarstva, bi bilo pretirano, pričakovati od tega končne rešitve. Zlo leži mnogo globlje, ker ima svoj vzrok v napredku rapidno naraščajoče civilizacije. Nihče ne pozna pravega leka. Strog režim je potreben. V Washing- tonu bomo izmenjali naša naziranja in predsedniku Hoovru bom povedal, kaj mislijo v Franciji, kaj žele in kaj morejo storiti. Francoska vlada je že dokazala svojo voljo za sodelovanje. Po povratku bom po-ločal parlamentu, ki se bo potem izrekel o akciji, z namenom, da se spravijo v sedanjih razmerah francoska stremljenja v sklad s stremljenji velike ameriške demokracije na iskreni podlagi v prid splošnu-st; in konsolidaciji miru. Pariz, 16. oktobra d. »Petiit Parisien« s katerim ima zlasti tesne zveze Loucheur. poroča, da bo bržkone po posetu Lavala v Wash>ingtonu sklicana mednarodna konferenca, ki naj bi skušala rešiti vsa vprašanja, o katerih bosta razpravljala LavaJ i.n Hooiver. Na tej konferenci naj bi se obravnavali vsi važnejši problemi reparacij, dolgov, razorožitve, ohranitve zlatega standanda ter gospodarskega in političnega sodelovanja. Pariška izdaija »New York Heralda« poroča, da pripravlja Hoover predlog za razorožitev, ki določa predvsem zmanjšanje oboroževalnih izdatkov posameznih držav za 20 do 25 odstotkov. Na ta predlog so baje pristale že vse države z Nemčijo in Rusijo vred in v washingtonskib političnih krogih pričakujejo z gotovostjo, da se mu tudi Francija ne bo upirala. Mednarodna konferenca o deviznem prometu Berlin, 16. oktobra, d. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Basla, da je upravni svet banke za mednarodna plačila sklenil pozvati države, ki so uvedle omejitve v trgovini z devizami, h konferenci, na kateri bi razpravljali, kako naj bi se njihovi ukrepi spravili med seboi v sklad. Gre predvsem za avstrijske nasledstvene države, kakor Kumunijo in Grčijo, ki imata po imenu še zlati standard, ne pa zlatih deviz na razpolago za plačevanje uvoza. Namen teh deviznih odredb je omejiti uvoz in povečati izvoz, kar pa znatno ovira normalno izmenjavo blaga. Ni izključeno, da se bo nameravana konferenca vršila na Dunaju. Vprašanje vzdržanja zlatega standarda se na tej konferenci ne bo obravnavalo. Upravni svet baselske banke hoče počakati na nadaljnji razvoj razmer v Angliji, kier bodo po volitvah morda skušali stabilizirati funt, kakor tudi na uspeh francosko ameriških razgovorov, preden zavzame svoje stališče napram vprašanju zlatega standarda. Zaupnica čsl. vladi Praga, 16. okt. h. Parlament je danes ob neznatnem zanimanju zaključil debato o vladni izjavi. Ko je stopil na govorniško tribuno poslanec dr. Hodač, je bila dvorana popolnoma prazna in ni bilo navzočega niti enega poslanca. Govornik se je zato odrekel besedi. Nato je bil odrejen odimor pol ure, nakar se je debata zopet nadaljevala. V dvorani je bilo navzočih največ osem poslancev. Govorilo je več govornikov, bi so po svoji stranKarski prinadnosti kritizirali in obravnavali gosoodarske ukrepe vlade. Po dvodnevni debati je bila v poznih popoldanskih urah debata o iziavah ministrskega predsednika in finančnega ministra zaključena in se je prešlo na glasovanje. Izjavi sta bili z glasovi koalicijskih strank sprejeti. Zbornica je bila nato odgodena do 8. novembra. Do tedaj bo proračunski odbor izdelal svoje poročilo za narodno skupščino. VLOŽENA JE SAMO ENA DRŽAVNA KANDIDATNA LISTA Skupine nezadovoljnežev se niso sporazumele, da bi vložile opozicijsko listo — Razbile so se deloma na nezmožnosti, da bi sestavile skupen volilni program, še bolj pa na osebnih vprašanjih Beograd, 16. oktobra, r. Dne 13. t. ra. je potekel rok za vlaganje državnih kandidatnih list. Vložena je bila samo nacionalna lista z ministrskim predsednikom Petrom Živkovičem kot nosilcem. Današnje »Vreme« objavlja v zvezi s tem daljši članek, v katerem komentira to činjenico in pojasnjuje, zakaj ni bila vložena nobena druga državna kandidatna lista. Članek pravi med drugim: »Režim nacionalne obnove, ki mu cilje narekuje naša zgodovina sama in ga vodijo samo interesi naše narodne skupnosti, zahteva brezpogojno podrejanje osebnih koristi v službi narodne in državne skupnosti. Zato bi po zdravi pameti ta režim ne smel imeti nasprotnikov, zlasti ker je že tudi s svojim dosedanjim delom pokazal lepe uspehe za neredek in razvoj celokupnega naroda. Toda človeška narava je pač taka, da ni nobenega režima brez opozicije, nobene skupine aktivnih ljudi brez nasprotnikov. Tudi pri nas se je našel ozek krog tako zvanih profesionalnih politikov, ki se ni mogel dvigniti nad osebne obzire in nad ozkosrčno pojmovanje splošnih interesov. Ti ljudje so ostali zvesti svojim starim navadam in svojemu zastarelemu pojmovanju. Ne morejo razumeti duha novega časa in še vedno postavljajo nad vse drugo kratkovidni partikularizem. ki ga je nova doba že popolnoma pregazila. Za temi navidezno idejnimi razlogi nezadovoljstva pa se najčešče skrivata pretirana in užaljena ambicija ali bolestna osebna nestrpnost. Med nezadovolineži, ki so po svoji lastni krivdi ostali ob strani pri velikem poslu narodne obnove, so najštevilnejši taki, pri ke.crih prevladuje osebni moment in kj'so užaljeni zato, ker niso prešli na razna važna mesta, za katere se smatrajo edino poklicane. Še bolj pa ie treba obsojati, da so nekateri, ki bi sicer hoteli sodelovati, ostali izven tega izključno le iz osebnih razlogov, ker so stavili pogoje, da ta ali oni drugi ne sme sodelovati. Ta pojav ozkosrčnosti in prevladovanja osebnih momentov je naletel na ostro obsodbo in kritiko v vseh slojih prebivalstva. Ogromna večina naroda Je pravilno pojmovala izjemno važnost sedanje dobe in je zato obrnila hrbet tem malodušnim nezadovoljnežem. Po svoji krivdi so ostali izven dogodkov; zgodovina iih je pregazila in njihove težnje in želje bodo ostale za vedno neizpolnjene. Oni predstavljajo minus v našem nacionalnem življenju, toda sreča je, da je njihova negativna sila brez vpliva v našem javnem življenju. Ustava od 3. septembra, društveni zakon in zakon o volitvah imajo edini cilj ustvariti možnost za formiranje velikih političnih skupin pod edinim pogojem, da obsegajo vso državo in da niso izraz plemenskih, verskih ali pokrajinskih teženj. V tem oziru se državljani lahko svobodno organizirajo po ideologijah in programih raznih gospodarskih, političnih in socialnih tendenc. Ko so bile volitve razpisane, se je večina prebivalstva, ki odobrava to zahtevo po modernizaciji našega političnega življenja z uvedbo velikih strankarskih organizacij in v polni meri razumeva nujnost izgradnje narodne skupnosti, v polni iskrenosti združila na velikem ju-goslovenskem nacionalnem in državnem programu ter proklamirala za voditelja te narodne politike ministrskega predsednika g. Petra Zivkoviča, ki proži s svojim dosedanjim delom in s svojimi sposobnostmi najboljše jamstvo, da bo nacionalna evolucija z uspehom dosegla zastavljene cilje v dobrobit celokupnega jugoslovenskega naroda. Tako je prišlo do kandidature g. Petra Živkoviča za nosilca prve državne liste, ki je bila 7. t. m. potrjena. Rok za vlaganje državnih list je sedaj potekel, toda kasacijsko sodišče ni imelo prilike, da bi razen Zivkovičeve potrdilo še kako drugo listo. Do tega Je prišlo zato, ker se predstavniki onih malih skupin, ki so po svoji krivdi ostale na strani, niso mogli sporazumeti na skupen solidni program. V razgovorih, ki so jih imeli med seboj, sta se pokazala med predstavniki teh pregaženih front in plemenskega partikularizma tako medsebojno nezaupanje in taka neskladnost, da se niso mogli zediniti. Ozkosrčni plemenski šovinizem Je zopet stavil za sodelovanje take pogoje, da je izzval reakciio pri drugih skupinah. ki iih niso mogle sprejeti, čeprav je vse prevevala neodoljiva želja, da ustvarijo skupno fronto vseh nezadovoljnežev brez ozira na često nasorotu-ioče st motive nlihoveea negativnega stališča. O teh politikih, ki so se že v preteklosti odlikovali s svojo sterilnostjo in negativizmom, se lahko reče, da se mso nič naučili v dobi narodne obnove, niti niso ničesar pozabili od svojih prejšnjih pogrešk in zablod. Čeprav sta jih združevala mržnja in zavist, vendar se jim ni posrečilo niti to, da bi vsaj formalno našli eno samo pozitivno skupno idejno osnovo za skupni nastop prj volitvah. Je pa še drug moment, ki je preprečil skupen nastop nezadovoljnežev in ki morda še mnogo bolj ilustrira njihovo škodljivost in destruktivnost v našem narodnem življenju. Težko je verjeti, a je resnično, da so se te koterije sedaj najbrž še bolj razširile, ker se osebne ambicije posameznikov niso mogle sporazumeti, četudi ie po njihovem mnenju šlo za zelo velike in načelne stvari. Morda bi bili vendarle dosegli kako idejno ali programatično skrpucilo za sodelovanje, da se niso takoj v začetku pokazale ambicije posameznih šefov teh koterij, ki so si bile v ostrem nasprotju in so druga drugo izključevale. Vprašanje nosilca državne liste, ki naj bi združevalo vse te nezadovoljneže, je tvorilo prvi kamen razdora. Predstavnik neke plemenske frakcije nezadovoljnežev je zahteval, da mora biti on nosilec državne liste. To je takoj v začetku odbilo predstavnike drugih skupin in tako se niso mogli sporazumeti niti glede skupnega programa niti glede svojega skupnega predstavnika. Na ta način je postal položaj, ki ga volini zakon ni želel, kajti ta zakon nudi vse možnosti, da bi se formirala tudi urejena opozicija v okviru ustavnih določb, kakor se to dogaja tudi v vseh drugih držav. Po svoji krivdi in po svoji nesposobnosti so ti brezskrupu-lozni politiki nadaljevali svoi sterilni posel in niti kot opozicija niso pokazali toliko sposobnosti, da bi bili kos nalogom, ki jih stavlja normalno politično življenje. Tako njihovo negativno stališče je na etni strani rezultat strahu pred porazom na volitvah, na drugi stran, pa dokaz pomanjkanja vsake idejne skupnosti m sorodnosti med temi koterijami. Da bi maskirali pred prebivalstvom pomanjkanje teh osnovnih pogojev za narodovo zaupanje, so se postavili na stališče, ki zahteva najmanj truda, to je da nagovarjajo narod — ako bi jim sploh še kdo verjel — na pasivnost. Po dosedanjem ogromnem sodelovanju prebivalstva pri volilnih pripravah v vsej državi in po elanu, s katerim se vrši zbiranje vseh narodnih sil, se lahko s popolnim zaupanjem pričakuje, da bo prebivalstvo z enodušnim odobravanjem narodne politike iznova potrdilo staro resnico, da se slabo delo samo sodi.« Sreski kandidati Beograd, 16. oktobra, r. V teku včerajšnjega in današnjega dne je bilo vloženih že več sreskih kandidatnih list, vezanih na državno nacionalno listo Petra Živkovča. V pečkem 6rezu kandidira g Svetislav Hodjera, v kičevskem srezu Stavra Trpko-vič, zasebnik iz Beograda, namestnik pa je trgovec Miletič iz Ričeva, v pčinskem, srezu kandidira Mihajlo Lukarevič, trgovec iz Beograda, namestnik pa je Jeftinij Stojanovič. poljedelec iz Uštranja. V Vin-kovoih je bila včeraj vložena prva sreska kandidatna lista v savski banovini: v vin-kovškem srezu kandidira dr Paja Šumano-vac, odvetnik iz Vinkovca, namestnik pa ie Mato Benkovič, ekonom iz Ivanjkova, v radjevskem srezu je vložena kandidatna lista Uroša NedeljKoviča, trgovca iz Krup-nja. Volilni sestanki in konference se po vsej državi nadaljujejo in v prihodnjih dneh bo vložen-h večina sreskih kandidatnih list. Kakor znano morajo biti po določi bah volilnega zakona vložene srečke kandidatne liste na'kasneje 10 dni pred volitvami. to je do 28. oktobra. Smederevo. 16 oktobra, r. V Smederevu in Smederevski Pa'anki so se vršile včeraj kandidatske konference za jaseniški srez. Za sreskega kandidata je bil soglasno izvoljen minister Kosta Timotijevid. za njegovega namestnika pa župan Smederev-ske Palanke Vladim.r Krstič. Danes je sodišče to listo potrdile. Podaljšanje angleških kreditov Avstriji Avstrijska pogajanja v Parizu za plasiranje zakladnic v znesku 250 milijonov šilingov Basel, 16. oktobra d. Angleška banka se je izjavila pripravljeno, da podaljša za tri mesece 14. oktobra zapadli kredit Avstriji. Gre za kredit 100 milijonov šilingov, ki je bil dovoljen Avstriji za sanacijo Cre-ditanstaita. O prenosu tega angleškega kredita na Francosko banko torej ni več govora. Pariška finančna pogajanja se tičejo predvsem nove finančne pomoči, zaprošene pri Društvu narodov, in akcije za konsolidacijo avstrijskih državnih dolgov. Ce obstoje kaki interni dogovori med Angleško in Francosko banko, ni mano, vendar pa niso izključeni Dejstvo je, da so tekoči krediti Angleške banke v znesku 100 milijonov Avstriji in baselske banke v znesku 90 milijonov avstrijski Narodni banki podaljšani do 15. januarja. Obstoja upanje, da bodo pogajanja dr. Jucha v Parizu dovedla do konsolidacije teh predujmov na ta način, da bo mogla A.strija plasirati svoje zakladnice v znesku 250 milijonov, iz česar bi povrnila najprej tekoče predujme v znesku 190 milijonov, ostanek 60 milijonov pa poraibla za povečanje deviznega zaklada Narodne banke. Avstrija upa, da se ji bo posrečilo plasirati svoje zakladnice v celotnem znesku 250 milijonov šilingov. Novi avstrijski finančni minister Dunai, 16. oktobra g. Zvezni predsednik Miklas je popoldne na predlog zveznega kancelarja dr. Burescha imenoval namesto odstopivšega dr. Redlicha, za zveznega finančnega ministra dr. Bmanuela Weidenhoff er j a, ki je bil takoj zaprisežen. Turški državniki v Benetkah Trst, 16. oktobra. AA. Včeraj sta prispela iz Budimpešte v Benetke predsednik turške vlade Izmet paša in turški zunanji minister Ruždi bej. Na postaji so ju sprejeli državni podtajnik v turškem zunanj'em ministrstvu Murman bej, turški poslanik v Rimu, Fuad bej, beneški prefekt, podpredsednik beneške občine in mnogo dnigib odličnih osebnosti med njimi tudi maidizar-ski podkonzul. Turška ministra sta se nekaj časa mudila v prisrčnem razgovoru s prefektom v dvomi čakalnici, nato pa sta odpotovala na turški bojni ladji »tgej« proti Carigradu. Ponesrečen prevrat v Ekvadorju New York, 16. okt. AA. Associated Press poroča iz Quita, da se je po uporu v prestolnici republike Ekvador predsednik senata proglasil za predsednika republike in takoi nato prevzel vso oblast. Pariz, 16. oktobra. AA. Havas porofa: Poizkušeni upor vseh bataljonov vladnih čet v republiki Ekvador, ki so hoteli proglasiti predsednika senata za predsednika republike z diktatorsko oblastjo, se je zaradi odpora ostalih zvestih čet popolnoma izjalovil. V glavnem mestu republike Qui-tu je prišlo do krvavih spopadov, toda upornikom se nI posrečilo, da bi zajeli predsednika republike in vlado, Zastopnik ministrskega predsednika pri odkritju spomenika dr. Žerjavu Beograd, 16. oktobra. M. O. ministrski predsednik Peter Živkovič je odredil, da ga zastopa ori odkritju snomeni-ka pokojnemu ministru dr. Gregorju Žerjavu vrhovni inšpektor pri predsed-ništvu ministrskega sveta Radoslav Dunič, ki odpotuje jutri zvečer v LJubljano. Izenačenje občinskih uslužbencev z državnimi Beograd, 16. oktorba r. Včerai se je vršila med beograjskem in zagrebškim županom daljša konferenca v zvezi s skorajšnjo sejo uprave Zveze jugoslovenskih mest. Dogovorjeno je bilo, da bo stavljen Zvezi mest predlog, naj se občinski uslužbenci glede prejemkov izenačijo z državnimi uslužbenci. Dosedaj so bi K občinski uslužbenci skoro vseh mestnih občin mnogo bolje plačani, kakor pa državni Na seji upave Zveze mest se bo sklepalo tudi o uvedbi enotnega občinskega proračunskega leta, ki naj bi bilo enako s koledarskim letom Vsakoletni proračun bi se moral v tem primeru predložiti finančnemu ministrstvu v odobrenje najkasneje meseca novembra. Redukcija francoskega proračuna Pariz, 16. oktobra AA. Francoski proračun za 1. 1932 bo v ravnotežju brez novega posojila državi. Tudi uvedba novih davkov bo nepotrebna. Ravnotežje bo vlada dosegla z redukcijo izdatkov v višini 6 milijard. s - Samo ena lista • Po volilnem zakonu mora vsaka skupina ki hoče biti zastopana v našem parlamentu, prijaviti za volitve narodnih poslancev kandidature po vseh volilnih srezih v državi in predložiti ka-sacijskemu sodišču v Beogradu nosilca enotne državne kandidatne liste. Kakor znano, je bila vložena in potriena 7. t. m prva taka državna kandidatna lista, katere nosilec je ministrski predsednik Peter Zivkovič. Rok za vlaganje teh list je potekel v sredo. Na drugem mestu "poročamo, da beograjskemu kasa-ci.jskemu sodišču ni bila prijavljena nobena druga državna kandidatna lista. Pri volitvah dne 8. novembra bomo imeli torej samo eno državno kandidatno listo. Volitve bodo na ta način se bolj dobile značaj velike narodne m državne manifestacije, ki bo pokazala našo trdno voljo, da si hočemo svojo lepo Jugoslavijo dograditi v prijeten in varen, vsem sinovom enako drag m enako pravičen dom. Kljub svojemu mam-festacijskemu značaju pa bodo volitve tudi prave volitve v ožjem nomenu. volilni zakon zahteva, da pride volja prebivalstva do izraza v vsakem primeru. Zato predpisuje, da se morajo volitve vršiti tudi takrat, ako je vložena samo ena državna kandidatna lista, kakor se je to zgodilo sedaj. A ne glede na ta predpis je izvedba razpisanih volitev potrebna' tudi zato, ker je na Živkovi-cevo državno kandidaturo v mnogih srezih vezanih po več kandidatov. Ti sreski kandidati seveda vsi pristajajo na volilni program, ki so ga gg. Zivkovic in drugi člani njegove vlade začrtali s svojim dosedaniim delom in ga ponovno jasno orisali v svojem znanem voljnem proglasu. Volilci v posameznih srezih bodo morali sedaj odločiti, kdo naj v imenu njihovega sreza sodeluje pri izvajanju tega proerama in pri nadaljnjem delu za izboljšanje naših ziv-I ieiijskih razmer. Mnoge sreske kandidature so že vložene, druge bodo vložene v prihodnjih dneh. Vse to delo mora biti opravljeno najkasneje deset dni pred volitvami, torej do 28. t. rn., ko mora državni nosilec e. Živkovic predložiti k asa čilskemu sodišču tudi vse sreske, od pristojnih sreskih sodisc ze potrjene kandidature. Sreske kandidature bodo torej defi-nitivno urejene šele tekom prihodnjega tedna; takrat se bo tudi končno vedelo, kateri srezi imajo po več kandidatov in po koliko. 2e danes pa je jasno to, da bodo vsi sreski kandidati, pa naj bo za posamezni srez samo eden ali pa. več, vezani na državno listo g. Zivkovica in da razen te ne bo druge liste. V nasi beograjski vesti, ki jo objavljamo na prvi strani, je tudi povedano, kako je do tega prišlo in zakaj tako zvana 9P0-zicija ni mogla sestaviti skupne liste. Naša »opozicija« ni opozicija v smislu parlamentarne demokracije. Tvori jo skupina užaljenih ljudi, ki so nezadovoljni deloma zaradi svoje stare strankarske ozkosrčnosti in zagrizenosti, največ pa iz osebnih motivov, ker ne gre več vse tako, kakor bi ta ali oni od njih hotel. Vsak med njimi pa hoče kaj dru: gega, največkrat stvari, ki jih drugi njegovi kompanjoni sami odklanjajo. Druži jih torej le negativni moment uza-lienosti in nezadovoljstva, ne druži pa jih nobena pozitivna misel, nikaka ustvarjajoča ideja. Zato se niso mogli sporazumeti niti za skupen nastop pri volitvah in niso bili zmožni, da bi sestavili enotno državno kandidatno listo., čeprav jim nudi zakon prav enake ugodnosti 'in jim stavi enake pogoje kakor masam nacionalno zavednih državljanov, ki so se združili na skupno kandidatno listo g. Petra Živkoviča. . . Skupina nezadovoljnežev najrazličnejših nijans, ki bi se rada predstavljala za opozicijo, je s popolnim polomom svojih poskusov za skupni volilni nastop iznova dokazala svojo absolutno nesposobnost za vodstvo državne in narodne politike. To so spoznale že tudi najširše plasti našega naroda, ki se ne zmenijo za negativne parole teh ljudi, temveč se v vedno večjih množicah zbirajo v taboru ki noče več, da bi nekdanje malenkostne, a kljub temu vse življenje zastrupljajoče strankarske borbe ovira, e naš gospodarski razvoj, temveč lioce, da vprežemo vse svoje sile v složno delo za skupen dobrobit. Volitve 8. novembra bodo pokazale, da je v tem taboru sloge, strpnosti in vztrajnega dela ogromna večina jugoslovenskega naroda. Amerika pozvana v Ženevo Svet Društva narodov je kljub protestu japonskega delegata povabil Zedinjene države k razpravi o mandžur- skem sporu ženeva, 16. okt. d. Svet Društva narodov je včeraj prejel noto japonske vlado, ki prosi za sporočitev določb statuta Društva narodov, na podlagi katerih bi se mogla pritegniti vlada Zedinjenih držav, ki ni včlanjena v Društvu narodov, k posve- ; tovanju sveta o mandžurskem sporu, člani J sveta Društva narodov so se na tajni seji sporazumeli, da odgovore na to noto v tem smislu, da je Japonska že prej pristala na sodelovanje washingtonske vlade pri ureditvi mandžurskega spora in da pomeni udeležba zastopnika Amerike pri razpravah sveta samo poenostavljenje načina tega sodelovanja. Japonski zastopnik pri Društvu narodov Jošisava je prejel iz To-kija naročilo, naj stori vse, da svet Društva narodov s 13 glasovi proti japonske-lovanju, ker bi moglo to vzbuditi v japonskem javnem mnenju najbolj neugoden vtis. Po precej burni seji je sklenil svet Društva narodov s 1 glasovi proti japonskemu delegatu, da pristane ra Stimsonovo brzojavno ponudbo o udeležbi ameriškega zastopnika pri razpravah sveta Društva narodov. Japonski delegat je poudarjal, da je potreben za povabilo soglasen sklep svata, 1 vendar pa Svet tega protesta ni upošteval. ; Predlog Jošisave, da naj se prouči, ali je svet upravičen povabiti nečlanico Društva ! narodov k svojim razpravam, je podpiral j samo nemški delegat Mutius. Na dopoldanski javni seji sveta je bilo sestavljeno in odposlano povabilo Ameriki, naj se udeleži ženevskih razprav o japon-sko-kitajskem sporu. Japonski delegat je ponovno izjavil, da se v važnem vprašanja ne sme sklepati z večino glasov, marveč mora biti sklep soglasen. Poudarjal je tudi, da bi se morala povabiti v tem primeru tadi Rusija, ki je prav tako podpisala Kel-loggov pakt in je v Mandžuriji vsaj toliko zainteresirana, kakor so Zedinjene države. Zastopniki Anglije, Italije in Nemčije so apelirali na japonskega in kitajskega delegata, naj bi njuni državi čimprej rešili spor, ki je nastal med njima. Predsednik sveta Društva narodov, francoski zunanji minister Briand, je nato zaključil dopoldansko sejo z govorom, v katerem je s pozivom na javno mnenje naglašal, da se morajo vsi ljudje dobre volje zediniti pri ureditvi japonsko-kitajskega spora. Kakor znano, bo ameriški zastopnik sodeloval pri razpravah samo kot svetovalec in ne kot soodločujoči član. Tokio, 16. okt. d. Ameriški državni tajnik Stimson je poslal japonski vladi dve novi noti, ki jih ni objavila, ker se boji. da bi mogli povzročiti vznemirjenje v japonski javnosti. Japonski generali v rezervi so pozvali vlado, naj izstopi iz Društva narodov, ako se bo še nadalje vmešavalo v japonsko-kitajski spor. Washington, 15 oktobra, g. Državni tajnik Stimson 1? imel daljšo" konferenco z japonskim posLamkum Debuhijcm, s katerim je razpravljal o položaju, ki je nastal po nameravam posredovalni akciji Amerike Stimsoc je izjavil, da more /.as gotoviti japonski viadi, da je edini cilj udeležbe Amerike pri pogajanjih v Ženevi, rešiti spor na Daljrein vzhodu na miren način in preprečiti vojno. . ,, Tokio, 16 oktobra, g. Kakor poročajo iz krogov zunanjega ministrstva, je nameravana posredovalna akcija Amerike v kita j-fco-japoivskcm sporu povzročila med japonskim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Obstoji nevarnost, da bodo izbruhnile protiatneriške demonstracije. VVashington, Itj. okt. g. Ameriški konzul v ženevi Gilbert je prejel nalog, naj zastopa Ameniko v svetu Društva narodov v razpravi o japonsko-kitaijskem sporu. Nanking, 16. oktobra. AA. Tu se nameravajo sestati zastopniki Francije, Anglije in Španije, da presodijo položaj na Kitajskem London, 16. oktobra. AA. V komentarju o mand-urskem sporu naglasa »Times«, da je rešitev tega spora temeljne važnosti za bodoče mednarodne odnošaje. V tem primeru se bo odločilo, ali bode v bodoče prevladovale spravne metode ali pa nasilne. Pni tem sporu gre za to, ali bodo ul« timati in sila urejali odnošaje med suverenimi narodi ali pa pravni sporazumi. List zaključuje, da je to vprašanje pri mandžurskem sporu najvažnejše Iz državne službe Beograd, 16. oktobra. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje postavljeni za asistente državne bolnice v Ljubljani v sedmi skupini dr. Ljudevit Merčun. dr. Vladimir Guzelj, dr. Leo Šavnik. dr. Mihael Kamin in dr. Lojze Kramarič, do-sadanji asistenti banovinske bolnice v Ljubljani sedme skupine l. kategorije, za asistenta državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v 7. skupini dr. Pavle Pehani, dosedanji asistent banovinske bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v 7. skupini I. kategorije. Premestitve v železniški službi Beograd. IG. oktobra, p. Današnje -Službene Novine- objavljajo odlok prometnega ministra, s katerim so premeščeni z gorenjskega na glavni kolodvor v Ljubljani vlakovodje 8. skupine: Ivan Kuštrin, Anton Prelc, Ivan Ščurk, Alojzij Božič. Adalbert Scrai, Josip Fortunat, Janez Matevžič, Anton Molk, Fran Zibert. .Jernej Cezar, Janez Polic. Pavel Otie, Jožef Pizilj, Janez Mak-sar in Bogomir Strnad, dočim sta Albert Kovačevič in Avgust Cernigoj premočena iz Ljubljane v kurilnico na Jesenicah. Francoski glas o bolgarskih komitih Pariz, 16. oktobra. AA. »Journal« objavlja članek izpod peresa znanega novinarja Alberta Londra pod naslovom »Balkanska rana« in pod naslovom »Terorizem komi-tov«. Članek je prvi v vrsti senzacijonanih člankov, ki slikajo rovarjenjc organizacije makedonstvujuščih izven Bolgarije, zlasti v Jugoslaviji. Prvi članek, ki je danes objavljen, je v zvezi s prihodom g. Londra v Sofijo, kjer se je hotel osebno prepričati o točnosti trditev v svetovnih listih o delu bolgarskih komitov. Takoj prvi večer, ko je prispel v Sofijo, je izvedel, da je bilo mnogo odličnih osebnosti, s katerimi se ie seznanil z» ob svojem prvem posetu v Bolgariji, medtem umorjenih. Zračni promet na prosi Zagreb— Dunaj ustavljen Zagreb, 16. oktobra n. Včeraj popoldne odletelo iz Zagreba na Dunaj zadnje legalo v letošnji sezoni. Do pomladi bo promet na tej progi prekinjen. Cela vas v Slavoniji zgorela toterlls8 Včeraj na poslednji dan žrebanja državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki: glavni dobitek 1MZM® Din srečka št. 33.023 §00.000 Din srečka štev. 22.024 £00.000 Din srečka štev. 99*366 10.000 Din srečke štev.: 25.969, 49.749, 69.644, 4 000 » » » 9.464, 45.842, 47.114, 48.982, 49.243, 49.479, 2^000 » » » 150, 1.089, 3.226. 5.355. 5.107, 9.738, 24.069, 32.223, 33.808, 36.090, 38.382, 44.246, 48.299, 51.355, 70.703, 70.937, 71.261, 80.41S, 82.680, 90.966, 95.880. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Komunistični izgredi v Berlinu Berlin. 16. oktobra, d. Snoči so komunisti napadli društvene prostore narodnih so-cijalistov v Neukolnu. Pred gostilno, v kateri se nahajajo ti prostori, so prišli trije mladi ljudje, ki so pričeli streljati skozi okna. V lokalu je bilo 15 oseb. od katerih so bile trj hudo ranjene. Napadalci so pobegnili. V neko trgovino v severnem okraju mesta je vdrlo pet moških, ki so grozili z revolverjem, oropali iz blagajne 60 mark. nato pa pobegnili. Istočasno je prišlo v ravnili delih mesta do izgredov brezposelnih komunistov, pri čemer je prišlo tudi do prelivanja krvi. V Badgasse na severu Berlina so se spopadli demonstranti s policisti in ko so pobili policijskega stražmo.jstra na tla. ie neki policist potegnil revolver ter usrelil ?61etnega komunista, ki so ga močno ranjenega prepeljali v bolnico. Tudi drugod je prišlo do večjih komunističnih demonstracij, ki jih je policiia zadušila s silo. V nekaterih ulicah je bil položaj zelo kritičen. vendar pa je mogla policiia vzpostaviti zopet red. Mnogo je bilo aretiranih. Katastrofalen požaj v slavonskem Nova GradlSka, 16. okt? n. V selu Krap-je pri Jasenovcu je izbruhnil danes popoldne velik požar, ki je zavzel naravnost katastrofalen obseg. Do večera je pogorelo 17 stanovanjskih hiš ter 20 gospodarskih poslopij, hlevov in srnjakov, tako da je uničena malone vsa vas. Zgorelo je tuvl«I mnogo glav živine, zlasti konj in goveje Živine. Posestniki so popolnoma uničeni, ker niso rešili skoro nCčcsar. Zgoreli w Jim tudi vsi letošnji poljski pridelki in vsa krma. tako da so prisiljeni prodat,; tu- selu — Zgorelo je 37 objektov di ono živino. ki so jo rešili. Gasilska akcija je bila ze'o otežkočena. Na eni strani je primanjkovalo voae, na drugi strani \iv. prof. dr. Mayerja z Dunaja. Matuška je morda slučajno zvedel za njegovo ime, ko se je v času železn. atentata pri Jiiterborgu sam mudil v Caputhu ter ga v preiskavi imenoval, da bi speljal sled na napačno pot. Nove zasilne uredbe na Madžarskem Budimpešta, 16. oktobra Odbor triin-tridesetorice je včeraj razpravljal o novi zasilni uredbi o kreditih. Z ozirom na ve-levažno vsebino teh razgovorov so sklepi ostali v najstrožji tajnosti. Odbor bo še tekom danaSnjega dne zaključil razpravo ter šele nato objavil svoje sklepe. Justifikacija štirih čikaških zločincev Chicago, 16. oktobra AA. Snoči opolnoči so usmrtili na električnem stolu štiri zločince, ki so bili pred kratkim obsojeni na smrt. Eden izmed obsojencev je umoril dva stražnika, ko sta ga hotela aretirati, drugi in tretji sta bila obsojena zaradi umora nekega bankirja, četrti pa je ubil lastnika neke restavracije. Sklepi mednarodne letalske konference Ob obletnici usmrtitve Vladimira Gortana je danes ob 18. na univerzi zborovanje akademske mladine, v nedeljo ob pol 11. pa maša za-dušnica v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Ureditev mednarodnega letalskega vodstva mednarodnih Bukarešta, 16. oktobra AA. Danes objavljeno poročilo o zasedanju mednarodne konference za letalstvo pravi: »Seje, posvečene proučevanju problema razvoja mednarodnega letalskega prometa, posebno pa letalske turistike, so svoje delo končale. Seje so se vršile pod predsedstvom princa Bibesca. Z izmenjavo misli je prišlo do sporazuma v važnih problemih. Vsi ukrepi so bili sprejeti v program, ki bo predložen v proučevanje vladam 33 držav, članicam mednarodne letalske federacije. Glavna vprašanja, o katerih se je debatiralo, so bila: letalski potni listi, uvedba radio-telegrafskih aparatov v turističnih letalih, dovoljenje prena- prometa in osnovanje skupnega letalskih organizacij šanja lovskega orožja z omejeno količino munieije itd. Govorilo se je tudi o predlogu, naj bi udeleženci teh seja pokrenili akcijo, da se združijo v skupni urad vse mednarodne organizacije, ki se bavijo s športom, odnosno s problemi, ki so v zvezi z letalstvom. Ta predlog bodo posamezne vlade proučile, nato pa naj odgovorijo. Nadalje je bilo sklenjeno. da se vsi sklepi, ki so bili sprejeti soglasno na tej konferenci, sporoče mednarodni letalski federaciji, ki bo imela svojo plenarno skupščino v Parizu meseca januarja 1. 1932. Makedonstvujušči še vedno ne mirujejo Dan za dnem pošiljajo preko meje atentatorje — Preprečen zločin v Nišu — Rušilce miru podpirajo tudi bolgarske oblasti Beograd 16. oktobra d. Bolgarska dan za dnem dokazuje, da ji n.I do dobrih sosednih odnošatjev. Najboljši dokaz so vpadi makedonstvujuščih na naše ozemlje^ z nalogom, da izvršujejo tu razne atentate. Mnogi izmed njih pa se še v zadnjem trenutku skesajo svojega zločinskega podjetja ter se prostovoljno javijo našim oblastem. Tako je te dni prišel preko meje neki Veljkovič, kil so ga pri prehodu podpirali bolgarski obmejni stražniki. K sreči pa mu nakana zaradi budnosti nas,h oblasti ni uspela ter so ga v Pirotu aretiral,;. V kratkem bo izročen sodisču m na razpravi se bo zopet pokazalo, s kakim; peklenskimi načrti rovarijo znani elementi proti naši državi. Razkrinkana pa bo tu-di ona službena Bolgarija, ki se vedno dela nedolžno, a skrivaj na vse načine podpira te zločinske akcije. O najnovejšem atentatu, ki so ga nameravali izvršiti na železniško postajo v Nišu, poroča beograjsko »Vremez: Te dni je v Pirotu aretirani Jordan Veljkovič iz sela Petrlaša, član zapadne pokrajinske organizacije makedonstvuju- ščih dobil od Ivana Djoševa. punktov-nega načelnika v čustendilu, nalog, naj izvrši atentat v Nišu na železniško postajo ali na bansko upravo. Tehnične instruk-cije, kako naj izvrši atentat, je dobil od nekega sofijskega inženjerja, h kateremu ga je povedel Djošev. Od Djoševa je dobil denar, od inženjerja pa peklenske stroje, bombe in revolver s potrebno municijo. S temi se je moral javiti pri nekem Marinu, ki je dobil nalog, da ga spravi preko meje v Jugoslavijo. Ob podpori bolgarskih obmejnih stražnikov je Veljkovič prekoračil mejo. prišel na naše ozemlje in dospel v Niš. Ker pa n.i imel dovolj poguma, da bi namestil peklenske stroje v banski upravi, jih je pustil v čakalnici na kolodvo ru. Peklenske stroje je tempiral tako, da bi morali eksplodirati pol ure po njegovem odhodu. K sreči pa so varnostni organi peklenske stroje še pravočasno odkrili tor jih odstranili, tako da nameravani atentat ni uspel. Iz Niša je Veljkovič takoj odpotoval nazaj proti bolgarski meji, toda že v Pirotu so ga prijeli in pri zaslišanju je vse priznal. Nase učiteljice zgrade kastni dom Ljubljana, 16. oktobra. Društvo učiteljic, ki mu predseduje agil-na in požrtvovalna gdč. Angela \ odetova. se je obrnilo ni mestno načelstvo s prošnjo. da bi mestna občina društvu piopustila proti primerni odkupnini okoli m2 obsegajoč prostor v prometnejsem kraju. kjer namerava društvo zgraditi lep dom učiteli;c. V projektiranem domu bi bila: stanovanja učiteljic z oskrbo ali brez nje, prenočišč za učiteljice in druge ženske z dežele, ki prihajajo v Ljubljano na krajšo dobo, prostor za gospodinjsko sok- m večerne tečaje učitiljic, kmečkih n delavskih deklet in oskrba dijakinj — učiteljskih hčerk. Dom bi torej lepo služil gospodarskim. socijalnim in humanitarnim namenom. Akcijo naših učiteljic, ki so s skromnimi sredstvi zbrale precejšen karta!, bo pač širša javnost toplo pozdravila in jim želela najlepši uspeh. Preiskava o vlomilski družbi Z današniim popoldanskim vlakom je litijska orožniška patrulja odvedla v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani vlomilca Alojzija \Vallisa in Martina Lepej a. Pri zasliševanju v Litiji sta skusala za vsako ceno zmešati sled preiskovalnim organom. Vloma pri Borišku in pri Elsnerju, ki sta jih prvotno priznala, oba tajita. Navajata, da sta bila kritično noč v Ljubljani, kjer da sta izvršila neki drugi vlom, ne vesta pa, kam sta skrila plen. Naidalje pravita, da sta se tisto noč odpeljala z ukradenimi kolesi do Zaloga, kier sta prenočevala v baraki nekega železničarja s katerim bosta konfrontirana. Ce bo držala izpoved \Vallisa in Lepeja, potem bo treba iskati krivca litijskih vlomov drugje. Zasluga naših orožnikov pa seve ostane, da sta prišla dva dolgopistneža za zamrežena okna. . Oba sta priznala tudi vlome v trebanjski okolici, med drugim nočni obisk v neki tamošnji žagi. Od tam izvira transmisijski jermen, ki so ga našli naši orožniki pri vrtiljaku, kamor ga je baje nodtaknil Wal-lis iz maščevanja, ker je njegovo ljubezen odklonila hči lastnika vrtiljaka. Trdovratno molčita oba vlomilca o nakradenih predmetih, čeprav tatvine priznata, kar potrjuje domnevo, da sta imela vecio družbo ki je prodajala nakradeni plen. Š*st ribiških ladii izrinilo Šibenik. 16. oktobra, n. Kakor se je naknadno ugotovilo, 6e je ponesrečilo ob priliki včeraišniega neurja v Zadarsfcem prelivu še nadaljnjih 6 ribiških ladij. Vse do danes .ponoldne ni bilo o njih in o njiho« vih posadkah nobenega sledu Svojci po-grešentih mornarjev, ki so večinoma doma z otoka Prviča. so zelo obupani. Luške oblasti v Š*beniku 60 danes poslale več ladij, ki iščejo .ponesrečence, vendar pa ni upanja, da Hi Bili še pri življenju Mor;e ie še vedno dokaj razburkano in je malo verjetno, da bi se bili ponesrečenci rešili Bivša romunska kraljica v Praei Praga, 16. oktobra h. Zvečer je prispela semkaj iz Pariza bivša rumunska kraljica Helena in se nastanila v hotelu Stei-fler. Kakor znano, je bila bivša kraljica v Parizu Dri specialistih za oči. Delegacija ))Jadranske stražecc v Parizu Pariz, 16 oktobra. AA. Včeraj popoldne je posebna delegacija beograjske sekcije Jadranske straže, v kateri so med drugimi odvetnik g. Nenadovič, načelnik g. Srete-novič in gg. Alimpič in Jovanovič, obiskala vojaški krožek, kjer je pozdravila admirala Guepratta in njegovo soprogo. Admiral Guepratte se je za pozdrave prisrčno zahvalil in izrazil svoje simpatije Jugoslaviji, ki jo ima s svojega potovanja v najboljšem spominu. Admiral Guepratte in njegova soproga sta ostala dalje časa v razgovoru s posetniki in se nato poslovila od njih v srbohrvaščini z besedami iDo svidenja na Jadranu!« Francoski letalski minister v Beogradu Beograd, 16. oktobra p. Danes je prispel semkaj na povratku iz Bukarešte francoski minister za letalstvo Dumesnil. Letalo je vodil znani franeosku prekooceanski letalec Costes. Na poletu iz Bukarešte ▼ Beograd sta imela skrajno slabo vreme. Boriti sta se morala z dežjem in viharjem. Jutri nadaljuj-eta polet v Kraljevo, kjer si bosta ogledala jugoslovensko tvoruico letal, nato pa se vrneta v Francijo. Balbo je ostal v Bukarešti Budimpešta, 16. oktobra n. Danes bi bil moral prispeti semkaj iz Bukarešte, kjer se je udeležil mednarodne konference za zračni promet, italijanski letalski minister Balbo. Zaradi neugodnega vremena pa je svoj odhod lz Bukarešte odgodil do jutri. Ameriški zlati zaklad New York, 16. oktobra AA. Ker so v zadnjih štirih tednih vkrcali ogromne količine zlata, znaša izguba zlata Zedinjenih držav skupno 567 milijonov dolarjev. S tem so Zedinjene države oddale kakih SO odstotkov zlata, nabranega v zadnjih 2 letih. Navzlic temu znaša zlato kritje nov-čanic 90 odstotkov, zaloga zlata pa 4.5 milijarde dolarjev. Hmeljski trg žatec, 16. oktobra h. Na trgu je bila mirna tendenca. Plačevali so po 250 do 425 Kč V Nemčiji trg ni reagiral na zvišanje uvoznih carin. Tamkaj se je neiz-premenjeno plačevalo po 40 mark za 50 kilogramov. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nestalno, hladno in vetrovno. -- Situacija včerajšnjega dne: Bu-rometerska depresija je zaiela severovzhodno in del južnovzhodne Evrope. Istočasno prihaja s področja severnega Atlantika nov anticiklon. Nad Sredozemskim morjem je pritisk padel. Taka izobarična razdelitev povzroča, da se anticiklon pojavlja kot hladen val. ki povzroča nagle padavine z vetrovi. Pritisk je padel v Primoriu ter v vzhodnih in centralnih krajih za O.t do 1 mm. Temperature so ostale nespremenjene, samo na vzhodu, dočim so v ostalih delih države padle za 1 do 3 stoninie. Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno jasno polagoma bolj toplo. t- W% * M obliz za kurja očesa za obtiščance pomaga zanesljivo in brez bolečin : Naši kraji in ljudje Jutri pade zavesa Še besedo k odkritju spomenika dr. Gregorju Žerjavu Osnutek iz mavca, po katerem je bil izvr delo arhitekta Vinka Glanza, kiparja Bori Kuno Tisoči čestilcev blagopokojnega dr. Gregorja Žerjava se bodo zbrali jutri na pokopališču pri Sv. Križu ob veličastnem spo-jmeniku, da se poklonijo manom velikega Jugcslovena, neumorno snujočega tvorca in državnika. Ni bilo naprednega pokreta v prid domovini, ki mu dr. Žerjav ne bi bil izkazal svoje pomoči, v kolikor ni sam bil glavni pokretnik. Od mladih let je bil navdušen borec v fronti Sokolstva in OMD, vneto se je brigal za socijalni prospeh našega delavstva in gospodarski napredek našega kmeta, obenem pa za splošni prosvetni dvig najširših plasti našega rodu. Z globoko hvaležnostjo za vse njegovo delovanje bo zatorej jutri obeležena udeležba tisočerih čestilcev ob njegovem spomeniku. Dvignila se do jutri bela Ljubljana na pohod k veliki pijetetni svečanosti pri Sv. Križu in priključili se ji bodo tisočeri de-želani. Prijavljene so mnoge deputacije. Takoj i>r> zaključku jubilejnega občnega zbora ZKD (okrog 11. dopoldne) se bo izpred Kazine razvila povorka, ki naj se ji občinstvo svobodno priključi. Spored spominske svečanosti pri spomeniku se prične šen prekrasni mramorni spomenik, uspelo sa Kalina in kamnoseškega podjetja Frana varja. točno ob 11.15 s koralom godbe Sokola I, nakar bo Hubadova pevska župa zapela mogočno Foersterjevo kan ta to »Umrl je mož«:. Ob govo.-u pokojnikovega tovariša in prijatelja ministra dr. Kramerja bo padla zavesa. Sledili bodo spominski govori ministra Svetislava Popoviča, staroste .1GZ Josipa Turka, zastopnika delavstva Janka Ravnika z Jesenic, zastopnika kmetov župana Miroslava Puppisa iz Gornjega Logatca in ministra Ivana Puclja. Hubadova pevska župa bo zapela Prelovčevo »Zadnje slovo« in svečanost bo zaključil koral godbe Sokola I. Odbor za počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava vljudno naproša vse udeležence svečanosti, da vpoštevajo navodila rediteljev in sami vzdržijo na pokopališču vzorni red, ker se je pri Sv. Križu že pričelo okraševanje in urejevanje grobov za praznik Vseh s\etih. Po svečanosti se bo ob 15. vršil v veliki dvorani Kazine sestanek, na katerem bo poročal g. minister dr. Kramer in je pristop vsakomur svoboden. Pet zgradb žrtev plEitsenov — Gašenje ©težkočeno zaradi velikega viharja in pomanjkanja vode — Škoda znaša enega milijona dinarjev Ptuj. 16. oktobra. Kakor je bilo v »Jutru« že kratko jav-Ijeno, je v prijazni vasici Spuhlji, oddaljeni od Ptuja kake tričetrt ure in b roječi okoli 130 hiš, včeraj popoldne okoli 16. nenadno nastal požar. Posestnik Zelenik Alojz je v omenjenem času zadaj za svojim gospodarskim poslopjem zapazil, da švigajo ognjeni jeziki iz kupa slame. Takoj so se začuli obupni klici:'»Na pomoč!« Razburjeni sosedje so takoj prihiteli na kraj nesreče z vedri vode in začeli gasiti. Spričo hudega viharja je ogeni zdajci preskočil v bližnji skedenj, ki" je bil tudi naenkrat ves v plamenih. Kmalu je zajel ogenj sosedno hišo posestnika Tomaža Brenkoviča. Poslopje je bilo naenkrat v plamenih: prav tako Bren-kovičevo gospodarsko poslopje. Družina si je rešila le golo življenje in živino. Pohištvo, poljski pridelki in drugo je uničil ogeni popolnoma. Siromak ceni škodo na 70.000 Din, zavarovan pa je le za nizko vsoto 12.500 Din. Dalje je ogenj zajel v bližini stoječe lesene svinjake in živinski hlev posestnice in vdove Marije Bolcerjeve. Svinjaki in hlev so pogoreli do tal, dočim hiše in gospodarskega poslopja ogenj le ni zajel, ker je veter pihal v nasprotno smer. Imenovana posestva so na severozahodu vasi. Ker je veter pihal proti jugovzhodu, so se vnela še poslopja Rosenfelda Adolfa in Horvata Antena, po domače Grofa. Ti dve posestvi ležita bolj na samem in sta od drugih posestev oddaljeni dobrih 500 korakov. Rotenfeld Adolf, železničar, si je Šele pred kratkim postavil svoj dom, ki mu ga je sedaj požar uničil. Rešili so le nekaj pohištva in živino. Sam se je pri reševanju ponesrečil; dobil je po celem telesu opek-l'ne. Skoda se ceni na 200.000 Din, ker mu je poleg stanovanjske hiše pogorelo tudi gospodarsko poslopje. Zadaj za Rosenfeldom je imel svojo stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje Horvzt Anton, ki mu je tudi vse pogorelo Pri obolelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah . do tal. Rešili so le nekaj pohištva, dočim so dve sviinji in ena telica zgorele. Nesreča je tem hujša, ker so imeli ljudje baš že spravljene poljske pridelke, ki so postali sedaj plen plamenov. Natančna škoda še ni ugotovljena. Ceni se pa približno na en milijon dinarjev. Za koliko so bili posamezni posestniki zavarovani, še danes ni znano. Prav tako se ne ve, kako je nastal požar. Slika pogorišča je strahovita. Ljudstvo zbegano tava okrog ruševin in čujejo se obupni klici. Psi lajajo, živina otožno muka in otroci jokajo. Poleg Rosenfelda je dobil hude opekline •ttfli posestnik Zelenik. Prisotni zdravnik g. dr. Blamke, ki je prispel obenem z gasilnim društvom iz Ptuja, je nudil ponesrečencem prvo pomoč. (Ptujsko gasilno društvo je stavilo svoj reševalna avto na razpolago. \'a kraj nesreče je prvo prihitelo na pomoč domače gasilno društvo iz Sp uhlje. Nato so prišla še društva iiz Zabovcev, Nove vasi, od Sv. Marka, iz Bukovcev, Ptuja, Dornave in pozneje še druga. Prvi gasilci seveda niso mogli dosti pomagati zaradi silnega viharja in ker ni bilo dovolj vode na razpolago. Dokler ni prilšlo na pomoč ptujsko gasilno društvo pod vodstvom gospoda inž. Cellotija in napeljalo cevi v dolžini poHrugega kilometra v Dravo, so gasili le z vodo iz domačih studencev. Toda kaj so pomagali škafi vode in malenkostni curki iz cevi v tako morje plamenov! Naš dopisnik je govoril s pogorelcem Brenkovičem, ki ima več malih otrok in Ski mu je ogenj ugrabil vse. Pokazal je le Itri skrinjice, edino, kar je rešil. V njih je (bilo nekaj perila in obleke. Dobri sosedje So vzeli družino začasno pod streho. Ako ine bi bilo viharja, gotovo ne bi bilo take "nesreče. Usmiljena srca se prosijo, da pomagajo revežem, ki so vsega usmiljenja ivredni, posebno v sedanji krizi, ko kmeta inajbolj tare nadloga. Požar po streli sredi oktobra Ivanjkovci, 16. oktobra. V sredo 14. t. m. zvečer je prišla nad naš okoliš huda nevihta, med katero se je silno bliskalo in grmelo. Okrog 18.30 je nenadno udarila strela, kar je za sredo oktobra nenavaden pojav, v stanovanjsko poslopje posestnika Franca Novaka v Tr-steniku. Poleg hiše je zgorel tudi svinjak z vsemi svinjami. Ostala gospodarska poslopja s konji in govejo živino so obvarovala pred plameni. 1 Tvanjkovsko gasMno društvo je brlo z dvema brizgalnama takoj na kraju nesreče in se mu je posrečilo omejiti ogenj. Cez kakšno uro so prihiteli na pomoč tudfi vrli gasilci iz Radomerja z motorko. Škoda po požaru se ceni na okrog 80.000 Din, dočim znaša zavarovalnina le 12.500 Din. Zaščita prirode in narodni parki Ljubljana, 16. oktobra. V okviru predavanj naše agilne naravo-slovske sekcije Muzejskega društva je danes ob 18. predaval naš sloviti rastlinar dr. Franc Jesenko. profesor botanike naše univerze, o zaščiti prirode in o narodnih parkih. Obilna udeležba je pokazala, da dobiva tudi med izobraženstvom zmisel za naravne lepote v današnji dobi pretirane civilizacije vedno večje zanimanje. Nujna potreba je, da se pritegnejo čim širši krogi med ljubitelje in zaščitnike prirode in se tako pomaga k širjenju srčne kulture, ki se jo je v teh bridk:n časih skrb za vsakdanjost že mmogokje izpodrinila. Gospod predavatelj je orisal razvoj gibanja za zaščito prirode. ki je sicer že staro, vendar pa so se baVla s tem \,prašanjem le zasebna društva ljubiteljev prirode. Prvi korak k zakonodaji za zaščito narave je napravila severnoameriška unija, ki je leta 1872. proglasila 9250 kvadratnih kilometrov sklenjenega ozemlja za zaščiteno in mu dala ime Yellowstone National Park. Tu je zabranjeno vsako obdelovanje iin izkoriščanje ozemlia. Ameriškemu zgledi1 so sledile v začetku našega stoletja druge države. Bivša Avstrija ni nikjer zaščitila sklenjenega ozemlja, temveč le posamezne živali in rastline, ki jih je zakon prepovedal trgati, tako na primer iplaniko, Bl^ajev volom, božji les itd šele ko smo dosegli lastno državo, se j© po dolgih borbah, ki jih je vodit več let naš odlični in učeni predavatelj dr. Jesenko. se je posrečilo dobiti za naš narodni park o,d verskega zaklada pokrajino v triglavskem ozemlju, ki ga omejujejo skalnate verige pogorij z mejniki Komarčo (1580 m) Korito (168<3 m), kota 1368 m, in državna meja z vršaci Kolom (3001 m), Čelom (2227 m), Voglom /2343 m). Lepo Spico (2398 m) ter Kanjcvcem (2568 m) na severu in Tičarico nad sedmerimi triglavskimi jezeri na vzhodu. V to bajno kraljestvo nas je povedel gospod predavatelj, kjer zeleni pritlično rušje in žari rdeči sleč, kjer se encijan modri, po «n ep ris topnih skalah pa varno cve-tejo srebrne očnice. Svobodno se sprehaja tod še kozorog s svojimi vitkimi družicami. Slika se je vrstila za sliko tako, da so poslušalci odhajali po poldritgournem predavanju vsi prežeti teh naprekosljivih naravnih lepot s t.-dnim sklepom, da o prvi priliki posetijo naš slovenski planinski raj, naš narodni park. Gospodi predavatelj je žel za svoj dolgoletni trud in za svoja la-pa izvajanja toplo odoibta vanje France Ogrin znani ljubljanski športnik, o čigar prerani smrti smo poročali, je bal v četrtek ob pol 17. pri Sv. Križu položen k večnemu počitku. V šentjakobskih katakombah Ljubljana, 16. oktobra. Popoldne gremo v katakombe! me je povabil podporočnik Milan. Bilo je v petek. — Ob dveh te počakam na šentjakobskem trgu pred cerkvijo. Nas gre večja družba. Pa obleci slabšo obleko, ker se boš uma-zal, kajti hodili bomo pod zemljo, — je še poudaril, kakor da bi bile kje na svetu katakombe tudi nad zemljo... Preobleči se ni bilo časa. In tudi ni bilo potrebno, kakor se je izkazalo pozneje. Zaradi luči si nisem delal skrbi. Vendar za skrajno silo — škatljico vžigalic v žep. Pred šentjakobsko cerkvijo je pod mladim topolom stala družba 10 do 15 oseb. Razen par gospodov same dame. Ah, zlata radovednost... Pa smo stopili v cerkev. Sredii cerkve je zijala široka odprtina v tlaku. Poleg nje je ležala velika težka ka-menita plošča, ki je bila zakrivala vhod v grobnico in ki jo je bil odstranil Martin Sušniik s pomočjo par mladih in krepkih fantov. Kdo ne pozna Martina Sušnilka vsaj po imenu! Prihodnji mesec bo imel 68 let, pa še vedno spretno pleza po šentjakobskem zvoniku kakor akrobati po vrvi. Samo da ne pobira vstopnine. Imam ga v dobrem spominu iz leta 1908, ko je po sep-temberskih demonstracijah ponesel črno zastavo na vrh zvonika. Ob vhodu je stal še šentjakobski gospod če se ne motim, tudi kaplan. In pa še nekoliko starejših ženic. — Vhod v grobnico je pokrit z dvema kamenitima ploščama. Ker je bila odstranjena le ena, smo se morali globoko skloniti, ko smo po sicer zložnih stopnicah lezli v globino. Grobnico so zgradili jezuiti, ki so imeli tu svoj samostan. Razteza se od sredine cerkve pod glavni oltar. Zidana je iz opeke, obokana, dolga 12 m, široka 4 m in visoka 2.5 m. V tlaku ima žlebove, da se odteka voda v kanaL Tako je popolnoma suha. Grobov naštejem osem in štirideset Ležijo pa vodoravno v treh vrstah drug nad drugim v stranskih stenah. Vsak grob sega v globino stene približno 2 in pol metra in je vsak zase obokan. Štirje grobovi so odprti, ostali pa še zazidani. Vsak grob ima napis z velikimi črnimi črkami: ime meniha, ki v njem oočiva. in pa letnico smrti. Skoro vsi napisi so še prav dobro čitljivi. Najstarejša letnica je 1733, najmlajša pa 1777. Torej so 44 let menihi tu pokopavali svoje tovariše. Ogledali smo si odprte grobnice: preproste, neoobarvane krste so še dobro ohranjene. V nj-ih so drobci kosti, pomešani med pol zoglenelo oblanje, in oa krpe me-niške kute. Sušnik je pravi'!, da so te grobove odprli pred desetimi leti. ko je bila grobnica zadnjič odprta. Takrat so našli mrliče še cele; kakor hitro pa so se jih dotaknili, so razpadli v prah. Večji del eksoedicije se je bil grobnice že nagledal in se vrnil v cerkev. Le pet alt šest nas je ostalo šc med mrtvimi jezuiti. Bili smo radovedni, kalini so mrliči v še nedotaknjenih grobovih. Ali bi storili zločin? Pa je bila med nami izdajaLka, Sliišala je naše zarotniško pomenkovanje, neopažeio je smuknila iz grobnice in se kmalu vnila s strogo prepovedjo gospoda župnika. Nu. ~rav! Sjplezali smo še mi po stopnicah nazaj ▼ cerkev in pomagali Martinu zvaliti težko ploščo nazaj na njeno mesto. Kdo ve, kdaj se bo zonet cU-ignila in najavila mrtvim menihom nov poset radovednih tujcev. B. K. Simulant, ki umita od gladu. .. Izdaja se za bednega maturanta in se onesvešča po ulicah — V Radovljici so ga razkrinkali Ljubljana, 16. oktobra. Od lani dalje se je v Ljubljani in raznih drugih krajih pojavil mladenič, ki se_ je izdajal za visokošolca ter večkrat uprizoril tragične scene, ko se je zgrudil na tla, češ, da je od gladu, bolezni in napora popolnoma izčrpan. Taki prizori so se dogajali na najbolj prometnih cestah in tudi po javnih lokalih. Našli so se ljudje, ki so mladega človeka naglo okrepčali, potem pa tudi deloma sami, deloma pa pri drugih zbrali večje denarne zneske zanj. Mladi človek je okrepčan in podprt z denarjem i:z onega kraja izginil, kmalu pa se je pojavil kje drugje. Že lani, ko je bil v Ljubljani, se je ugotovila njegova identiteta in pa tudi to, da je sicer nekoliko omejen, pri tem pa preudaren slepar. Tako na primer je bil lani spomladi na Jesenicah in je tam ravno ob 2. popoldne, ko se rasni uslužbenci vračajo na delo, igral popolnoma onemoglega in sestradanega človeka blizu tovarne. Pomagali so mu, kolikor so mogli in nabrali zanj dekaj denarja. Drugi dan pa so ga nekateri Jeseničani videli v Ljubljani zdravega in dobro razpoloženega .. Precej časa ga ni bdi o v naših krajih, zadnjo soboto pa se je na enak način pojavil v Škofji Loki, kar smo beležili. V Škofji Loki so ga okrepčali in tudi založili z denarjem, ne da bi vedeli, s kom imajo opravka. V torek, ko se je proti večeru pojavil v Radovljici, pa je tamošnji zdrav- nik kmalu ugotovil, da laže in simulira. V" Radovljici so ga mnogi videli pred šolo. Ves se je tresel in ko ga je neki uradnik vprašal, kaj mu je, ni dal nobenega odgovora. Ko so ga odvedli pred šolsko poslopje, je napisal na listič papirja, da je lačem. Nadučiteljeva ga. soproga mu je nudila okrepčilo, potem na so ga odvedli v najbližjo gostilno, kjer je svojim gostiteljem zopet pisal, da je ves izčrpan, ker potuje peš iz Maribora preko Ljubljane, kjer bi rad nadaljeval svoje visokošolske študije ali pa dobil kako službo, in da je na tej dolgi poti tako oslabd, da še govoriti ne more. V gosti'ni Pri lectarju mu je dobra gospodinja že pripravila prenočišče, ko je prišel zdravnik, ki je začel fanta pismeno zasliševati. Dokaj dvomljiva je bila ie sama izjava, da je izgubil govor zaradi lakote in dolge poti. Zdravnik pa mu je stavil tudi vprašanje, kdaj in kje je maturi-ral. — »Lani v Mariboru«, je bil odgovor. Naslednji odgovori pa so bili taki, da so zdravnik in drugi takoj uvideli, da ne odgovarjajo pravi srednješolski izobrazbi. Zaradi vsega tega so neznancu oskrbeli manj udobno prenočišče v prostorih, ki jih nudi občina raznim nepovabljenim gostom. Mladenič bo najbrž res dokaj zmeden, nevaren pa je, ker se kičevito drži svojih trikov, s katerimi izvablja od dobrodušnih ljudi denar in drage podpore. Njegovo ime je Anton Volčjak in pristojen je v Maribor, kjer je nekaj časa tudi študiral. Ljudje, paragraf in zapori Izza zamreženih aken policije — Potreba novih policijskih zaporov Beg kaznenca — Kosič ni dosegel rekorda Ljubljana, 16. oktobra. V tesnih policijskih zaporih justične pa-9ače je bila včeraj prav pestra družba. Pod ključem je bilo 24 raznih nesrečnih tipov, \od katerih jih je bilo v sredo aretiranih 14, dočim morajo ostali odsedeti. večtfnev-!no policijsko zaporno kazen. Med aretiran-cd je bilo 6 beračev in lahkoživk ter 8 ta-ftov. \ Prav pereče postaja vprašanje zgraditve 'modernega policijskega poslopja v neposredni bližini justične palače. Kakor smo tže svoj čas javili, se je sprožila ideja, da bi se policijsko poslopje zgradilo pri jet-toišndci na prostoru ob Miklošičevi cesti, iPražakovi in Cigaletovi ulici. Višje deželno sodišče se je obrnilo s primernimi predlogi in poročili na pravosodno ministrstvo, da dovoit odstop navedenega zemljišča. Miinistrstvo pa je vlogo rešilo negativno. 'Proučeval se je nato drug način rešitve tega vprašanja in mestni magistrat se je odločil, da ponovno intervenira pri pravosodnem ministrstvu za dovoljenje, da se Sna svetu jetnišnice zgradi policijsko poslopje z zapori, kar bi bilo najprimernejše. Par zanimivosti iz policijske kronike: Ko je stražnik v nekem lokalu južnega dela mesta napovedal delomržnemu in tatvini podvrženemu Janezu Z. aretacijo, sta lastnika lokala dvignila ogorčen protest in ozmerjala stražnika. Janez je s svojo iz-voljenko Julko kljub temu moral slediti stražniku na policijo, oba lastnika _pa bosta občutila težo paragrafa zaradi ž al j en ja stražnika. V imenitnem »štokglajzu: na glavnem kolodvoru so se pojavili tipi, ki so komai prestali večmesečno robijo zaradi tatvine. Takoj so kot špecijalisti železniških tatvin pričeli z delom. Na rampi tovornega kolodvora je bilo že dalj časa 14 potniških vozov. Minilo nedeljo pa so opazila, da so bile s teh vozov odnesene meoenmaste spojke zračnih zavor. Železniška uprava trpi nad 1000 Din škode. Kriminalni organi so kmalu prijeli v okolici kolodvora dva znanca: 211etnega Janeza Fajfarja iz •Luž pri Kranju in 231etnega Ljubljančana Lojzeta Ferčnika. V kepo stolčene spojke sta ponujala okrog po 5 Din kg. Nekemu kuncu so zaplenili 9 kg te medenine. Na policiji sta se ptička zagovarjala, da sta našla medenino med starim železjem za tovornim kolodvorom. Zagovor je jalov m sta morala v zapor. Mlad, agilen detektiv je v četrtek ob_zo-ri pogledal v Čarmanov kozolec na Ižanski cesti. V mrvi je smrčal s težko glavo Jože N., izučen mizarski pomočnik. Detektiv ga je kratko pobaral: »Kje si dobil toliko denarja, da si veseljačil?«... »Oče mi ga je dal,« je odgovoril Jože. Bil je ves mršav in poln lazic. Jože je prejšnjo soboto zamustil delo, ko je prejel dnevno mezdo borih 10 Din. Videli pa so ga, kako je denar razmetaval po gostilnah in plačeval povsod. Zelo rad je balinal. Takoj je bilo jasno, da je Jože izmaknil denar — 7A) Din — svojemu tovarišu Intiliarju. Na policiji je Jože tatvino sprva tajil, toda naposled je klonil in priznal. V četrtek opoldne je pobegnil iz zaporov ljubljanskega deželnega sodišča na 20 mesecev robije zaradi tatvine obsojeni Ivan Plajbes, čevljarski pomočnik, rojen na Golniku. Ukradel je v jetnišnici tudi civilno obleko nekemu kaznencu, ki se je pripravljal na odhod, ker ie kazen že prestal. Ivan Plaibes je srednje postave in rafiniran pustolovec. Svoječasno se je izdajal v okolici Kamnika za tovarnarja metel. Kakor pravijo, je Plajbes pobegnil za- radi nepremagljive ljubezni do nekega dekleta, katero je spoznal v zaporih. Sedei je že 6 mesecev. Moral bi biti odpravljen v mariborsko kaznilnico. Ker pa je ta prenapolnjena, so ga obdržali zaenkrat v Ljubljani. — Morilec mengeškega župnika Ivan Lakner, obsojen na 20 let, je bil nedavno odposlan v mariborsko kaznilnico. Neznani nemi človek, ki se je sam pozneje razkrinkal za Kosiča, ker mu je »Sveti Duh vrnil besedo,« se baje počuti sedaj v zaporih deželnega sodišča prav dobro. Igra v skupni celici s tovariši šah. Napravil si je figure kraljevske igre iz kruhovih drobtinic. Njegovi spisi še niso od sodišča izročeni preiskovalnemu sodniku, za nadaljevanje preiskave. Ivan Kosič, ki je prav prebrisan, se pri tem le še šali: »Poskusil sem, kako dolgo lahko igram mu-tastega človeka. Rekorda še nisem dosegel.«: ... Ljubljana se zopet smeje in ljudje priznavajo enodušno, da je lito, kot v nepozabnem filma „Lažni feldmaršal" Salve smeha in krohota pri najnovejših izvrstnih dovtipih Vlaste Buriana Najnovejši Paramountov zv očni tednik. Predstave ob 4., 148 in 914 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. Postani in ostani član Vodnikove družbe! NAS. ATELJE STRITA-R. JEVA ULICA izgotavlja gospodom po meri obleke, suknje, raglane in površnike. — Elegantna. izvršitev. — Moderni vzorci. Poceni! )F. LUKIC ■i« Hi I i!r iiiiiili omače vesli ♦ Kraljevič Peter v Tržiču. Poročajo na.ru iz Tržiča: Pretekli ponedeljek se je s kralje /skega Bleda pripeljal Nj. Vis. prestolonaslednik Peter na obisk čevljarske tovarne Peter Kozina. Spremljala sta ga adjutant g. Pogačnik in njegov vzgojitelj. Kraljevič si je poldrugo uro ogledoval odl; ;ne tovarniške naprave, poslušal je brnenje strojev, nabijanje sekačev in začudeno ogledoval spretno ravnanje de-1 r v cev. Po dvoranah sta ga spremljala ravnate'j a Weber in Premru, ki sta se čudila ne >risiljenosti, s katero je stavil vprašanja, na katera je bilo treba točno in izčrpno odgovarjati. Tržič ni bil obveščen o obisku, pač pa je sokolska deca bila ravno ob tisti uri zbrana s svojim vaditeljem in vaditeljioo v telovadnici zraven tovarne in je svojega mladega pokrovitelja viharno pozdravljala. * Rektorat ljubljanske univerze ponovno razpisuje mesto kontraktualnega asistenta v institutu za vodne zgradbe na tehniški fakulteti. Prosilec mora imeti diplomo gradbene stroke. Prošnje se sprejemajo do 1. novembra. - Vojaške vesti. Za člane akademskega sveta vojne akademije so imenovani: geodetski general Stevan Boškovič, divizijsfci general "Dušan Simovič, generalštabni general Dimitrije Živkovič, intendantski general Stanoje Ristič, pehotna brigadna generala Miloje Jelisijevič in Dragoljub Dinič, artiljerijski brigadni general Panta Djunič, generalštabni polkovniki Gjorgje Lukič, Pot ar Aračič, Jovanantič, Ljubomir Ste-fanovič, pehotni polkovnik za generalštabs ne posle Gjorgje Grujič in Milan ZeJenik, Todor Miličevič, inženjerski polkovnik Dragiša Gjeloševič, konjeniški polkovnik Dušan Isakovač in pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Brana Pantič. — Ženi-ter ie dovoljena artilerijskemu podpolkovniku Bosumilu Armiču z gospodično Ireno. hčerko Vladimira Značko-Javorskega, polkovnika bivše ruske vojske iz Poltave, sedaj kontraktualnega inženjerja v Sarajevu, ter zrakoplovnemu poročniku Ivanu Staniču z gospodično Ljuhinko, hčerko železniškega "uradnika v pofcoju Aleksandra Eugarskega v Skoplju. * Za gozdarskega inženjerja je diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu g. Viktor šuškovič, po rodu iz Maribora, agi-Icn član JAD »Triglava« v Zagrebu. Cesti tamo! + Notarski izpit je z dobrim uspehom napravil včeraj pred višjim deželnim s> ri.ščem v Ljubljani g. Lojze Podnebšek, sin višjega finančnega svetnika v pokoju, g. Janka Podnebška. čestitamo! ♦ Izpremembe v sanitetni službi. V sanitetni službi sta imenovana inž. Stojan Gu-zelj za vršilca dolžnosti šefa sanitetno-teh-ničnega oddelka, dr. Milica Petrovičeva pa zn vršilca dolžnosti šefa bakteriološko-epidemiološkega oddelka higijenskega zavoda v Ljubljani. Dr. Amalija š,imčeva, upravnica šole narodnega zdravja v Zagrebu, je premeščena v Maribor kot višji pristav v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Poročila se je in podala ostavko na državno službo zaščitna sestra zdravstvenega doma v Lukovlci Jela Rev nova. V višjo skupino so prevedeni arhivski uradnik Leopold Puhar, laborantka Ivanka Cizljeva pri higijenskem zavodu v Ljubljani in zaščitna sestra Viktorija Kecljeva pri šolski polikliniki v Ljubljani. V šolo za zdravstvene pomočnike v Zagrebu je sprejet Franc štiglic, desLnfetotor kolone za desinfekcijo v Litiji. | Zvočni kino Ideal § Danes premiera vesele, z lepimi šlagerji in Izvrstnim humorjem prepojene spevoigre Judami e lhpte.% (Osem dni sreče) Georg Aleksander Dina Gralla JoseS Schmidt Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer Vremensko ooročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer m brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo naj-višjo, druge najnižjo. 16. oktobra. Ljubljana 7, 768.2, 6.1, 79, NE2, 10, —, •—; Maribor 7, 769.5, 7.6, 60, NW4, 10, —, —; Zagreb 7, 767.9, 7.2, 66, NNE12, 10, —, —; Beoerad 7, 762.6, 8.3, 96, NE1, 10, dež, 30.8, Sarajevo 7, 764.1, 0.2, 94, tiho, 10, dež, 14.9 Skoplje 7, 760.4, 3.8, 92, tiho, 10, dež, 28.3; Kumbor 7, 756.5, 11.6, 59, E4, 10, —; Split 7, 760.2, 10.8, 48, N10, 10, dež, 0.1; Rab 7, 763.6, 6.4, 45, N14, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 12.2, 5.0; Maribor 10.0, 5.2; Zagreb 13.1, 6.6; Beograd 8.5, 5.7; Sarajevo 7.0, —0.1; Skoplje 12.4, 3.6; Kumbor 15.0, —; Split 14.3, —. Solnce vzhaja ob 6.16, zahaja ob 17.14. Luna vzhaja ob 12.53, zahaja ob 20.4. ♦ Iz pisma poverjenika Vodnikove družbe... Tu vam pošiljam seznam članov in članarino. Kakor vidite, se je število članov v mojem okraju pomnožilo samo za dva. To je posledica letošnje krize, zato se ne čudite, da nismo bolj napredovali. Priznaiti pa moram, da (je med našim narodom toliko idealizma in ljubezni do slovenske knjige, da so ostali Vodnikovi člani zvesti tudi tam, kjer je morda res tudi 20 D.-i že denar. To je vsekako častno za naš narod, zato sem zadovoljen tudi s tem napredkom z željo, da bi v drugih premožnejših krajih bolj napredovali... ♦ Spomenik * kralju Tomislavu. Kakor znano, bo Zagreb v bližnji bodočnosti postavil spomenik prvemu hrvatskemu kralju Tomislavu. Izdelava spomenika je poverjena profesorju Frangešu. Ministrstvo vojske in mornarice je ugodilo prošnji odbora za postavitev spomenika ter dalo na razpolago zadostno štvevilo starih topov, s katerimi se sedaj vliva spomenik prvemu hrvatskemu kralju. Delo povoljno napreduje in bo spomenik do konca leta dovršen, prihodnjo pomlad pa postavljen in slavnostno odkrit na Trgu kralja Tomi-slava. ♦ švicarski turisti na Jadranu. Kakor smo že poročali, se je v zadnjem času mudila v naši državi skupina 30 švicarskih turistov, članov društva Rildungs-A.us-schus« iz Curiha. Prepotovali so Bosno Hercegovino in Dalmacijo, sedai pa se vračajo iv domovino. V četrtek so se iz Zagreba vrnili v domovino. Izjavljali so, da sta jim ugajali zlasti naše Primorje in Bosna. ♦ Propagandno potovanje na češkoslovaško. Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Crikvenici je uvedla akcijo za veliko propagandno ekskurzijo na češkoslovaško. V zvezi s tem je liga poslala poziv vsem odločilnim činiteljem našega Primorja, naj se pridružijo propagandni ekskurziji, ki bo delala med bratskim češkoslovaškim narodom propagando za naš Jadran. ♦ Ljubljanska oblastna strelska d*-džlna vabi članstvo strelskih družin, ki spadajo pod njeno oblast, na celodnevno tekmovalno streljanje, ki ga priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije jutri na vojaškem strelišču v Ljubljani. Vabljeni tudi člani Društva ostrostrelcev in SLD za katere so pripravljene posebne tarče. Slovesna otvoritev bo ob 9. Med streljanjem igra vojaška godba. Dragocena darila, ki so jih darovale ljubljanske tvrdke, se bodo razdelila zvečer ob 20. v restavraciji štrukelj v Kolodvorski ulici. Oblastna strelska družina ima na razpolago za tekmovanje dovoljno število novih preizkušenih pušk in municije kal. 7.92. Obenem obveščamo imenovano članstvo, da. bodo danes ob 15. strelske vaije na vo jaškem strelišču, kjer bo vsak lahko preizkusil puške in se pripravil za nedeljsko tekmovanje. ♦ Nov grob. V Gradcu je v starosti 63 let tumrl g. Josip M a h o r i č, ugledni hotelir in veleposestnik iz Poljčan. Pokojnika bodo prepeljali v domači kraj, kjer se bo jutrišnjo nedeljo ob 15. vršil pogreb. Bodi! mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Slovensko planinsko društvo sporoča, občinstvu, da so odprte in oskrbovane: Erjavčeva koča na Vršiču, Dom na Knvavcu, Koča na Veliki planini in Dom v Kamniški Bistrici. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi v nedeljo 18. t. m. izlet na Srednjak (413 m) pri Podsusedu. Sestanek na samoborskem kolodvoru točno ob 14. Vožnja tja in nazajj 3.50 Din. Vrnitev ob pol 22. ♦ Inozemstvo se zanima za jugoslovenski tobak. V zadnjem času so se mudili v Beogradu zastopniki francoske, Češkoslovaške in poljske tobačne režije, ki so pose ti li naša tobačna središča. Naš tobak je osvojil inozemska tržnšoa, zlasti pa francoska, češkoslovaška in poljska, ki bodo v boiooe kupovali v Jugoslaviji večje količine tobaka. + Sarajevsko »Novo Vrijeme« ustavljeno. Sarajevski tednik »Novo Vrijeme«, glasilo muslimanov je prenehalo izhajati. Kakor uredništvo zatrjuje, je ustavitev le začasna.. ♦ Pogrešan ;>osestnik. Po poročilu orož-niške postaje v Radni je že 24. septembra neznano kam odšel z doma 43 letni posestnik France Lip ar isz Potovca pri Bo-štanju. Pogrešani je srednje, močne postave, širokega čela, kostanjevih las, deloma že osivel in slabih zob. Ker je živel v neurejenih gmotnih in družinskih razmerah, ni izključeno, da je izvršil kako obupno dečanje. ♦ Požar v Selški dolini. V četrtek je nastal okoli poldneva požar v Jasecavcu pri Železnikih pri posestniku po domače Benclju. Ogenj je uničil gospodarsko po slopje, dočim je stanovanjska hiša ostala nepoškodovana, za kar se je zahvaliti samo (požrtvovalnim gasilcem. Na mesto požara so prihiteli gasilci iz Železnikov, Rudnega in Selc. Gasilci so imeli zelo otežko čeno delo, ker je bril močan veter, škoda je krita z zavarovalnino. ♦ čigave kosti so našli v Kriievcih? Kakor smo že poročali, so pri gradbi nekega kanala v Križevcih naleteli na človeške okostnjake. Te dni je v Križevce odpotoval dr. Klemene, načelnik arheološkega instituta v Zagrebu, ter se kopanje nadaljuje pod njegovim nadzorstvom. Odko-pali so nadaljnja okostja odraslih in otrok. Zanimivo je, da nekateri okostnjaki niso ležali na hrbtu, marveč z obrazom navzdol in ne le eden poleg drugega, marveč tudi počez. Domneva se, da so to kosti borcev, ki so branili stari Crisium pred napadi Turkov in Mongolov. To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da so našli tamkaj tudi konjske kosti. + Dvojni umor v Bosanski Dubici. V Bo sanski Dubici je doslej neizsleden zlikovec izvršil grozen dvojni umor. V sredo zvečer se je neznan moški v dolgi suknji prikradel pred kočo delavca Dušana Beriča v času, ko je Berič v družbi svoje žene, hčerke in sinahe sedel pri večerji. Zločinec je streljal skozi okno ter zadel Dušana in njegovo ženo, ki sta oba še v teku noči izdihnila. Oblastvo je odredilo zasledovanje zločinca. ♦ Tatvine na deželi. Jože Petričič od Sv. Lenarta pri Brežicah je svojemu go spodarju Francetu čaterju v šmarjeti pri škofji vasi v nedeljo izmaknil kolo znamke »Brenabor«, vredno 1300 Din, in pobegnil. — Cigani so posestnici Mariji žinko-vič« ia Meljanskem vrhu odnesli mnogo oble«.,, in dragocenosti v skupni vrednosti 11.417 Din. Osumljeni so cigani: 30 letni Jože Kakeš in 26 letni Mihael Sarkozi, oba iz črncev pri Murski Soboti, in 43 letni Jože Baranja iz Cirkovcev pri Ptuju. — Orožniška postaja v Kostanjevici sporoča, da je bila ponoči 6. oktobra ukradena iz zaklenjenega hleva posestniku Martinu Oolariču pri Sv. Križu 1500 Din vredna krava sive barve in srednje velikosti. ♦ Varno nalagate svoje imetje v glasbeni instrument, ki v teku let na vrednosti celo pridobi (glej gosli, gitare). Ravnajte tedaj dobro, ako takoj kupite ter se obrnete na skladišče tvornice glasbenih Instrumentov Meinel & Herold, Maribor št. 100. Zahtevajte zato čim prej od tvrdke katalog, katerega dobite takoj brezplačno. ♦ Mladenič in mladenka se najlepše zabavata ob melanholični godbi. Vprašanje gramofona in plošč je urejeno. Pod najugodnejšimi pogoji vam jih posoja »šla-ger«, Ljubljana, Aleksandrova 5. ♦ Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kauinosešk <-kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana tel. 27-87. ♦ V škofji Loki, Št. Vidu, Bohinjski Bistrici dobite «PAN« ovratnik. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 urah. Drogerija Rane, Ljubljana — Maribor 2 Iz Linhljane Pevci ljubljanskih moških zborov! Ne pozabite, da bo drevi ob 20. skupna vaja v pevski dvorani Glasbene Matice. Note: Anton Foerster: »Umrl je mož«, Prelovec: »Zadnje slovo«. Udeležite se vaje vsi! V nedeljo dopoldne ob 11. bomo peli pri odkritju spomenika dr. žerjavu na pokopališču pri Sv. Križu. Uprava Hu-badove župe JPS. u_ Sokol I. Tabor vabi svoje članstvo, da se udeleži odkritja naigrobnega spomenika pokojnemu članu br. dr. Gregorju žerjavu v nedeljo 18. t. m. ob četrt na 12. na .pokopališču pri Sv. Križu. Pokažimo tudi ob tej priliki, da se zavedamo neprecenljivih zaslug, ki si jih je za Tabor pridobil nas nepozabni pokojnik, katerega spominu se bomo polnoštevilno poklonili ob tej veličastni svečanosti. — Uprava. n— Danes filmska predstava z zvočnimi Mieky miškami v Elitnem kinu Matici. ZKD priredi danes ob 14.30 v kinu Matici vele-zabavno predstavo z zvočnimi črtnimi filmi v katerih nastopa znana in obče priljubljena »Micky miška«. Ta mali vražek bo to pot vzbujal salve smeha v svojih novih ša-loigrah kot zaljubljeni Romeo, kot Spreten mornar, kot pogumni junak i. t. d. Skratka na sporedu je kar 6 takih izvrstnih šalo-iger in burk. Da bo spored vseboval tudi kaj resnega in poučnega se bodo začetkom predvajali nekateri zanimivi zvočni tedniki. Ves spored je izbran tako, da je poskrbljeno za razvedrilo in zabavo in to v prvi vrsti za našo mladino, ki se bo od srca nasmejala pri izvrstnih burkah in komedijah. Starši, pripeljite svojo deco in privoščite ji veselo urico zabave. Cene zelo nizke! Isti spored se ponovi še jutri ob 11. Ne zamudite tega sporeda! u— Komorni večer. »Sloga« otvori svojo letošnjo koncertno sezono s komojnim večerom klavirskega tria. Gg. prof. Jeraj Karol, MiiMer Avgust in Svetel Herbert izivajajo čajkovskega trio v a-moln in Beethovnov trio v es-duru. Po simfoničnem koncertu bo ta komorni večer prav dobrodošel. Komorni slog vpliva vedno zelo blagodejno na človeškega duha, ker daje več prilike slediti in iskati one niti, ki se preprodajo in stvarjajo umetnino, poleg tega pa ostajajo t.e skladbe vedno v pritajeni, intimni odmerjenosti. Koncert bo v kino-dvorani Ljubljanski dvor v ponedeljek ob 20. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pugelij, palača Pokojninskega zavoda na Miklošievi cesti. u_ jugoslovenski akademski klub v Ljubljani obvešča vse člane imetnike legitimacij potekla s 15. t. m. Za nadalj«jo trtinske vožnje, da je veljavnost teh legitimacij potekla s 15. t. m. Za nadaljno dobo, s katero stopijo ugodnosti zopet v veljavo, to je 15 dni pred kajtolišk m in 15 dni po pravoslavnih praznikih in za seme-stralne počitnice, je treba obnoviti opis in potrditev 6 strani glavnega sekretanijata J. A. K. Vpis se bo vršil v avli univerze v ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 16 do 18. Članska pristojbina je 30 Din. V6i starejši člani naj prinesejo eboj legitimacije. ktotam se sprejemajo tudi novi člani. Vpisovanje v prvem roku bo nudilo član6tvu ugodnosti, da bo potrditev čim prej izvršena. u— »Tabor«. Pozivamo članstvo in ostale rojake, da se polnoštevilno udeleže maše za pokojnim Vladimirom Gortanom jutri ob 10.30 v cerkvi sv. Jožefa. Drevi ob 20. bo imel pevski zbor vajo istotam. u_ Organizacija diplomiranih tehnikov naznanja članom, da se je 13. t. m. začel esperantski tečaj, ki se vrši vsak torek in četrtek ob 19.30 in je pristop še mogoč. u— Gospodinjski tečaj za železničarska dekleta. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic Ljubljana VII. je v sporazumu z Direkcijo državnih železnic ustanovila za železničarska dekleta gospodinjski in kuharski tečaj, ki se je otvoril v ponedeljek 12. t m. v prostorih železni-čarske menze v Ljubljanskem dvoru. Tečaj vodi neumorna ravnateljica gospodinjske šole »Mladike« gdč. Jerica Zemljano-va s svojim strokovnim učiteljstvom. Na tečaju uživajo gojenke praktični in teoretični pouk v najvažnejših predmetih, kakor: živiloznanstvu, nauku iz gospodinj stva, zdravstvu, serviranju, kuhanju in perutninarstvu. Kuhanje samo pa se poučuje po načelih pravilne in zdrave sodobne prehrane, v kateri je gdč. Jerica Zemlja-nova prvovrstna strokovnjakinja. Naval na ta tečaj je bil iz vrst železničarskih družin po sebi umevno — ogromen; sprejelo se jih je pa samo po zakonu predpisano število, v prvi vrsti one, ki že pomagajo v gospodinjstvu. Drugi tečaj se otvori v začetku januarja 1932. u— Centralna volilna pisarna posluje v Kazini II. nadstr. kjer se dobe vse potrebne informacije. u_ Za stradajoče v Beli Krajini so darovali v pisarni RK Wolfova 12: Maturanti ljubljanskega učiteljišča ob svoji 40 letnici 200 Din, neimenovana poštna uradnica v p. 100 Din, neimenovan profesor v p. 100 Din* neimenovan poštni uradnik v p. 100 Din, Avšič Jakob 50 Din. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral v nedeljo 18. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleivvelsove ceste) »Ga-šperček brez doma«, bnjko v petih dejanjih. Začetek točno oh 16. u— Nakup palače OZ. Mestna občina je pred leti na svoje stroške zgradila palačo Delavske zbornice ob Miklošičevi cesti. DZ je bila pri tem obvezana, da je prevzela za 3 milijone obligacijskega stanovanjskega posojila mestne občine. Zadnji čas so se med občino in DZ vršila pogajanja, da prevzame DZ palačo v svojo last. Ministrstvo za socijalno politiko in ban-ska uprava sta odobrila nakr.p. Sestavljen je sedaj načrt pogodbe, ki bj v najkrajšem času podpisana. DZ bo palačo kupila za 7,226.642 Din. u— Zaprt prehod. Zaradi vložitve popravljene mostovne konstrukcije na Martinovem mostu pTeko Šmartinske (Martinove) ceste ostane dne 20. t. m. prehod pod železniškim mostom za pešce an vozila zaprt od 7.30 do 17. ure. u— Bolnišnica se polni dan za dnem. Ta teden je bolnišnica sprejela že 308 oseb v zdravljenje, med njimi prav veliko število ponesrečencev. Letos je bilo do včeraj sprejetih že 15.85« bolnikov. Nove žrtve nesreč so naslednje: Poslovodja Fran Borštnar je padel med vožnjo z motorja in si zlomil levo nogo. Pri stavbi vojaške pekarne zaposleni 16 letni delavec France štarkeš je padel z odra in si zlomil levo nogo. Valentin Osolin je bil včeraj zaposlen pri gradnji mostu čez potok želodnik. damske glace Din 48.— damske triko Din 15.— moš. nappa-usnje Din 84.— moške triko Din 14.— damske flor od Din 9.— Rokavice Rokavice Rokavice Rokavice Nogavice naprej. Nogavice moške, trpežne od Din 4.— naprej. Nogavice Zimsko 1 otroške po reklamnih cenah perilo po najnižjih cenah prodaja samo trgovina CIRIL AHLEN Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. Vrtali so s svedrom velik kamen. Sveder je krhnil in mu je drobec priletel v levo oko, ki ga je močno poškodoval. Hčerka strojnika, 3 in polletna Pavla černe iz Za dobrove pri DM v Polju je šla k stari materi. Zlezla je na voz, padla ž njega in si alomila desno nogo. Pri posestniku Ivanu Kernu v Cerkljah pri Kranju zaposlena 30 letna dekla Marija Korošec je na podu pomagala mlatiti seme.no deteljo. Na njo so padla vrata in jo močno poškodovala v levem kolku. Dninarica, 34 letna Terezi'ja šifrer, doma v Setniku pri Polhovem grad-dcu. je padla in se poškodovala po hrbtu. Poljski delavec Alojzij Lekan iz Gabroivke pri Zagradcu je padel po stopnicah in si težko poškodoval desno nogo. u— Aretacija originalnega berača. Lojzek s Katarine, 38 letni beraček, majhne sključene postave, je kot original znan po vseh romarskih potih in tudi v Ljubljani, kjer se navadno postavlja pTed cerkvami in prosi milodare. Včeraj popoldne ga je stražnik prijel in odvedel na stražnico. Tam so ga preiskali in našli pri njem 615 Din, ki dih je naberačil v 3 dneh. Lojzek je pred dežurnim uradnikom sam s seboj filozofiral: »Dragi moj Lojzek, vedno se smejaš, danes se pa jokaš«. Zaenkrat so ga pridržali v zaporu. u_ Plesne vaje Ljubljanskega Sokola bodo v nedeljo IS. t. m. ob 20. v Narodnem domu (vhod z Blenveisove ceste). u_ S. O. Preporod! Danes zvečer običajna plesna vaja v Trgovskem domu. Vodi g. mojster Jenko. Začetek točno ob pol 8. Vljudno vabljeni! u_ Otvoritev plesnega tečaja propagandnega društva v Ljubljani bo danes ob 20. v veliki dvorani Uniona. u— Plesni večer — perfekcija drevi in vsako soboto ob pol 9. zvečer v Kazini pod vodstvom mojstra Jenka. Sonny-Boy Jazz. Članarina 15 Din, dijaki-nje 10 Din. u_ Plesna šola SK Svobode v Ljubljani. Danes ob 20. bo redna plesna šola v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Kdor slučajno ni prejel vabila, ga dobi pri blagajni. Iz a— Koncert kraljeve garde bo danes, v soboto točno ob 20. Spored, ki se v Mariboru še ni nikoli izvajal, je tako pester in zanimiv, da moramo cenjeno občinstvo posebno opozoriti na ta redek umetniški užitek tem več, ker imamo v Mariboru le redko priliko slišati tak veliki orkester, katerega zasedba je okoli 100 glasbenikov. a_ Prisega pitomcev in dijakov bo jutri 18. t. m. ob 10. dop. v vojašnici Kralja Petra (Kadetnici). Vabljeno je tudi občinstvo! a_ ZKD v Mariboru se bo po svojem odposlanstvu udeležila slavnostnega občnega zbora ljubljanske posestrime ter odkritja spomenika dr. Gregorju žerjavu. Prosimo vse one člane naših dTuštev in vse naše prijatelje Iz Maribora in okolice, ki se bodo teh slavnosti udeležili, da se zaradi evidence udeležbe prijavijo danes 17. t m. dopoldne v naši pisarni, Cankarjeva ulica 1, Predsedstvo ZKD v Mariboru. a_ Srebrno poroko bosta obhajala v nedeljo IS. t. m. finančni preglednik g. Ivan S:mončič in njegova zvesta družica ga. Roza Naše čestitke! a_ »Zemlja smehljaja«, Leharjeva opereta se bo ponovila prvič v nedeljo 18. t. m. ob 20. Ker bo to prva operetna nedeljska predstava v letošnji sezoni in se pričakuje veFfco zanimanje občinstva, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. a_ Maša zadušnica za bazoviške žrtve bo v nedeljo ob 11. dopoldne v stolnici. Udeležila se je bodo vsa mariborska narodna društva. Narodna odbrana. Strelska družina. Sokoli in dijaki. V soboto zvečer bodo prižoali ogeni na vznožiu pred spomenikom Jugoslovenske matice v mestnem parku. a_ Obletnica likofa Pohorskega doma. Te dni poteče eno leto, odkar je bil ta lepi dom dovršen. V nedeljo, 18. t. m. proslavi dom svoj jubilej z zabavnim planinskim programom. Slikarska umetnica Jesen razstavi svojo galerijo najlepših pohorskih slik. Prijatelji doma in Jeseni pridite! a— Avtobusne vožnje pod Pohorje. Ob obletnici likofa Pohorskega doma se bo vršil v nedeljo 18. t. m izlet na Pohorje. Mestni avtobusi bodo vozili danes ob 15. z Glavnega trga do Reke in v nedeljo z Glavnega trga ob 6. do gostilne Hoste v Radivanju. Povratek z avtobusi v nedeljo ob 18. iz Reke. a— Lov na lisico. Mariborski motoklub priredi v nedeljo 18 t. m. v primeru neugodnega vremena pa 25. t. m. lov na lisico. Vozač, ki se po 2 urah kot prvi dotakne lisice in p izroči legitimacijo starta, bo zmagovalec Ce oe lisica po 2 urah ne ulovi, dobi li9iea nagrado zmagovalca. Po lovu bo prosta zabava v Kamnici. a— Občni zbor mariborskega zimskoport-nega podsaveza bo danes v soboto ob 20. v hotelu »Orel«. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje velefilm ■» M«, hi, storija diisseldorfskega vampirja Kiirtena. Umion kino od danes dalje »Ingagi«, nemški velefilm iz pragozda Afrike. a— Dr. Pfrimer odpotoval. V petek dopoldne si je kupil dr. Walter Pfrimer, vodja ponesrečenega heimwehrovskega puča dne 13. septembra v Avstriji v mariborski pisarni »Putnika« vozni listek preko Trsta, Benetk, Milana, Curiha, Frie-drichshafna in Ulima v Monakovo. Odpotoval je iz Maribora včeraj popoldne s tržaškim brzovlakom ob 14.30 in prispe v Monakovo v nedeljo ob 18. a— Slana na Pohorju. Kakor poročajo s Pohorja, so imel: te dni hudo slano, ki jc pokrila gozdove s tarLo belo kopreno. Na Klopnem vrhu in Veliki Kapi pa je celo zapadel sneg. a— Današnji ribji trg. Danes so na mariborskem trgu prodajali morske rake pr 28 Din komad, sardelice pa po 16 Din kg a— Poizkusni alarm. Prihodnji teden bo vodstvo tukajšnje delavnice državnih železnic po sireni alarmiralo vsa bližnja gasilna, društva. Dan in čas alarma bo pravočasno objavljen. a— Smrtna nesreča starega prevžitkarja. V Cigmencih pri Sv, Martinu pri Vurber-gu so našli v listnjaku neke hiše mrtvega 77-Ietnega prevžitkarja Petra K ris tla. Imel je prevžitek na svoji nekdanji domačiji, ker pa so z njim grdo ravnali, je hodil na hrano in spat k hčerki v poldrug kilometer oddaljeni kraj. Spal je na senu, ponoči se je pa očividno odstranil in padel s skednja. Sodna komisija iz Maribora, k so jo tvorili poleg preiskovalnega sodnika Kramerja, državnega tožilca Severja in sodnega zdravnika dr. Zorjana, je ugotovila, da si je mož pri padcu zlomil 3 reb- Posamezni pari usnjenih rokavic izpod nabavne cene pri CIRIL Ali LIN Miklošičeva cesta 14. Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. 12498 ra ter umrl zaradi notranje izfcrvavitve. Prvotna domneva, da gre za zločin, je torej popolnoma izklučena. a_ PoUciiska kronika beleži samo 2 aretaciji in "21 prijav, slednje večinom' zaradi prekoračenja ccstno policijskih predpisov. a— Poneverba. Neki mesarslki mojster iz Gozdne ulice je dal nekemu Feliksu A. 2 žepni uri z verižicami, vredni 3000 Din Izročil mu jih je v prodajo, Feliks A. je uri res prodal, izkupiček pa je zapravil Policija ga je aretirala in pride pred sodišče. a— Tatvina kolesa. V četrtek popoldne je bilo inž. Petru Keršiču ilz veže mariborskega sodišča ukradeno moško kolo znamke »Styria« s tovarniško številko 755.550, vredno 1000 Din. 11 Celj£ e— Nabavite si vstopnice že v predprodaji, ker bo omogočeno gostovanje ljubljanske drame s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« v torek 20. t. m. ob 20. v tukajšnjem mestnem gledališču le na ta način. Vstopnice se dobijo v knjigarni Go-ričar in Leskovšek. e— Za koncert simfoničnega orkestra kraljeve garde, ki bo nastopil jutri ob pol 21. v veliki dvorani hotela Uniona (Celjski dom), vlada med celjskim prebivalstvom veliko zanimanje. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek iii pa na dan koncerta eno uro pred pričetkom pri blagajni. e— Nesreča na živinskem sejmu. V četrtek se je vršil v Planini pri Sevnici živinski sejem, katerega se je udeležil tudi 32 letni posestnikov sin Franc Skorja od Sv. Lenarta nad Laškim. Nekemu posestr niku se je nenadoma splašil bik, se iztrgal iz rok in napadel nič hudega slutečega Skorjo. Poškodoval ga je z rogovi na nosu in licih tako hudo, da je moral Skorja v bolnico. e— V Vodnikovi ulici so bila včeraj Izvršena potrebna regulacijska merjenja in bo mestna občina te dni dala zgraditi od Kralja Petra ceste mimo Schvvabove hiše in ekspoziture OUZD do že obstoječega pločnika nov betonski pločnik, kar je bilo že zelo potrebno. e_ Vsi trgovski nameščenci, ki bi se radi poglobili v podroben študij izložbenega aranžeretva. se vabijo ,da čim prej vstopijo v Klub izložbenih aranžerjev dravske banovine, ki ga snuje član mednarodnega aranžerskega kluba g. Zvonko Čulk, aranžer tv. I. Samec v Ljubljani Klub namerava 'Izdajati lasten strokovni list, ki se bo bavil poleg strokovnega dela tudi s posredovanjem služb in organizacijo predavanj. List bo bogato ilustriran. Vršile se bodo tudi posebne tekme v čim okusnejšem aranžiranju 'Izložb. Srecfee 12797 državne razredne loterije naročite že danes z navadno poštno dopisnico za novo kolo I. razreda pri glavnem pooblaščenem prodajalcu BRISTOL, Novi Sad, Željeznička 27. Vsem interesentoi na znanje! Naročilnice za srečke državne razredne loterije za novo kolo bomo priložili »Jutru« dne 31. t m. Žrebanje v I. razredu se bo vršilo dne 19. in 20. novembra. Preskrbljeno je, da si bo vsakdo lahko kupil naso srečko, kljub temu, da jih bo zdaj pol manj. — Zunanje kupovaJce srečk prosimo, da z naročili počakajo na naše naročilnice. Zadružna hranilnica r. z. z ©. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 e— Dve zanimivi predavanji je priredilo tukajšnje Trgovsko društvo mlademu trgovskemu naraščaju in članom pomočniškega zbora v sredo zvečer v Narodnem domu. Po pozdravnem nagovoru predsednika Antona Fazarinca je predavatelj ravnatelj Trgovskega podpornega in bolniškega društva v Ljubljani g. Podgoršek o potrebi in visoki vrednosti socialnega zavarovanja ter o obveznem zavarovanju s posebnim ozirom na ugodnosti višjega zavarovanja, ki ga ravno nudi Trgovska bolniška blagajna. Izčrpnemu predavanju je sledilo drugo predavanje podravnatelja Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani g. dr. Vrančiča, ki je v poljudnih besedah pojasnil pomen pokojninskega zavarovanja za zasebne, zlasti pa trgovske nameščence, med katerimi pokojninsko žavarovanje, žal. še ni tako razširjeno kakor bi moralo biti. žal, da je bila udeležba tako majhna. . e— Tragična smrt dečka. V četrtek je umrl v celjski javni bolnici 12 letni s m fccnjederca Maks žnidaršič od Sv. Jurija ob Taboru. Julija letos ga je doma ugriznili neki pes, ki ga je ujel oče zaradi kon-tumaca. Rana nI izgledala nevarna in se De kmalu zacelila. Predvčerajšnjim pa se je na dečku nepričakovano pojavila kot posledica takratnega pasjega ugriza steklina in so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. Bilo pa je že prepozno in je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Deček je umrl v grozmlh bolečinah. a— K poročilu o poskušenem samomoru 8» letne vzgojiteljice Lore K. iz Gradca, ki si je skušala s svetilnim plinom končati življenje, naprošeni dodatno javlja-iao. da se deklica ni skušala zastrupiti žara^ nesrečne ljubezni, temveč je svoje dejanje izvršila v trenutku duševne nerazsodnosti pod vplivom globoke užaljenosti, povzročene ji od nekih oseb z razširjanjem neresničnih vesti o njej. Lora K. je že okrevala in je včeraj zapustila tukajšnjo bolnišnico. e— V znamenju kola. Predvčerajšnjim 8» je spri 31 letni posestnikov sin Anton Vodeb iz črnolice pri Sv. Juriju ob južni S»'eznici z nekim svojim sorodnikom, ki £e v jeal pograbil gnojne vile in Vodeba z tesenim držaiom pošteno kresnil po glavi. Poleg tega ga je pa še močno ugriznil v j»alec leve roke. Vodeb se zdravi v bolnici. e— Sodna razprava proti ubijalcu Blak-»Iču se bo vršila danes ob 9. na okrožnem sodišču Kakor je še v živem spominu. je na nedeljo 20. septembra okrog polnoči zabodel v Gaberju na Mariborski cesti na meji Spodnje Hudinje 61 letni čevljarski pomočnik Blakšilč iz Gaberja, oče S nepreskrbljenih otrok, pred O mladičevo hišo 24 letnega dninarja Dominika Haber-nika s Koroškega z nožem v levo stran vratu in mu prerezal žilo odvodnico, tako, da je Habernik v nekaj minutah izkrvavel. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasni zvočni kriminalni film »Grei-ferc. V glavnih vlogah Hans Albers, Šar-lota Susa in Celjan Hary Hardt. e— Plesna šola Svobode se bo zaradi simfoničnega koncerta vršila izjemoma v sredo 21. t. m. ob S. zvečer v Unianu. Nadalje se bodo pa vršile plesne vaje revLno vsako nedeljo ob S. zvečer. e_ Plesna šola trgovskih nameščencev opozarja vse interesente, da bo vpisovanje samo še danes. Vaje se l>odo vršile vsako soboto. Posečajte jih redno! Iz liranfa r— Francoski tečaji. Krožek prijateljev Francije v Kranju sporoča, da se bodo vršili njegovi francoski tečaji po naslednjem redu: ob ponedeljkih od 19. do 20.30 bo prvi (začetniški) tečaj, ob torkih ob isti uri drugi (nadaljevalni) tečaj in ob sredah od IS. do 19.30 trejti (konverzacijsko-liteiami) tečaj. Tečaji bodo v gimnaziji (pritličje, razred III.a). Pričetek tečajev bo s ponedeljkom 19. t. m. Ves teden se bodo še sprejemali novi udeleženci. Z Jesenic s— Deška in dekliška osnovna šola na Jesenicah priredi danes popoldne in v nedeljo 18. t. m. ob 20. v osnovni šoli prav-jično komedijo v 4 dejanjih »Kraljičino«. Cist dooiček je namenjen za odplačilo na< bavljtnega šolskega ski op tika, zato pozivamo občinstvo, da stremljenja za mladinsko izobrazbo podpre. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in v nedeljo Scrascn film »Ljubavna pesem« ter dopol* nilni spored Micky miške. Iz Trbovelj t— Veliko gasilsko vajo priredi to nedeljo ob 16. naše gasilstvo. Sodelovali bodo tudi gasilci društva Klek in Sv. Katarine. Fingirani požar bo predstavljala žaga g. Poklška in sosedni objekti. Signal bo dala rudniška sirena. t— Drzne akrobacije, ki so jih izvajali v Trbovljah slovenski akrobati, so navdušile tudi našo mladino. Kjer je napeta kaka vrv, že vidiš šolsko mladino, kako se vežba v hoji po njej. V četrtek popoldne so šolarji v pomanjkanju vrvi položili od drevesa do drevesa vodovodno cev in se na nji producirali. Cev pa ni bila dobro pritrjena, zato se je zasukala in spodne-sla 9-letnega šolarčka Hinka Zorka, da si je zlomil nogo. Nesreči naj bo v svarilo mladim »akrobatom«, pa tudi staršem, da pazijo na otroke. t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20. zvočni film »Teksaški odvetnik«, poleg pa veseloigro in Forov zvočni journal. Iz Gornje Radgone gr— Za višjega veterinarskega svetnika v 5. skupini je napredoval g. Franjo Lobnik, državni veterinarski svetnik pri obmejni veterinarski postaji v Gornji Radgoni. gr— Gradnja nove carinarnice v Gornji Radgoni. Lepo oktobrsko vreme je pospešilo gradnjo, tako da se je minili, teden dvignila stavba v prvo nadstropje, ki se sedaj gradi. Zidarska dela hitro napredujejo in če bo količkaj ugodno vreme, bo stavba ob koncu prihodnjega tedna pod streho. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja danes in v nedeljo Jugofilm »Srce v plamenu«. V nedeljo je prva predstava šele ob 17., ker se vrši ob 15. v Narodnem domu koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje—>rode. Nastopa 100 rudarskih otrok pod vodstvom pevovodje učitelja g. "uli-goja. Prijatelji delavske mladine, posetitev obilnem številu ta koncert! Iz šoštanfa št— Poroka. V četrtek se je poročil g. Edi Eder, uradnik v \Voschnaggovi tovarni usnja z gdč, Natalijo Smonovo. Bilo 6rečno! št— Ostavka na učiteljsko službo. Do sedaj v Ravnah službujoča ga. Ivanka Svetova je podala ostavko na učiteljsko službo. št— Naša postaja je izpremenila svoje ime. Po bližnjem zdravilišču Topolšdiei nosi sedaj naziv Soštanj-Topolšica. Od prevrata do sedaj se je namreč glasilo njegovo službeno ime §oštanjsTopolšči>ce. Iz-prememba je pravilna, ker se kraj imenuje edino Topolšica. Danes bi bilo menda težko dognati, kje so poprevratni krstniki iztaknili za čisto jasno krajevno ime To-polšjo spaikedranko Topolščice. št— Tuja drva je prodajal neki možak iz Razbora po Šoštanju. Prodal je na raznih mestih okoli 30 kubičnih metrov. Ko je pravi lastnik teh drv, trgovec Tischler dz Velenja, svoja drva, kupljena v Razbo-ru pogrešil, je nrišel čedni proda;alec v nečeden položaj. Pri razpletu zadeve bo .pomagalo tudi orožništvo. Iz Ptnja j_ 50-letnico rojstva je praznoval 13. t. m. starešina okrajnega sodišča sodni svetnik g. dr. Aleksander Poznik. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Na mnoga leta! j_ Proračun ptujske mestne občine za 1. 1932. je razgrnjen pri mestnem knjigo- vodstvu od 14. do 28. t m. in je vsakomur na vpogled med uradnimi urama od 9. do 12. j— Volilni shod; bodo v nedeljo 18. t m. kar trije, in sicer pri Sv. Barbari v Halozah, pri Sv Andražu v Halozah in pri Sv. Vidu. Na shodih bo govoril g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev. Za shode vlada veliko zanimanje posebno še pri naših Haložar.ih. Sploh se opaža v našem okra* ju veliko zanimanje za volitve. j— Razglas c cenah kruha je po nalogu banske uprave izdalo mestno načelstvo. Dogajali so se namreč primeri, da 60 peki prodajali beli kruh pod imenom luksuzno pecivo, ki mu ni določena cena. Prav tako je opažati, da je črni kruh, kateremu so cene določene, izostal v prodaji, pri čemer 6o prikrajšani zlasti nižji /sloji. Izvedla se bo najstrožja kontrola o mesen iu belega kruha in o prodaji črnega kruha. Prekršite!j; se bodo kaznovali najstrožje. j_ Od slabosti je padla v nezavest ga. Brunčičeva z Brega na živilskem trgu, kjer je prodajala zelen ;avo. Prenesli 60 jo v ambulatorij OUZD, od koder je bila prepeljana z rešilnim avtom v javno bolnico j— Kino bo predvajal v soboto 17. t. m. ob 20. in v nedeljo 18. t. m. ob pol 16., pol 19. dn pol ?1. nemi film »Na nočni 6traži«. Iz PreKsn&rfa pm— žrtev griže. V murskosoboški bolnišnici je podlegla griži Slavičeva Katarina iz Martjancev. V Slavičevi družini je to že druga letošnja smrtna žrtev te hude bolezni. pni— Prava poletna nevihta je v sredo zvečer razsajala v murskosobeškem okolišu. Bliskalo se je in grmelo, kakor da smo sredi poletja. pm— Terezinski sejem pretekli četrtek v Murski Soboti je imel tudi letos mnogo ljudi, toda prodajalo in kupovalo se ni skoro nič. Bike so kupovali po 3 Din in krave delno celo po 1 Din za kg. pm— Izgubila je v četrtek na sejmu ga. Jelovškova iz Tešanovcev svojo ročno torbico, v kateri se je nahajalo okrog 2400 Din z raznimi dokumenti. To je opazil neki neznani moški, ki je hitro pobral torbico m jo vtaknil v žep. Blizu je bil dijak Franc Flegar, ki je neznancu iztrgal torbico. Nabralo se je takoj več ljudi, ki so denar prešteli, potem pa ga izročili dijaku, naj ga ponese lastnici. Ako ne bi opazil početja neznanca omenjeni dijak, ne bi najbrž prišla ga. Jelovškova, do svoje torbice, še manj pa do denarja. Neznanec se je izgovarjal, da je hotel ponesti denar na orožništvo. Naš kontingent za izvosz lesa v Francijo Iz Beograda poroča Agencija A vala: Ob koncu avgusta t. 1. je francoska vlada uvedla sistem kontingentiranja uvoza lesa v Francijo in Alžir. Uvozni kontingent za Jugoslavijo je izračunan na podlagi našega povprečnega izvoza v Francijo v letih 1925. do 1929. Ta kontingent znaša 34.576 ton lesa po pozicijah 128. 133, 597 in 600 francoske carinske tarife. Čeprav smo letos ta kontingent trikrat prekoračili, je vendar Francija dovolila Jugoslaviji, da sme letos uvoziti v Alžir še 18.000 ton lesa po omenjenih pozicijah carinske tarife. Za prihodnje leto je Francija razen že določenega kontingenta dovolila še posebni kontingent za Alžir v višini 42.000 ton na leto. Kakor smo že poročali, se je nedavno mudila v Parizu posebna delegacija našega trgovinskega ministrstva, ki se ie pogajala zaradi povečania našega kontingenta. Dodatni kontingent za izvoz v Alžir je gotovo uspeh prizadevanja te delegacije. Naš izvoz lesa v Francijo in njene kolonije zavzema važno mesto v naši izvozni trgovini. Lani je ta izvoz dosegel že vrednost 100 milijonov Din (1. 1929. 76.6, 1. 1028. 5S.6). V prvem letošnjem polletju pa smo izvozili že 32.678 ton (za 57.8 milijona Din); če k temu prištejemo še izvoz v Alžir od 5317 ton, dobimo vsega 37.995 ton. Ker pa Francija v kontingent šteje tudi pragove, ki smo jih letos v veliki meri izvažali baš v Francijo, je naš izvoz že v prvem polletju dosegel s pragovi vred 68.533 ton in smo do konca avgusta naš kontingent na ta način že trikrat prekoračili. Glede na naš dosedanji izvoz je kontingent vsekakor premajhen^ tudi če ga izračunamo na podlagi slabšega povprečja 1925.—1929., ker bi moral tudi v tem primeru znašati še enkrat toliko, kakor je bil določen. Z dodelitvijo posebnega kontingenta za Alžir v višini 42.000 ton, bomo imeli za prihodnje leto skupaj vsega 77.000 ton kontingenta za Francijo in Alžir. K predlogom za ureditev izvoza lesa Radovljica, 15. oktobra. V sredo popoldne se je vršila prva seja sekcije lesnih trgovcev pri Gremiju trgovcev v Radovljici, ki jo je vodil načelnik sekcije g. Alojzij Paoler ob navzočnost) načelnika gremija g. Leopolda Fiirsagerja. Na seji se je razpravljalo v prvi vrsti o predlogih ožjega odbora Osrednje sekcije lesnih trgovcev glede ureditve izvoza lesa. V debati se je izkazalo, da se sekcija strinja z uvodnim odstavkom predlogov glede potrebe strokovne usposobljenosti, ki nai si jo podjetnik pridobi z dokazom 51etne ga zaposlenja v lesni stroki odnosno z ab-solviranjem kake višje strokovne ali šu-marske šole, ki ji mora slediti dvoletna praksa. Pomanjkljiv je ta predlog samo v toliko, da ne vpošteva razmer, ki lahko nastanejo, če mora po nenadni smrti lesnega podjetnika prevzeti posle bodisi njegova žena ali sin odnosno kak zakoniti naslednik, ki se mu prevzem podjetja ne bo nikakor mogel ovirati z motivacijo, da nima strokovne usposobljenosti. Glede predloga za ureditev izvoza lesa 9 posebnim pravilnikom, ki nai vsebuie določbe o tem, kdo naj bo izvoznik in kakšne vrste lesa naj bodo pri izvozu vezane na določbe pravilnika, odobrava sekcija predlog. da strokovne usposobljenosti ni treba dokazovati že obstoječim podjetjem in da mora biti vsako podjetje po predpisih trgovsko protokolira.no. Glede minimalne kapacitete podjetja pa je sekcija mnenja, da bi bilo treba loč'ti stara že obstoječa podjetja in nova. Obstoječi podjetnik bi moral, če hoče biti izvoznik, dokazati, da je v enem izmed zadnjih 4 poslovnih let izvozil najmanj 20 vagonov raznega rezanega in tesanega lesa ali 50 vagonov drv ali pa denarni ekvivalent v drugem lesu oziroma v lesnih izdelkih: slede novih podie-tij pa se sekcija s predlagano kapacitetoo lestvico in z ostalimi dodatnimi pogoii strinja. S predlagano organizacijo izvoza v zvezi z ustanovitvijo izvozne družbe, ki naj nosi ime »Društvo lesnih izvoznikov dravske banovine«, se sekcija ne strinja lin je soglasno proti ustanovitvi društva, ker je iz prakse znano, da so bile še vse take in slične ustanove samo središče prepirov, protekcije in nelojalne konkurence in niso rodile najb:ijšega uspeha. Zato predlaga sekcija, naj bi izdajo izvoznih dovoljenj preskrbovala in izdajala osrednja sekcija v Ljubljani ipo predhodni odobritvi vsega otd-bora. Istočasno p< stavlia sekcija zahtevo, da se glede na kapaciteto lesnih trgovcev v območju radovljiškega gremija tudi radovljiški sekciji da zastopstvo v ožjem odboru Osrednje sekcije lesnih trgovcev. V nadaljnji razpravi je bil stavljen tudi predlog o pobijanju nelojalne konkurence. Tej konkurenci so krivi takozvani slamnati možje, ki za odškodnino odstopajo kne svojega podjetja inozemskim tvrdkam, ki potem z nalepljeno domačo firmo nemoteno izvršujejo kupčije na škctdo reelne domače lesne trgovine. Zato je bilo predlagano, da se v pravilnik vnese določba, po kateri bi vsako lesno podjetje, ki se mu dokaže, Ja kaka inozemska firma pod njegovim imenom kupuje in izvaža les, izgubilo svojo obratovalno pravico ter bi se mu vzel obrtni list. Končno je sekcija sklenila naprositi Osrednjo sekcijo, nai intervenira na merodajm''h mestih, da bodo pooblaščene banke izdajale overenja o zavarovanju valute samo takim podjetjem, ki se izkažejo s protokolacijsko listino. Zboljšanje naše trgovinske bilance v češkoslovaški Do lani je pasivnost naše trgovinske bilance s Češkoslovaško silno naraščala, kar je dalo med drugim povod za končno ureditev trgovinskih odnošajev v obliki tarifne pogodbe. Kakor je sedaj razvidno iz češkoslovaške statistike, se je v letošnjem letu ta pasivnost znatno zmanjšala. Za prvih 8 mesecev letošnjega in preteklega leta nam kaže češkoslovaška statistika naslednjo sliko trgovinskega prometa z našo državo (v milijonih češkoslovaških kron): januar - avgust 1931. 1930. izvoz v Jugoslavijo 547.0 918.9 uvoz iz Jugoslavije 217 9 231.5 + 327.1 + 687.4 Za Češkoslovaško je trgovinska bilanca z našo državo sicer še vedno močno aktivna (za našo državo torej pasivna), vendar pa je treba upoštevati, da se je ta aktivnost zmanjšala na polovico lanskega zneska. Pri tem je važno, da je naš izvoz s Češkoslovaško po češkoslovaški statistiki letos nazadoval le za 11.6 milijona Kč ali za 5°/o. dočim se je po naši statistiki ves naš izvoz letos po vrednosti zmanjšal za 27°/o. Če pa upoštevamo padec cen nasproti lanskemu letu, tedaj lahko ugotovimo, da se je letos naš izvoz v Češkoslovaško dejansko dvignil. Razmeroma ugoden razvoj našega izvoza v Češkoslovaško je v glavnem posledica dveh dejstev, in sicer uveljavljenja tarifne pogodbe med obema državama in v znatni meri tudi vpliva carinske vojne med Češkoslovaško in Madžarsko. Znatni del lanskega madžarskega izvoza v Češkoslovaško, ki se tiče v prvi vrsti agrarnih proizvodov, je letos nadomestila Jugoslavija. Tako je znašal letos v prvih 8 mesecih naš izvoz goveje živine in svinj 39.151 komadov, lani pa 1« 20.343 komadov (nasproti lani znaša torej to povečanje skoro 100°/«); izvoz masti pa se je dvignil celo od 17 na 1088 ton ln je dosegel vrednost od skoro 10 milijonov Rfi. Povečal se je tudi naš izvoz poljskih pridelkov. Med izvoznimi predmeti, na katere ni mogla vpiivaiti carinska, vojna med Češkoslovaško in Madžarsko, pa ie zlasti omeniti tobak, ki ga je letos Češkoslovaška uvozila od nas 836 ton za 26.2 milijona Kč (lani 652 ton za 20.4 milijona Kč). V zvezi s krizo industrijske produkcije v Češkoslo- vaški pa je seveda omeniti nazadovanje našega izvoza rud, in sicer od 112.200 na 19.800 ton, odnosno od 15.7 na 4.6 mililo. na Kč. , . . Možnosti za boljše plasiranje naših agrarnih presežkov v Češkoslovaški zaradi češkoslovaško - madžarske carinske vojne (ki se je pričela 15. decembra pret. leta), bodo seveda v doglednem času izostale, ker je računati, da bodo pogajanja za novo češkoslovaško - madžarsko trgovinsko pogodbo v kratkem končana, zlasti ker je Češkoslovaška že v septembru uveljavila začasni dogovor, po katerem je Madžarski zopet omogočen izvoz svinj v Češkoslovaško, Češkoslovaški pa izvoz drv v Madžarsko. Zopet ni uvoz madžarskih svinj izkazuje ze češkoslovaška statistika za september, in sicer v višini 3366 komadov (lani v septembru 10.473 komadov). V tem mesecu je bilo iz Jugoslavije uvoženih še 6913 komadov svinj (lani 3019); za tekoči mesec pa statistika za nas gotovo ne bo več tako ugodna. Kako dalekosežne posledice je imela carinska vojna med Češkoslovaško in Madžarsko na trgovinski promet, nam nazorno kaže trgovinska statistika za prvih 8 mesecev t. 1., po kateri je češkoslovaški uvoz iz Madžarske nasproti istemu razdobju lanskega leta nazadoval od 554.0 na 75.8 milijona Kč, izvoz v Madžarsko pa od 652.2 na 198.2 milijona Kč. = Veliko gospodarsko zborovanje v Trbovljah. Trboveljske gospodarske korporacije sklicujejo za torek 20. t. m. ob 16. v Sokolskem domu veliko gospodarsko zborovanje, na katerem bo poročal generalni tajnik Zbornice za TOI g. Moborič o gospodarskem položaju v naši državi, o naložbah in dvigu denarja v denarnih zavodih in o vrednosti dinarja nasproti tujim valutam. To zborovanje je posebno važno sedaj, ko razni neodgovorni elementi nehote ali pa tudi hote širijo razne tendencijozne vesti o gospodarskem stanju naše države, in s tem begajo nepoučeno prebivalstvo, da se pusti zapeljati k nepremišljenim dejanjem, ki škodujejo ne samo njim samim, temveč celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Vsi oni malodušni imajo sedaj priliko, da slišijo iz ust veščaka, kakor je g. Mohorič, pravo stanje našega gospodarskega položaja. = Nova trgovinska Doeaiania med Av-striio in Madžarsko. V četrtek ie dosnela na Dunai madžarska deleeaciia nod vodstvom dr. Nichla. da se nocaia za reviziio avstriisko-madžarske kontineentne treo-vinske nosrodbe. ki ie bila šele nred meseci no dolsrotrainih nosraianiih uveliavliena. = Francoski zlati zaklad prekoračil 6« miliiard frankov. Po nainoveišem izkazu Francoske banke se ie zlati zaklad ponovno povečal za 726 na 60.539 milu on o v frankov. Istočasno oa ie tudi obtok bankovcev dosecrel rekordno višino 81.847 milijonov frankov. M = Ponovno oovišanie diskonta v wew vorku. Kakor noročaio z Newvorka ie, Federalna rezervna banka povišala diskont od 2 in nol na 3 in nol odstotkov. Pred tednom ie bil kakor znano diskont povišan od 1 in nol na 2 in nol odstotka. __ = Prodaja. Dne 31. t. m. se bo vršila prt upravniku I. oddelka Zavoda za lzradu vojne odeče v Sarajevu licitacija glede pro-daje odpadkov od sukna, platna, usnja, j vreč, glede prodaje starih odej,_ starega | sukna, čevljev, motvoza, starega železa in raznih pločevinastih odpadkov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoja pa pri omenjeni upravi.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 03 t m. ponudbe glede dobave 200 komadov čaš za elemente (Leclanche 111 Callaud), alede dobave telefonskega m električnega materijala; strojni oddelek pa do 27. t m. ponudbe glede dobave loO komadov gumi-astih obročkov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. t. m. ponudbe "lede dobave usnja in spiralnih svedrov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 80 000 k<* portlandskega cementa. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 29 t m. ponudbe glede dobave 9o0 kg tračnikov.(Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 31. t. m se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladiscu v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 5W parov platnenih čevljev z gumijastimi podplati; 3. novembra pa glede dobave 3000 komadov trodelnih žimnic in 2000 komadov blazin. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem skladiscu.) Borze 16. oktobra. Na ljubljanski borzi so danes ostali tečaji deviz v glavnem nespremenjeni, le devize Trst Bruselj in Amsterdam so se interva lutarno okrepile. Med efekti je prišlo do zaključkov v Ljubljanski kreditni po llo m v Vevčah po 115. ____ . Na zagrebškem efektnem trziscu je bila Vojna škoda za aranžma najprej zaključena po 290, potem pa je tečaj nekoliko popustil in tri prišlo več do prometa; za december je bil zabeležen promet po 293. Zaključk. so bili zabeleženi še v 7 odst. Blairovem posojilu po 55, v 7 odstotnem investicijskem posojilu po 65 in v 6 odst. beglušflcih obveznicah po 44 do 45. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Praštedioni po 957.50, v Stpski po 186, v Ljubljanski kreditni po 115 in v Jugobanki po 67. Od industrijskih vrednot pa so se trgovale Trboveljska po 210, Vevče po 115, Šečerana po 160, Drava po 185 in Slaveks po 20. Deriie. Ljubljana. Amsterdam 2273.78 — 2280.62, Bruselj 788.14 — 790.50. Curih 1098.45 -110175. London 213.51 — 221.01. Newyork 5591.01 _ 5608.01, Pariz 220.68 — 221.34, Praga 165.86 — 166.36, Trst 287.42 — 293.42. Zagreb. Amsterdam 2273.78 — 2280.62, Bruselj 7S8.14 — 790.50. London 213.51 do 214 33 Milan 287.42 — 288.32, Newyork kabel 5602.01 — 5619.01, New7ork ček 5591.01 do 5608.01, Pariz 220.68 - 221.34, Praga 165 86 — 166.36. Curih 1098.45 - 1101.75. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.09. London 29.75, Newyork 510. Bruselj 71.60, Milan 26 40. Madrid 45.75, Amsterdam 207, Berlm 116 25 Dunaj 71. Stockbolm 118, Oslo 112, Kobenhavn 112, Sofija 3.70 Praga 15.10, Varšava 57.10, Budimpešta 90.02o, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8®/o Blair 61 bi.. 7«/. Blair =!7 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 115 zaklj., Kreditni zavod 195 den.. Vevče 115 zaklj., Ruše 125 zaklj. Zaereb. Državne vrednote: Volna škoda aranžma 277 — 282, za december 291—292, Milijoni In milijoni ljudi uporabljajo že več kot $9 let po spodaj navedenem navodila za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmt, protina, ishia- su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznostl in nespanju vdrgnite 5elo in vse telo in vzemite, predno ležete spat. mlačno Kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI .STEKLENICL Zahtevajte izrecno Levje Srancosko žganje in zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. investicijsko 65 — 67. 4% agrarne 30 — 35, 7°/o Blair 55 — 56, 8% Blair 60 — 61, 79/» Drž. hipotekama banka 70 bi., 6"/o begluške. 44_45; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 100 bi., Kreditna 121 do 126, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 115 — 118, Srpska 185 — 187, Zemaljska 110 den., Narodna 4600 den.; industrijske vrednote: Gutmann 105 den.. Slaveks 20 do 25, Slavonija 200 b!., Drava 185 — 190. šečerana 160 — 170, Brod vagon 55 bi.. Vevče 115 — 120, Drava 280 bi., Jadranska 400 bi., Trbovlje 207.5 — 215. Beograd. Vojna škoda 280, 279.50, 277 zaklj., investicijsko 68, 66 zaklj., srečke Rdečega križa 44.25, 44 zaklj., 8°/o Blair 61 bi., 7% Blair 56, 55 zaklj., 7°/o Državna hipotekama banka 63 zaklj., Narodna banka 5000 blago. štino Liubl janski dvor _Telefop 2730_ John Gilbert KOZAKI Po slovitem romanu L. N. Tolstega Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za les še vedno slaba. Zaključkov ni bilo. Situacija na lesnem trgu je nadalje nespremenjena. Po vseh znakih sodeč, ni upanja na skorajšnje izboljšanje. V zadnjih tednih so kupčevali le z drvmi in z ogljem. Izvoz tega blaga pa ni tolik, kakor bj oogovarja-lo sedanji pozni jesenski sezoni; možno pa je tudi, da sedanje toplo vreme vpliva na kupčijo z drvmi. V ostalem iesu je kupčija minimalna. ŽITO + Novosardska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena; promet 41 vagonov. Pšenica: baška potiska. 80 kg težka 246 zaključek; sreniska. 78 kg 235 zaključek; dolnjebaška, 79 kg 235 zaključek. Oves: baški, srem., slav. 132.50-135. Ječmen, baški, srem. novi, 63-64 kg 110-115. Korn/a baška 100—103; okolica Sombor 100—103; gornjebanatska 95—97.50, banatska 92.50 do 95; sremska. okolica Indjija 100—103; okolica Šid 102—105; baška nova. umetno sušena 78_82, banaška. nova. umetno sušena 74—76 Moka: baška. banatska »0« in *00< 355-375- >2« 335—355: 5-5« 300—310; »6« 250—260; »7« 190-200; »8« 130—140. Otrobi: baški 92.50—95 Fižol: baški, beli .185 do 195 + Somborska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 79 vagonov. Koruza: baška, nova, za december - januar 64 — 66; za marc - april 79 — 81; umetno sušena za oktober - december 77.50 do 80. Oves: baški in sremski 132.50 — 135. Moka: baška >0« in »00' 355 — 357; >2r 335 _ 355; »5< 300 — 310; >6« 250 — 265; >7« 190 — 205; 130 — 140. + Budimpeštanska terminska borza (16.) Tendenca za koruzo čvrsta, promet srednji. Pšenica: za december 9.77 — 9.78, za marc 10.96 — 10.98; rž: za december 10.13. za marc 11.22 — 11.25; koruza: za maj 13.03 do 13.05.. ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji svinjski sejem je bilo prignanih 340 svinj, ki so jih prodajali po 7 — 8 Din kg žive teže in po 9—11 Din kg mrtve teže. Prodali so vsega 54 komadov. Založniški načrt Tiskovne zadruge za 1.1932 je v pripravi. Prepričani smo, da bo prijatelje slovenske lepe knjige veselo preseneti' KULTUIRN« PREGLED Premiera Rostandove „ drami " v ljubljanski Vprizoritev Rostandove >Vesti< izpričuje, da si mlada generacija v drami ustvarja stil in izrazito podobo mišljenja in čustvovanja. Razveseljivo dejstvo za razvoj drame in slovenske kulture je dejstvo, da je ta konkretna oblika novih poizkusov sodobna in naša. Ko je drama po razdejanju v gledališču pod .Šestom oživela, je rastla v širino, kakor drugače ni bilo mogoče. Igralci in publika so se šolali ob klasičnem repertoarju, množilo se je obenem poznanje svetovne literature. V zadnjih letih so se pričeli javljati revolucijonarni poizkusi v Ciril Debevec, režiser »Vesti« preobrazbi inseenacije in stila. Skrbinšek je bil eden izmed pijonirjev, skoraj nasilen v hotenju, da bi dramo primaknil sodobnostt. Kakor je bil s početka še neorganiziran, ia-ko je danes njegova režija umerjena in jas-i>a. Žal da mu usoda danes ni naklonjena, da b; se mogel v svoji zreli dobi tako izživljati, kot bi bilo primerno igralcu in režiserju takih kvalitet. Ob njem raste že nota generacija, kj ne išče več tako krčevito načina, temveč ustvarja s precejšnjo zavestjo moči. Generacija, ki je doživljala vojno rn je bila še v rasti, ko so se prehitevali prvi revolucijonarni poskusi, ie morda naj-jačje afirmirala svoje hotenje v gledališču. Morda ji je ta svet najbolj prikladen, da daje preteklost; novo podobo in jasno izpoveduje razočaranje zamorjene mladosti, probleme, ki mučijo človeka i>o velikem razdejanju, v katerem so etičnost in njene etične osnove razodele tako temne prepade. Močna in prevladujoča intelektualna osnova v doživljanju je znak te generacije; živ odraz sodobnosti je njena idejna borbenost. Ciril Debevec je predstavnik te generacije. Od leta do leta se bolj približuje cilju, da bi hoteaje generacije vtisnilo razvoju drame pečat. Debevec gradi na temeljih obširnega in prodirnega znanja, ki je danes neobhodno potrebno vsakemu oblikovatelju, predvsem pa se opira njegova režija na vesten študij notranje podobe umetnikovega ustvarjanja. Pronikniti v idejo, pričarati jo gledalcu v živih podobah, je karakteri/.aei-ja poli in je obenem stil njegovih režij, katerih prepričljiva jasnost razodeva velik talent. V izbiri repertoarja je pristaš močno idejne, programatične, včasih skoraj teoretične linije, sredstva v režiji pa su asketsko priprosta. V marsičem je baš ta poteza značilna za našo mentaliteto. Kakor je letošnja vprizoritev »Kralja na BetajnovK vredna posebne analize, ker bo bodočemu režiserju važna razvojna faza, tako je pomembna tudi režija »Vesti«. Vest« je izrazito prograniatična igra, v vseh ozirih oblikovno šibka in revna na dramatičnosti. Mladostno avtorjevo delo naj bi bil poskus stvarne jx>dobe duhovnega življenja mlade generacije, a je obtičalo na plitvini. Toda problem je vendarle podan, problem razdejanja duš po svetovni vojni, nakazana je trudnost generacije, ki je ušla granatam, izražen je njen protest in boj v zdanjem življenju za vrednote i-odobne etičnosti. Obrabljene teze in nemoč zastirajo globino problema, ki ga je pisatelj le slutil, nikakor pa v ustvarjenem organizmu obudil v življenje. Tem večja pa je pomembnost režije, ki je iz slutenj morala ustvarjati vidno podobo. Dbevec je poskušal antitezo med Francozom in Nemcem zabrisat«. Povzdignil je problem etične odgovornosti, poudaril protest in duhovno razdejanje. V mističnem prostoru gotske katedrale raste dialog med • duhovnim (Kralj) in Marcelom (Debevec) dinamično v izpoved notranje razdvojenosti. Izkušnjave vesti so v besedilu precej revne, toda problem je živ in sega v globine. Debevec je problem in protest doživljal. Iz tega mističnega sveta stopa Marcel v realno življenje, v katerem išče zadnje tolažbe. Ustvaritev tega sveta je najtežja režiserjeva naloga. Pisatelj mu ne nudi opore, življenjska resničnost njegovih oseb je tolikrat prelomljena, v vseh ozirih enostranska, skoraj shematična. Zato je režiser poskušal okrepiti duhovno doživljanje štirih glavnih oseb in izločiti vse nedoslednosti, ki bi motile vsaj navidezno življenjsko resničnost nosilcev ideje. Eitla (Želez-nik), Franschlieba (Bratina) in Augusto (Rakarjevo) je v dobrih podobah ohranil le za tehnično pomoč v ustvarjanju prizorov*. V Marcelu je podal skrajno razdvojenost. Njegovi pojavi se človek lahko upre, toda priznati ji mora doslednost in enotnost. Režiser in igralec obenem ni mogel {premišljati o življenjski resničnosti, odločiti se je moral za idejno, katero je pa dosegel in je bil v najvažnejših prizorih prepričevalen. V težki, pasivni vlogi Angelike se je Boltar-jeva močno borila za izraz, pa se je v končnem, zanjo najvažnejšem prizoru povspe-la do resničnost,ne podobe dekleta, ki je odmrlo lastnemu življenju ter ji je žrtev postala nova vsebina. Če primerjamo škrbin-škovega Holderlina z očetom v »Grobu neznanega junaka«, se nam šele jasno pokaže velika kreativna sila tega igralca. S pritajenim izražanjem čuvstev in do potankostt preštudirano masko je vendarle ustvaril človeka, ki je bil močan steber vprizoritve. Ob njem je Marija Vera izražala idejno mater preko vseh danih možnosti. Režiser je življenju teh štirih nosilcev ustvaril izredno atmosfero. V tej atmosferi so rastli prizori do močne efektnosti. Tenko uglašena soigra, vibriranje glasu v tišini je uspešno nadomeščalo pomanjkanje dramatičnosti. V vsakem dejanju je usmeril režiser gibanje v centralni prizor, v katerem je z naj-tišjimi sredstvi porazil gledalca. Odprte sobe, s črnimi zavesami mesto stropa so bile primeren okvir, kar se je posebno v drugem dejanju uveljavilo. Razmaknjene sten« in črne zavese med njimi so praznoto vidno izražale. Režija je v živih podobah karakterizira-la problem in pisateljevemu hotenju ustvarila popolnejšo obliko. Želeti ]>a bi bilo, da bi se prevodom, ki so od dne do dne slabši, posvečala zopet prejšnja pazljivost. J. K. Pavičevičevi »Črnogorci" Mfctm M. Pavičevič ie nravkar izdal deseto kriico svoie DODularne zbirfce »Črnogorci u Dričama i anegdotama««. V teh desetih zvezkih ie zastopano ogromno gradiva o Črnogorcih: n niih nravih. običaiih in zgodovini, o pravnem. moralnem, estetskem in verskem čuvstvovaniu in mišlie-mu. o niihovih znanih liudeh. dalie o niih hurnoriu in dovtionosti. o »čoistvu« in ponosu. o viteškem čutu za čast. ki ga ima to hrabro, a revno liudstvo. Dredstavliaioče v sodobni zmehanizirani Evrooi živo. nrist-no romantiko heroiskih časov. S to zbirko ie Mičun M. Pavičevič no pravici zaslovel. Prva kniiga ie izšla 1. 1928. ori Cvi.ianoviču v Beogradu. V kratkih presledkih ie sledilo devet nadaliniih. Človeku se vidi. kakor da zakladnica, ki iz nie iem-lie g. Pavičevič svoie »priče in anekdote«, nima dna. Zakai zbirka še ni zakliučena: nii ob strani sta med tem izšli še dve knjižici črnogorskega humoria. in sicer druga kot tiskan rokoDis. ker ie nameniena zsroli v znanstvene svrhe. Petemu zvezku »Črnogorcev« ie SDisal predeovor dr. Nikola Andrič. dočim ie sedmega izdala Jugoslovenska akademiia s predgovorom svoietra učenega predsednika dria Gavre Manoilo-viča. Desetemu zvezku ki ga ie Disec izdal v samozaložbi, ie dodanih več laskavih ocen Dreišniih kniig iz peresa K. Balimon-ta. dr. Vladimira Dvornikoviča. Luie Voi-noviea in Milana Jevtiča. Ta pohvalna ori-znatiia. ki se uvrščajo k že znanim sodbam Bogdana Popoviea. prof. Gesemanna in drugih. ie pisec opremil, z naslovom: »Kad ei-canti govore neka sitneš čuti.« kar ie očitno naoerieno zoper nasprotnike g. Paviče-viča. Zakai. nieeovo delo ie brez dvoma tako. da mora vzbuditi odmeve zlasti v vrstah črnogorskih roiakov. »Crnogorac ie strahovito osetliiv. min suiete. i boii se oera više nego mača«. pravi duhovito dr. Dvor-nikovič v zvezi z odmevi Pavičevičevih anekdot. Čeprav ie tudi nam težko govoriti, ko ima.io besedo velikani, se vendarle zaustav-liamo ob desetem zvezku Pavičevičevih »Črnogorcev« z velikim zanimanjem. Vnetna. s katero avtor zbira in izdaia gradivo, ki ie že etnografsko, a delno tudi jezikoslovno velikega nomena. ie vredna občudovanja. Mirno lahko trdimo, da bi izbor nai-boliših anekdot iz vseh_desetih zvezkov postal klasična kniiga o Črni gori. prav kakor zvezek narodnih pesmi. Tak izbor bi oo vsei verietnosti s hvaležnostio pozdravile tudi v drugih iezikih. Z druie strani na moramo ooleg vneme in marliivosti v zbi-raniu srradiva pohvaliti oblikovalno sposobnost g. Pavičeviča. ki iz liudstva posneto blasro kaikrat približa našemu okusu in tako nam Vodi? kroz Južno Srbijn« je naslov lično opremljeni informativni brošuri, ki jo je pravkar izdal >Putnik« v Beogradu. To je prvi poizkus te vrste in znak, da začenja turizem prodirati tudi v lepe, do včeraj še povsem patriarhalne pokrajine Južne Srbije. Mimo prirodinih krasot se nudijo turistu pestre narodopisne zanimivosti in zgodovinski ter umetnostni spomeniki bizant-sko-srbskega sloga, priče visoke kulture, ki jc v srednjem veku cvela na teh starodavnih tleh. Popotniku, ki želi spoznati Južno Srbijo, bo »Voduk dober kažipot, j Delovanje Eciteljstva v šol! in izven nje ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Blejski turnir je prešel v svetovne šahovske časopise. Zelo ugodne so vsepovsod kritike. Nihče ne osporava naši veliki prireditvi zasluženega pomena. Vse neprijetne in seveda nesmiselne opazke h blejskemu turnirju so prihajale rn prihajajo samo iz naših časopisov. Je že tako Resnica je pa vendar, da s ao ustvarili nekaj velikega in pomembnega. Resnica je, da je blejska občina, da je blejski župan pokazal, da ima smisel za velike stvari. Resnica je, da je naša banovina storila več nego svojo dolžnost. Resnica je nadalje, da so člani pripravljalnega odbora, predvsem njegov predsednik, blejski župan g. J. dr. De Gleria in njegov poslevodeči podpredsednik g. ravnatelj Evgen Lovšin požrtvovalnem delu premostili vse zapreke in v najtežjih časih izvedli turnir, kakršnih svetovna šahovska zgodovina ne pozna veliko. Res je nanosled, da so bili vsi inozemski mojstri z organizacijo blejskega turnrja relo zadovoljni in da bi vsi radi še prišli na Bled. Spričo tega dejstva je silno ne-va/no, ali so bile nekatere jugoslovanske ickalne šahovske veličine zadovoljne ali ne. Prav tako je s:lno nezanimiva njihova strokovna kritika. Saj imamo svetovno kritiko, ki se ne briga za nervozne majhne ambicije. Edina stvar, ki se o nji resno moTe razpravljati, je vprašanje jugoslovanskega pr-vaštva. To vprašanje sili po blejskem turnirju zopet v nekatere naše časopise. Najbrže samo zato, ker drugega pametnega vprašanja tudi nervozna kritika ne najde. Prepričan sem, da baš po blejskem turnirju našemu šahovskemu svetu jugoslovansko prvaštvo ni noben problem. Na Bledu so igrali najmočnejši štirje Jugoslovani. Pokazali so. kaj znajo. Ne samo v boju s svetovnimi mojstri, temveč tudi v boju med seboj. Kdo«- vzame turnirsko tabelo v roke, dobi takoj jasno sliko. Čemu bi torej nekaj ljudi v Zagrebu in v Beogradu rado videlo dvoboj Vidmar-Ivostič? Ne vem. Zakaj ne sme državni prvak živeti v Ljubljani? Kaj naj tak dvoboj še prfnese novega? Kakor vsak državni prvak, imam seveda 'udi jaz svoje dolžnosti. Igral bom z vsakim kandidatom za jugoslovansko prva-šfvo. Toda igral bom prav tako, kakor igra svetovni prvak s svojimi kandidati le po natančno določenih pravilih. Po istih pra-v lih namreč, kakor jih imajo dvoboji za naslov svetovnega prvaka, z edino spremembo. da naj bo honorar samo desetina honorarja, ki je določen v borbah za svetovno prvaštvo. Moj odgovor na izzivanja je jasen Kogar mika boj, naj pride. Po blejskem turnirju se je mudil dr. Aljehin več dni v Ljubljani. Pripovedoval sem mu. da želi nekaj ljudi, naj bi igral s Kostičem. Povedal sem mu tudi, da imam zgoraj opisane .pogoje. Opozoril me je na to. da zahteva ameriški prvak Marshall petkrat večji honorar. Pristavil je še, da moj dvoboj najbrže ne bo končal z 8 : 0 v moj prid, da pa bom nedvomno lahko zmagal. Zato tudi ni smatral stvari za resno. * Če že moram toliko pisati o dvobojih za naslov prvaka, naj še opišem detajle. Razumljivi bodo vsakomur, ki pomisli, da prvak ne more po nepotrebnem tratiti svojega časa za nič in zopet nič. Izzivajoči kandidat mora po pravilnajprej prvaku pismeno javiti, da ga izziva in zaorositi za določitev termina in bojišča. Prvak sme vedno izbrati čas in kraj, seveda v pametnih mejah. Dvoboja ne more odrivati preko enega lefa. Kraja si ne more izbrati izven ozemlja, ki prihaja v poštev. Če bi me g. Kostič izzval, bi mu odgovoril. da imam čas v juliju :n avgustu leta 1032. in da bom rad igral na Bledu. Oba se pri tem lahko pripraviva na borbo. Po pravnih pa mora izzivajoči mojster takoj polenti kavciio. V našem primeru bi znašala samo 50 dolarjev. Kavcija zapade, če se kandidat skesa, ali pa če do označenega termina ne preskrbi vsega, kar je za dvoboj potrebno. Tu tiči glavna težava. Oba igralca hočeta im"*? vrem povrnjene stroške. Potovanje, bivanje na bojišču, ni zastonj. Prvak si ne bo nakooaval izdatkov za to, ker ta ali oni gospod misli, da bolje igra. Kandidat bo torej moral nabirati po-trebna sredstva za dvoboj. Pred vsem za stroške. Potem pa za honorar. Če bi prvak moral igrati zastonj, bi svoj čas, ki ga lahko plodonosno norabi za delo. lahkomiselno zapravljal. Venomer bi moral igrati 7. vsemi mogočimi in nemogočimi kandidat. Honorarni fond znaša v borbah za svetovno prvaštvo 10.000 dolarjev. Za jugoslovansko prvaštvo se mi zdi 1000 dolarjev dovolj. Nekako 70.001 dinarjev bi moral torej vsak kandidat nabrati. Dvajset odstotkov dobi po pravilih iz honorarnega fonda prvak na vsak način. Ostalih osemdeset odstotkov pa si po končanem dvoboju igralca delita tako, da zmagovalec dobi šest desetink, premagani pa Štiri. Zmagovalec je oni, ki prvi dobi šest partij. Pravila so zelo dobro premišljena. Pred vsem pravilno varujejo prvaka pred neresnim izzivanjem. Skrbe tudi za dragoceno stabilnost. Priznam, da bo g. Kostič težko nabral 70.000 dinarjev. Za sedanje težke čase je to visoka svota. Zanimanja tudi ni dovolj. Problem ie že preveč razčiščen Komur pa je vendarle neprijeten, ta naj plača. Če je res tako nenrijetno. sc stvar da poceniti. Kostič se lahko odpove svoji pravici na povrnitev stroškov. Odoove se lahko tud' honorarju, ki bi ea dobil, če dvoboj zgubi To je vsekako 3-20 dolarjev ali preko 17.000 dinariev. Potreboval bi potem samo 45.000 dinarjev namesto 70.000. Tako nekako je or<*d leti operiral Bogoljubov. ko je izzval Aliehina. Kdor misli, da mnra na vsak način do cilja, mora misliti na žrtve. Mene te stvari res ne zanimajo. Mene zanima APehin. ne Kostič. Če oa je res varno, da iugoslovenski ša-hov«ki nrvak ne živi v LinibPani. V>m toral. Vsako leto dvakrat, če hočete. Prisil ien. bom nobiral honorarie, ki mi jih bo vsiljevala bo'na ambiciia. Ponavljam. Problem jugoslovanskega prva štvn me ne zanima Igral bi na rad z ivi;oT,;T|r>rn 7rt svetovno. Pripravil bi se zanj teTrfUi+o. Za noben turnir se n^em »ri-nravlH. tak dvot\pi b'" se. Od-mvedal bi se tudi nravicam. k«knr se 'e Bogoljubov. K r bi rad vse storil, kar morem, za svojo domovino. Volišča in predsedniki volilnih komisij SREZ LJUTOMER Apače (Apače, Črnci, Lutverci, Nasova, Segovci, Žepovci): Žel Janko, šol. uprav.; Cezartjevci (Cezanjevci, Branoslavci, Ka-menščak): Cvetko Radovan, šol. uprav.; C ven: Vumierl Matej, šol. uprav.; Drobtin-ci (Drobtimci, Grabe, Konjišče, Podgorje, Vratja vas, Vratji vrh, Žiberci): Resman Rado, šoL uprav., Stogovci; Gornja Radgona (Gor. Radgona, Črešnjevci, Police): Burja Rihard, učitelj; Negova (Negova, Ivanjci, Ivanjševci, Očeslavci): Jenko Vin-cenc, šol. uprav.; Križevci: (Lokavci. Loga-rovci, Križevci. Boreči, Krištanci, Ključa-rovci): Španger Vekoslav, šol. uprav.; Ljutomer: (Ljutomer, Noršinci): Lubej Franio, učitelj; Mala Nedelia (Mala Nedelja, Go-demarci, Moravci, Radoslavci): Čeh Ivan, šol. uprav.; Okoslavci (Okoslavci, Grabo-noš): Korošak Drago, učitelj, Sv. Jurij ob Ščavnici; Orehovci (Orehovci, Boračeva, Zb:igovci): Mavrič Karol. šol. uprav.. Gornja Radgona; Ščavnica (Ščavnica, Plitvica, PBtvTČki vrb): Nemec Peter, šol. uprav.; Slamnjak (Slamnjak, Presika, Stročja vas); Kuharič Lovro, davčni inšpektor, Liutomer; Radenci (Radenci. Hrastje-Mota, Rihtarov-ci. Štratovci): Mihec Anton, učitelj; Stara centa: Mišici Josip, šol. uprav.; Vučja vas (Vučja vas. Buč eč ovci, Ilijševci, Stara nova vas): Klanjšek Mirko, šol. uprav.: Sv. Jurij ob Ščavnici (Sv. Jurij, Rolehnečiči, Galu-šak. Kraljevci, Slaiptrinci, Trbegovci'): Iva nj -šič Ludvik, šol. uprav.; Kanela fKapela, Murščak. Sfanetinci): Peri-1 Kvirin. šol. unrav.; Ver že j (Veržej, Bučani, Grlava): Kožar Franjo. šol. unrav. SREZ MARIBOR, DESNI BREG Činžat (Činžat, Kumen): Medic Avgust, šol. upravitelj, Puščava; Črešnjevec (Čreš-njevec, Pretrež, Vrhloga): Štrigel Anton, šol. upravitelj; Dogoše (Dogoše, Rogoza, Sv. Miklavž, Zrkovci'): Petrovič Šiimen, šol. upravitelj v Dev. M. Brezje; Fram (Fram, Loka, Morje, Ranče): Ivanuš Valentin, šolski upravitelj; Laporje (Hošnica, Laporje, Vrhole, Žabljek): Vendramin Franc, šolski upravitelj; Lehen (Lehen ln kraj Podvelka): Kotmk Viliigoj, šolski -jpra-vitelj; Limbuš (Bistrica, Limbuš, Pekre, Vrh-doD: Zeilhofer Alfonz, šolski upravitelj; Makole (Dežno. Jelovec-Makole, Sv. Ana): Černe Ludvik, šolski nadzornik; Pečke (Pečke, Stopno, Štatenberg): Bogateč Janko, kanclist, Maribor; Pobrežje: Kle-menčič Josip, šolski upravitelj; Podova (Podova. Gorica)): Lešnik Ivan, šol. upravitelj; Poljčane (Lušečka vas. Pekel, Polj-čane, Stsr >vsko): Kranjc Alojzij, šolski upravitelj, Šmartno na Pohorju (Šmartno, Bojtsina, " ijhajm, Kalše, Smrečno, Ošelj): Podvršnik Anton, šolski upravitelj; Tezno: Lukner Franc, učitelj: Raivanje: Firm S+e-van, šol. upravitelj; Tin je: Tomažič Joško. šol. upravitelj; Zg. Poljskava (Zg. Poljska-va, Bukovec, Gabernik. Ogljenšek, Pekoše): Rajner Joško, šol. upravitelj; Rače (Rače. Ješenca): Pučelik Mirko, šol. upravitelj, Fram; Ruše (Ruše, Bistrica. Lobnica, Smol-nik): Črnko Jernej, učitelj: Slivnica ("Slivnica, Orehova vas, Skoke): Mejovšek Radovan, šolski upravitelj: Slovenska Bistrica (Slov. Bistrica, Kovača vas, Sp. Nova vas, Šentovec, Zg. Bistrica): Tajnik Miloš, šol. upravitelj; Spodnie Hoče (Spodnje Hoče, Bohova, Pivola. Pohorje, Razvanje Zg. Hoče): Miušič Anton, šol. upravitelj: Spodnja Ložnica (Spodnja Ložnica, Cigomce, Zgornja Ložnica): Povh Stanko, šoL upravitelj, Sv. Venčeslav: Spodnja Poliskava: Kopriva Avgust, šol. upravitelj; Sv. Marjeta na Drav. polju: Kovačič Edvard, šol. upra vitel i: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc. Recenjak, Rdeči breg razen kraja Podvelka): Lavrič Stamiko, šol. upravitelj: Studenci I: Hren Anton, šol. upravitelj; Studenci II.: Tušek Franc, šolski upravitelj, Tezno; Studenice (Situdenice, Brezje, Hra-stovec, Modraže): Živko Janko, šol. upravitelj. SREZ METLIKA. Suhor: Makar Dako, gostilničar in posestnik, Metlika; Drašiči: Pezdirc Frane, posestnik in mlinar; Radatoviči: Smiljanič Janko, učitelj, Metlika: Gradac: Pibtič Franc, posestnik in pečar; Božjakovo: Ba-juk Martin, posestnik, Božjakovo; Metlika: Stunar Ivan, tainik Dol, posojilnice; Podzemelj; Pezdirc Peter, posestnik, Kra-sine; Radovica: Klenec Matija, čevljar in posestnik; Lo^vica: Petrine Franc, posestnik, Trnovec: Črešn jevec: Konda Ivan, posestnik, Praproče. SREZ MARIBOR, LEVI BREG. Pod ta srez spada tudi mesto Maribor, ki ima 11 volišč; predsednike volilnih komisij smo že objavili. Nadaljnja volišča v tem srezu so: Sv. Anton v Slov. gor. (Adrenci, Bregova, Cogetinci, čagona, Osek, Smolinci, Sv. Anton, Zupetinci): štumpf Ludvik, šol. upravitelj; čemljenšak (čemljenšak. Selce): Pukšič Alojizij, žiupan, Selce; Gočova (Gočova, Biš): Kramberger Franc, obč. odbornik in posestnik; Jarenlna (Jarenina, Polička vas, Pesnički dvor, Vukovski dol): Droč Ivan, šol. upravitelj; Kamnica (Kamilica, Bresternica, Jelovec. Rošpoh): Puhr Josip, učitelj; Krčevina: Cvetko Franc, šol. upravitelj: Kogaki: Janžekovič Ivan, obč. svetovalec in posestnik; Nova cerkev (Lokavci, Sladki vrh. Trat je. Velka): Fer-luga Franc, šol. upraviteli. Marija Snežna; Selnica ob Dravi (Selnica, Janževa gora, Slemen): Kikl Janko, učitelj: Selnica ob Muri (Selnica. Ceršak): Očkerl Miroslav, župan: Spodnja Sv. Knngota (Do-brenje. Gradiška, Na Ranči): From Vekoslav, šol. upravitelj: Svečina (Svečina, Sla-tinski dol, Plač): Brce Josip. šol. upravitelj; Sv. Ana (Kremberg, Dražen vrh. Le-dinek, Rožengrund, ščavnica. Zg. Ročica, žice): Stuhec Jakob. šol. upravitelj: Sv. Barbara (Jablanca. Korena Rogoznica, Zimica, žikarci): Sancin Franc. šol. upravitelj; Sv. Marjeta ob Pesnici (Sv. Mar-ieta. Draaručova. Grušova, Vosek): Vauda Mirko, šol. upraviteli: Sv. Trojica v S'ov. eor. (Sv. Troiica. Senarska, So Porčič. Veriane. Zer. Porčič i: Golež Franc. šol. uoravitelj; Sv. Benedikt, v Slov. gor. (Sv. Benedikt. Drvanie. Thova. Sv. Trije kra-lii, Trotkova): Ba.5a Anton. šol. upraviteli: Sv. Duh na Ostrem vrhu (Boč. Gradišče): Križnič Josip šol. uroravitelj: Sv. Jakob (Ploderšnica. Sn. Jakobski dol. Zg. Jakobski dol): Vauhnik Mihael, šol. upravitelj; Sv. Juri i ob Pesnici (Spičnik, Sv. Juri i ob Pesnici): §a-farig Franc. šol. un^a-vftelj: Sv. Jnrii v Slov. gor. (Sv. .Turii. Malna. Pariinie. So Haprav S^pdnii Oa-^tern^ ^?tp-n?pp) • ^ri^intin Pudolf. ii«fpiT: spstnik in i» šfar- Moravci (Moravci. T^šannvci) • ška-lič Že';f-'o. šol. upravitelj- Mn^flnci (Dan-kovci, KošarjpvH Moščano^- Banf' Tož^f, župan- Merska Sobota (MarV:šavci. M Sobota. RaiH^a-nV Križan Ferdo. notar- pe-čarjevei (Markovci. Pečarievci. Prose*vka vas. šalamonci): že'iko .To?pf. žiroan- Per-♦oča (GeriVi^i. P^ri^čg Krašči. Rn^n. Prertannvci fRrornvci L^rn^ria Polana. Prodo^vcj). Knez Jo6ip, upok. žand. narednik. Pred kratkim se je vršil mesečni sestanek članstva nekega sreskega učiteljskega društva na Gorenjskem. Na sestanku so se obravnavale važne stanovske zadeve učiteljstva. K besedi se je oglasil neki šolski upravitelj, ki je v temperamentnih besedah na-glašal važnost učiteljskega dela v šoli, obenem pa se zavzemal za abstinenco učiielj-stva pri vsakem delu izven šole, za kar je žel. viharno odobravanje večine navzočih učiteljic. Mi se z mnenjem govornika, ki je nagla-šal važnost učiteljskega delovanja v šoli sami, seveda strinjamo, ne moremo pa soglašati, da bi učiteljstvo izven svojega poklica stalo pri gospodarski, duševni in telesni vzgoji naroda popolnoma ob strani. Učitelj, ki vrši sicer z vso vnemo svoj poklic v šoli, a v zunanje kulturno in gospodarsko življenje naroda ne posega, ie podoben onemu delavcu, ki vrže takoj kladivo v stran, ko odbije njegova delavna ura, ne da bi pomislil, kake posledice ima lahko to za negovo eksistenco in da se mu lahko odlomi veja, na kateri sedi, ako mu ni mar, kako uspeva podjetje njegovega gosnodarja. Tako je tudi delovanje učitelja tesno povezano z narodom, v katerem živi ter GLEDALIŠČE Eostandova »Veste, ki je napravila pri premijeri v naši drami v resnici velik, globok vtis, se ponovi drevi za abonente reda E. Zasedba kakor pri prem i jeri, samo namesto obolele ge. Rakarjeve nastopi v ulogi služkinje Avguste ga, Gabrijelčičeva. — »Takšna je prava', zabavna, toda decentna veseloigra, se bo uprizorila jutri ob 20. po mižanih dramskih cenah. Nova opera »Laterna« je operno delo visoke umetniške vrednosti, bogati motivi so zajeti deloma iz narodnega zaklada. Posebno slikovita in efektna je instrumentacija, ki naj lepo ilustrira vse dogodke, ki se vrše na odru. ?/Laterna' se ponovi drevi za rtvl D. Dirigira kapelnik Štritof — »Viktorija in njen huzar« se ponovi jutri ob 20. no običajnih opernih cenah. Poleg »Grofice Marice« je »Viktorija« v muzikalnem. kakor tudi libretističnem oziru najboljša opereta, kar jih je bilo v poslednjih sezonah na našem odru. Zasedba kakor pri premije-ri, režija Povhetova, muzikalno vodstvo dr. Švar«. SOKOL Sokolska ž upa Ljubljana V nedeljo 18. t. m. ob 1L15 se odkrije na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani spomenik velikemu Jugoslovenu in odličnemu sinu našega naroda, blagopokojnemu bratu dr. Gregorju žerjavu. Vabimo članstvo Ljubljane in okolice, da se udeleži odkritja v čim večjem številu v civilu z znakom. Delegacija župne uprave se udeleži odkritja v krojih. — župna uprava. Sokol Radovljica priredi v nedeljo 18. t m. ob 8. v Sokolskem domu proslavo desetletnice dograditve svojega doma. Na sporedu pevske, godbene in telovadne točke. Prijatelji in sodelavci, pridite, da v prijateljskem krogu obudimo spomine na preteklost in da se medsebojno ohrabrimo za nadaljnje delo v lastno, narodno in državno ko- rist! , ,, . Delo Sokola v Virovitici se lahko imenuje vzgledno. Ne samo, da društvo kot tako vrši v svojem srezu popolnoma svojo dolžnost, skrbi tudii za razširjenje sokolskega udejstvovanja potom 19 sokolskih čet." Matično društvo samo šteje okrog 300 članov in 42 članic. 51 moškega in 25 ženskega naraščaja in skupno 233 dece, čete same pa imajo 888 članov in 41 članic. Nastop je priredilo najrorej sredi avgusta društvo kot tako, nato pa so sledili vsako nedeljo nastopi čet vse do danes ob pomoči matičnega društva, vendar pa ob aktivnem sodelovanju čet. Uspehi, ki so doseženi, prekašajo vsa pričakovanja. Zahvala br. dr. Scheinerja. Ob priliki svoje 70 letnice je prejel starosta ČOS to-1;ko čestitk, da mu je bilo nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej. Zato je naslovil v uradnem listu ČOS »Vjestniku Sokolskem« toplo zahvalo na vse članstvo, k'er pravi med drugim, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje skromne-sile So-kolstvu. k'" mu hoče zvesto in vdano služiti. Uspeh sokolske stvari mu je bil in ie predmet njegovih največjih življenskih želja. Češkoslovaški sokolski novfnarii se bo- rfo letos sestali 24. in 25 oktobra v Pragi. Dnevni red letošnjega sestanka obsega na-slednie torkp no uvodnih formalnostih: tin-rofila br. Kreifeva o ref'straciii sokolskih novinariev noročilo br Križa o ž"r>n:b no-ročevaltfrih šolah kritika br. dr. Prolvske O 5«nmh vpst"ikih. ki "h 'zdaiaio vse žime v Cos. dalie bo se nečal br. Jandasek o ribrw1nn dan oktobra bo 5tr.pl br Tatv dasplr nair»rp! velik «rovOr V TvrStt trnf nr>. vinarltt n^Var bo ostati rlpl rfnpvrmn.-. nosvpfpn noro^lnm n žnnn^ vpsfni-kih dalie or Din: Šarbova Marija in Žmavc Franjo (Got-nji grad); po 500 Din: prislanova Marija jn Sbrizaj Teodor (Gornji grad); po 300 Din: Vovšek Franc (Kamnik) in Zagožen Jož^ (Ljubno); po 200 Din: Flux Fran (Gornji grad; skupaj 500 Din); po 100 Din: Kor?n Avgust (Gornji grad); inž. Marek (Celje); Mekinda Franc, Vovk Franc. Repevškov.i Jela in Gleščič Ivan (Gornji grad; skupaj 200 Din), Cajner Franc (Pusto polje), J.--žovnik Franc (Kokarje); po 50 Din: Žmavc Franc (Gornji grad), Folčeva Marija (Štajn-grob); po 20 Din: Pešlova Tinka (Gornji grad); po 5 Din: Mermolova Marija (Gornji grad). Bratska hvala! DRAVOGRAD Kolo jugoslovenskih sester že več let oskrbuje in vzdržuje v zimskih mesecih šolsko kuhinjo za revno šolsko deco. Kuhinjo bo otvorilo tudi letos. Šolska kuhinja za revno deco je zlasti v letošnjem letu zaradi hude gospodarske krize nujno potrebna in moramo akcijo našega požrtvovalnega ženstva za obraniš tev kuhinje tembolj pozdraviti. Kolo vzdržuje vsa leta kuhinjo z lastnimi sredstvi in s podporami posameznikov in je v to svrho priredilo v nedeljo dne 11. t. m. v Wolifovi gostilni čajanko, ki je bila po-voljno obiskana. Zaradi splošne gospodarske krize 60 se skrčili tudi dohodki društva, zato pozivamo javnost, da priskoči društvu na pomoč. Vsak najmanjši dar v denarju ali v živilih je dobrodošel! Povsod se zbirajo zbirke za siromašno in ogroženo prebivalstvo, žrtvujmo tudi mi. pobri-gajmo se za revno šolsko deco! Kolo pc naj se zaveda, da vrši v tem pogledu veliko delo, ki ga znajo prav ceniti zLasti oni, ki na lastni koži čutijo bedo. Hadio Izvleček i? oroeramov Sobota. 17. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas in plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: O kulturnem filmu. — 19: Angleščina. — 19.30: Zabavn* štivo. — 20: Predavanje za gospodinje. — 20.30: Koncert godbe dravske divizije. — 22.30: Napoved časa in poročila. — Plošče. Nedelja, 18. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Se o drugih plemenitih kožuharjih. — 11: Salonski kvintet. — 13: Dnevne vesli in plo- „ šče. _ 15.15: Dekliška ura — 15.45: Operetne arije. — 16.40: »Materin greh«. — 20: Slovenske zdravice (kvartet »Glasbene Matice«). — 21.45: Salonski kvintet. — 22: Poročila. — 22.15: Jazz. BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert. — 17.30: Jazz. 20r Klavirski koncert. — 21: Schumannove pesmi. — 21.30: Komorna giasba. — 22: Poročila. — 22.30: Lahka godba. — ZAGREB 11.30: Klasična komorna glasba. — 17: Jugoslovenska glasba. — 20.30: Koncertni večer. — PRAGA 17.30: Plošče. — 18: Opera. — 19: Godba na pihala. — 20: Prenos iz Brna. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 18: Lortzingova glasba. — 19: Koncert iz Prage. — 20: Opereta. — 20.55: Letni časi v glasbi. — 22.20: Prenos iz Piage. — VARŠAVA 17.30: Mešan program. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Arije in pesmi. — 23: Ples. — DUNAJ 10: Orgle. — 11.05: Simfoničen koncert. — 13s05: Mandoline. — 15.05: Zabaven program. — 18.25: Italijanska komorna glasba. — Slavni pevci in instrumentali-sti. — 21: Mešan program. — BERLIN 20.30: Opereta. — Godba za ples. — KONIGSBERG 15.45- Lahka glasba.' — 18.15: Klavir. — 20.15: Koncert i? Lipskega. — 22.30: Godba za ples. - MffHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 19 30: Avstriiski skladatelji: — 21.15: Tretje deianie »Val-kirec. — 22.50: Ples. — BUDIMPEŠTA 15.30: Godalni kvartet. — 17.10: Orkestralen koncert. — 19.25: Revija — 21.25: Violinski koncert. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Koncert komorne glasbe. — Jazz. TARZAN E D G A R RI C E BURROUGHS V 300 SLIKAH Z BESEDILI LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 17: Vest. E. Nedelja, 18.: Takšna je prava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Gostovanje v Celju (Kralj na Betajnovi). Sreda, 21.: Pritličje in prvo nadstropje. E. Četrtek, 22.: Vest. C. Petek, 23.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 17.: Laterna. D. Nedelia. 18.: Viktorija in njen huzar. Izven. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Damski lovec. Car se da fotografirati. B. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: Laterna. A. Petek, 23.: Levstikova proslava. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 17.: Zaprto. Nedelia. 18.: Zemlja smehljaja. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek. 20.: Mayerling. C. življenja Japonci v Mandžuriji Vojak japonske okupacijske armade v Mukdenu straži razglas v kitajščini, ki naznanja prebivalcem, da bo vsak poskus nemirov najstrožje kaznovan. (Glej članek s slikami »Borba za Mandžurijo« v najnovejši številki tedenske revije »življenje in svet« Aretirani trgovec Silvester Matuschka, ki je prvotno priznal svojo soudeležbo pri železniškima atentatoma v Biatorbagyu in Jilterborgu, se je v podrobnostih tako zapletel v protislovja, da ga smatrajo za duševno bolnega. Ko je njegova žena zvedela za moževo priznanje, je hotela prostovoljno v smrt, vendar so jo pravočasno redili. Slika kaže aretiranca z njegovo ženo in hčerjo. Ravnatelj Sauerbrey, glavni krivec V Frankfurtu ob Meni se je pričel proces proti ravnateljem tamošnje splošne zavarovalne družbe, ki so z drznimi špekulacijami, napačnimi bilancami in ponareditvami zakrivili polom ogromnega zavarovalnega podjetja češkoslovaški Edison Prevratna iznajdba za razvoj avtomobilizma Preveč izumiteljev Češkoslovaški patentni urad prejme vsako leto povprečno 10.000 prijav za patentiranje novih izumov, od katerih pa more rešiti le knkžnifr 20 odstotkov. Sicer pa je od vseh novih izumov komaj tretjina praktično uporabna, pri čemer jih največji del obleži po cela leta, ker primanjkuje finančnih sredstev za masno fabrikacijo. Le malo izumiteljev najde ljudi, ki so jih pripravljeni financirati. Zanimivo je, da sta v prejšnjih časih razsvetljevalna tehnika in električna stroka največ vzpodbujali izumitelje, danes pa Je največ izumov stroje stroke. Sledijo kemična industrija, živilna stroka, šele nato električna stroka in končno gradbena stroka. Novi predsednik bolgarske vlade Sredi polarne puščave se dviguje moderno velemesto — Novi izgledi za svetovno gospodarstvo si od bencinskih avtomobilov. Glede akcijskega radiija, ki je bil doslej borna plat vseh elektromobilov, je pri novem ustreženo vsem zahtevam in tudi zaradi terena se ni bati, da mu Sousedikov elektrotnobil ne bi bil kos. Sousedik je neke vrste samouk. Pred desetimi leti je začel 6koraj brez sredstev skromno mehanično delavnico v nekem zapuščenem mlinu v Vsetini ob Bečvi. Da-n&s pa stoji prav na tem mestu njegova mogočna tovarna, v kateri zaposluje podjetni Sousedik že nad 300 delavcev. Nadeja se. da bo v petih letih svoj obrat, v katerem se izdelujejo vsakovrstni stroji, vo> žila in elektrotehniški predmeti, tako razširil, da bo dela za 1200 delavcev. Morda se mu bo to posrečilo že v dveh letih, če pojde vse posreči Dela bo dovolj, ker je Sousedik sam ja-ko plodovit izumitelj Nad sto patentov v vseh kulturnih državah čuva plodove njegovega bistrega duha Največ se je bavil in se še bavi z elektrotehniko. V tej panogi se mu je posrečilo nekaj prav pomembnih izboljškov na električnih motorjih za trofazni tok. Nič manjše pozornosti pa ne posveča izpopolnitvi akumulatorjev, ki bodo igrali nekoč še neprimerno bolj važno vlogo v elektrotehniki kakor danes. Akumulatorji so tudi srce njegovega bodočega električnega avtomobila in če bo imelo to res tako odlične lastnosti, kakor prerokujeio, potem se je morala Souse-diku nedvomno posrečit- naravnost epo« halne spopolnitev teh shranjevakev električne energije. Starši se vmešavajo v proces incidenti v liibeškem procesu — Sovjetski zastopnik pri razpravi Tretji dan liibeŠkega procesa je prinesel nekoliko razburljivih momentov. Starši, ki so doslej prisostvovali razpravi mirno, so postali ta dan z medklici tako glasni, da jih je moral predsednik resno posvari-ti. Povod za te medklice je dala izjava dr. Altstaedta med zasliševanjem, da je bil o neškodljivosti CaVnettovega preparata tako prepričan, da je ž njim oepil lastno dete, ki se je rodilo v marcu 1931. Takoj se je oglasilo iz vrst staršev: »S katerimi preparatom sta ga pa cepili?« In Altstaedt je moral priznati, da to ni bil preparat, fci so ga izdelovali v Liibecku, temveč da si ga je naročil direktno iz Pasteurjevega zavoda v Parizu. Domačemu torej le ni zaupal in razumljiivo, da je vzbudiilo to priznanje med starši ogorčene besede; Na neko ironično opazko državnega pravdnika se je v avditorju oglasil smeh. Predsednik ga je ustavil z ostrim glasom: Ne dovolim, da bi se tu smejali. Primer, ki ga tu obravnavamo, je tako resen in žalosten, kakor ni bil še noben primer, katerega so obravnavala nemška sodišča. V nadaljnjem poteku razprave je dT. Altetaedt poudaril, da je prepričan o uspešnosti Calmettove metode, ki se je do aprila t. 1. samo na Francoskem preizkusila brez škodljivih posledic na 380.000 dojenčkih. Tudi v drugih državah, kakor v Ru» muniji, Španiji, Poljski, Švedsfci, Norveški, Danski i,n v Italiji, so jo uporabljali v veliki meri, ne da bi kdaj povzročila kakšno nesrečo Drugega naztranja je bil izvedenec dr. Uhlenhuth, ki je povedal, da jo je preizkušal zadnji čas na morskih prašičkih, kje* je pa pokazala v enem primeru slab učinek. Dr. Altstaedt je na to odgovoril, da je lahko razlika med učinkom kakšnega preparata na živalih ali na ljudeh. Veliko pozornost je vzbudila med razpravo vest, da je sovjetska vlada predlagala, naj bi enega njenega zastopnika pripustili k razpravi kot opazovalca. Tema predlogu so ugodili. Hči ministrskega predsednika mis Ishbel Mac Donald pomaga očetu pri volilni agitaciji Iz uredniškega koša Novi grad. Mlad mož se je hotel naučiti trobente in si je izbral primernega učitelja. Ampak nedostatni čut učenčev za takt, je učitelju povzročil velike težave. Nekega dne bi bil nad njim skoraj obupal. Tedaj ga je razsvetlila prava miseL Vzel je jermen in ž njim kratkomalo zvezal svojo pa učenčevo nogo. Tako je moral učenec hote ali nehote pravilno udarjati takt z nogo. Grofičje. žena nekega kmeta, ki Je istočasno babica, je bila nekam pozvana. Istočasno bi moral tudi kmet po nujnih poslih. A kdo bo za časa njiju odsotnosti nakrmil krave v hlevu, ko nista imela ne hlapca ne dekle? Mož pa jo je uganil. Za-kril je preprosto hlevska okna s cunjami, da je vladala v hlevu popolna tema. Krave naj bi mislile, da je še noč in da še ni Čas za krmitev. Za srečo so sosedje opoldne slišali tuljenje živali in jih sami nakrmili. Nemci so v velikih skrbeh, ker število rojstev v njihovi deželi stalno pada, še bolj jih pa skrbi drug problem, ki je v »veri s tem pojavom: namreč problem, da pada tudi procent nadarjenih otrok, dočim se veča odstotek nenadarjenih. To dejstvo je dokazal neoporečno znani berlinski proučevatelj dednostne teorije, prof. Muckermann. Tako je preiskal stanje stvari v 6000 družinah nemških univerzitetnih profesorjev in je ugotovil, da nimajo niti toliko otrok, da bi se mogle te družine trajmo ohraniti. Zastoj porodov v tej kasti traja že pol stoletja, torej veliko delj nego splošna tendenca nazadovanja porodov. V Monakovem je proučil 809 družin iz-učenih in neizučenih delavcev ter primerjal šolske uspehe njih otrok. Družine iz-učenih izumirajo, družine neizučenih pa se množijo. In baš otroci teh ne kažejo dobrega napredovanja v šoli, dočim je pri prvih narobe. Tudi tukaj torej izumira boljša dedščina, slabša pa se ohranja. V Bremenu ima 7000 družin, katerih otroci posečajo višje šole, povprečno 2 otroka — premalo, da bi se mogle ohraniti; v Stuttgartu gre edini porast prebivalstva na rovaš družin, katerih otroci posečajo pomožne šole. Isto žalostno sliko kažejo raziskovanja po drugih nemških mestih. Seveda se lahko tudi v družinah nižjih siojev rodijo nadarjeni otroci, toda ne-števiini učenjaki so že dokazili s številkami v rokah, da je njih odstotek neprimerno manjši nego odstotek nadarjenih otrok iz višjih slojev. Tako ugotavljajo zadnje statistike, da so otroci iz najvišjega po-klicnega sloja dosegli v 32.5 odstotka svojega števila najboljšo klasifikacijo (med otroci tega sloja sploh ni bilo nobenega, ki bi imel »komaj zadosten« ali »nezadosten« red), otroci najnižiega sloja pa komaj v 10 odst. svojega števila! To so številke, ki dado res misliti in ki prerokujeio nemškemu narodu slabo bo-do-čnost. Ni čuda, če so Nemci za svojo usodo v skrbeh. Janačkova prijateljica V Brnu se je končal proces, pri katerem je Slo za dediščino, ki jo je zapustil slavni češki skladatelj Leoš Janaček svoji dolgoletni prijateljici Kamili Stosslovi, ženi nekega prodajalca starin v Pisku. Janaček je v svoji oporoki določil, da ji pripada pravica do tantiem za razne njegove opere, večje in manjše skladbe, kakor tudi obresti za neki legat v znesku 200.000 Kč. Janačkovi sorodniki niso hoteli priznati njenih zahtev, češ, da je bil skladatelj ob času, ko je sestavil to testamentarno določbo, neodgovoren za svoja dejanja. Stosslova pa je dokazala na podlagi skladateljevega dnevnika, ki je v njenih rokah, da o kakšni duševni neodgovornosti v zadnjem času njegovega življenja ni govora, kar so potrdili tudi zdravniki sana-torlja v Moravski Ostravi, v katerem je Janaček 12. avgusta 1928 umrL Sodišče je Stosslovi priznalo pravice do tantiem, glede obresti iz legata pa s« je stvar uredila tako, da dobi 70.000 Kč odpravnine. Sodbo mora potrditi še češkoslovaško naučno ministrstvo. Fernando de los Rios Moderno mesto ob severnem tečaju Praški listi poročajo, da je češki tovarnar Josip Sousedik izumil nov tip električnega avtomobila ki bo v vsakem pogledu prekosil sedanja motorna vozila. O podrobnostih izuma, ki ga je Sousedik baje zaščitil z več patenti, se ne da izvedeti ni» Josip Sousedik česaT podrobnega. Baje se bo izdeloval za normalno ceno, v obratu pa bo celo cenej- Berlin - pomorska luka V aprilu letošnjega leta Je neka skandinavska pomorska družba uvedla poskusno zvezo z motornimi ladjami med nemško prestolnico in Skandinavijo. Berlinčanl so bili glede uspeha te zveze skeptični, a se je obnesla tako dobro, da so jo sedaj iz-premenili v redno zvezo in jo nameravajo razširiti še na Angleško, Francosko, Špansko in Finsko. Motorne ladje, ki Jih uporabljajo, obsegajo 260 do 280 ton in so pripravne tudi za promet na dolgih pomorskih progah. Ta promet Je blagovnega značaja. Iz Berlina vozijo radio-material, kovine, kemikalije, tekstilno blago itd., iz Skandinavije les, ribje konserve, jeklo, papir, kože, mast, čreva itd. ter mnogo tranzitnega blaga za Češkoslovaško. Volilna borba v Angliji Nova Kolumbova vožnja španska vlada je naročila mornariškemu oficirju Juliju Guillenu, da mora potovati v Ameriko z ladjo, ki je točno posneta pa »Pomisli — ubila sta se, ko sta se peljala z avtom k poroki!« »Hm, avto in poroka! Kako morejo ljudje siliti v take nevarnosti!« Nadarjenci izumirajo Zanimive ugotovitve nemškega učenjaka Po odstopu min. predsednika Malinova je prevzel vlado dosedanji notranji minister Mušanov, ki vodi tudi vnanje ministrstvo Štiri stoletja so sanjali narodi o krajši trgovinsiki poti preko severnega tečaja do evropskih dežel. Ta sanja se sedaj izpolnjuje, kajti celo brodovje ladij s stotina, mi ton žita se odpravi v kratkem Lz Port Churchilla v Hudsonovem zalivu proti Angleški. Port Churchill je najnovejše moderno mesto na svetu, kajti tam, kjer se dviguje, je bila še junija tega leta polarna puščava in le tu pa tam je stala kakšna samotna eskimska snežna koča. Pred kakšnimi 30 leti se je tu naselil trgovec s kožuho-vino in kožami William Beach, ki je že takrat prerokoval, da se bo prej ali slej na tem kraju dvignilo moderno velemesto. Redki tamošnji naseljenci in obmejni stražniki so se mu smejali — mož pa Je imel le prav. S Port Churchillom si otvorita severno-zapadna Amerika in zapadna Kanada no vo izhodišče k trgovskim središčem sveta. To bo v prvi vrsti izhodišče za izvo2 ogromnih količin žita, ki ga pridelujejo v Kanadi. Velikanski so tudi naravni zakladi. ki jih čuva ta zemlja v svojih globinah. na milijone in milijone je živali, ki dajejo dragoceno kožuhovino in kožo. Ozemlja, ki obsegajo sto in sto tisoče kvadratnih kilometrov in ki so bila še pred kratkim izključna lovišča Indijancev in Eskimov, se bodo odprla civilizaciji in svetovnemu gospodarstvu. Zločinec, umobolnež ali fantast? Favay proces v Frankfurtu Kolumbovi »Santa Maria«. Tudi oprava ladje mora biti prav takšna, kakršno je imel Kolumb na svoji vožnji. Na sliki vidimo novo »Santo Mario«, katere navigacijski instrumenti izvirajo lz Kolumbovih časov. Dokumenti o Krištofu Kolumbu Po dolgoletnem iskanju je italijanski učenjak prof. Francesco Creti našel v španskih in italijanskih arhivih listine, ki baje dokazujejo neoporečno, da je bil odkritelj Amerike po rodu Italijan. V arhivu se vil j-skega muzeja je našel n. pr. listino, s katero je bil Kolumb L 1492 po španski kraljevi dvojici Imenovan za »indskega admirala«, a iz njenega besedila izvira, da je bil Kolumb inozemec. Tega in drugih dokumentov prof. Creti še ni objavil. Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane te« denske revije »življenje in svet"? Vsak dan sna Mesto še ni dograjeno, delajo ga n« vseh koncih in krajih, stoji pa že velika elektrarna m dvigala za žito delujejo noč in dan. Nastajajoče mesto je tast mani-tobske vlade, ki daje okoliško zemljo le v najem. Treba je bilo mnogo dela v skalna tla, treba je bilo obsežnega izsuševalnega dela, preden so lahko pričeli z graditvijo. Ceste, parki, bulvarji so postavljeni., poleg delavskih stanovanj in industrijskih ter pristaniških naprav stoje že mnoge banke in menjalnice, stoj! tudi že prva misionska cerkev. Nihče, ki ni tu zaposlen, se ne sme naseliti v Churchillu, dokler ne bo vse dovršeno, in tudi za navaden poset je treba uradnega dovoljenja. Zato še ni hotelov, gostiln in prodajaln razen blagovnih skladišč in prodajaln za delavce. Ti se hranijo v ostalem po vzorno urejenih skupnih kuhinjah. Prebivalstvo tvorijo torej sami moški — to je delavci, žensk je tu le 60 in so žene misionarjev, uradnikov in drugih nameščencev. Med najzanimivejšimi zgradbami v mestu je veliko žitno skladišče, ki obsega 2 in pol milijona angleških mernikov in ki so ga zgradili v — sedmih tednih! Navzlic svojemu strogo realnemu name-nu bo imelo življenje v tem mestu ob robu severnega tečaja vendarle nekaj fantastičnega na sebi, tako daleč in vendar tako blizu civiliziranemu svetu. španski pravosodni minister SatnomoTHčeva poroka na smrtni postelji Pred kratkim smo poročali o samomorilnem poskusu, ki ga je izvršil francoski pisatelj Auguste Debray med generalno vajo »Generala Boulangerja« v pariškem gledališču St. Martin. Debray je zdaj v bolnišnici umrl. Pred svojo smrtjo pa se je dal poročiti, čeprav je bil tako slab, da so mu morali pri podpisu poročne pogodbe voditi roko. ASK Primorje : SK Svoboda V nedeljo ee bo končalo prvenstveno tekmovanje v podsavezni ligi. V Ljubljani nastopita kot zadnji par Svoboda in Primorje. , , , Da je tekma izredno važna, dokazuje j o,.'no prvenstvena tabela. Ako se posreči Primorju, da odnese dve točki, ni rečeno, da se bo zaradi tega povzpel na II. mesto. Ta placement je odvisen v največji meri od diference golov. Toda če bo moštvo v napadu igralo tako neefektno kot ^ doslej, ne more pričakovati ugodnega rezultata. Svoboda je v dosedanjem tekmovanju dokazala, da je klub, ki se je neupravičeno podcenjeval. To dokazujejo lepi rezultati, ki jih je moštvo doseglo p« vsem ostalim ligaškim klubom. Da bo s~u-ša.a tudi jutri pokazati svojo moe, t,e splošno pričakuje. Tekma bo pričela ob Lr na igr.scu ASK Primorja ob vsakem vremenu. Prvenstveno tekmo ob 13.4.-- igrata rezerv, obeh klubov. SDort na deželi. V nedelio ie kraniski Sokol priredil II. soortni dan ob sodelova-iu Liubliane. Jesenic. Skoiie Loke. btrazi-šča ;n Tržiča. Ob 9. se ie vršila olimonska štafeta 800 X 400X 200 m skozi mesto, start i o lrl nri trgovini Kušlan. Prva ie dospela na c i štafeta Sokola Stražišče v času o nriiute 41 in eno Detino sekunde in si on-dobila orehodni nokal mestne občine. 11. ie bil Sokol K rani I. v 3.45 min.. II. Sokol Sk Loka v 3 min. 45 in dve petini sekunde. IV. Sokol Krani II. (tekstilna šola) v 3.o7 min. Izven konkurence ie dosDel Sokol i rzic v 4 min. 4 in eni desetini sekunde, druza Da štafeta S. O. P. D. Krani. ki ie dosoela v času 4 min. 4 in dve desetini sekunde, v ženski štafeti si ie nriborila prvo mesto štafeta S. O. P. D. Krani v času 1 min. 15 in dve netini sek. Preiela ie orehodni pokal Sokola Krani. Štafeta Sokola Kranj ie orišla na cili v času 1 min. 17 in eni oe-tini sekunde. Ob 11. se ie vršila na telova-dišču tekma v cdboiki med moštvom Sokola Liubliana Matica in Sokolom Krani. t. i. med nrvakoma sokolske žime Liubliana in Ooreniske sokolske žime. Odigrane so bile tri igre: nrva 12:15 za Liubliano. druga: 15:13 za Krani tretia: 14:16 za Liubliano. Skupna razlika golov 41:44 za liubliansko sokolsko žuno. Rezultat iasno Driča o enakosti obeh moštev, videti Da ie bilo. da ie domače moštvo boliše. mala diferenca gre tudi deloma na račun sodnika. Poooldne ob 14. so se oriče!e na letnem telovadišču Sokola nogometne tekme, katerim ie prisostvovalo mnogo občinstva. Prva tekma med rezervo SK Bratstvom z Jesenic in rezervo Sokola Krani ie bila v drugem nolčasu nrekinicna. Ob 16. sta nastonili moštvi Sokola Škofia Loka in Sokola Krani. Zmagali so Kraničani z 11:3. Domače moštvo ie igralo odlično. Tekma ie bila lena in napeta. Huda- borba -na ie bila tudi med dru-karii. vse na ie bilo -v meiah dostoinosti. Po tekmah ic moštva v telovadnici Narod- Balkanske igre v Atenah Atene, 10. oktobra Danes popoldne ob 3.30 se je vršil program, določen za drugi dan in. balkanskih iger. Igram je prisostvovalo nekoliko manj ljudi ko v nedeljo, zanimanje vse eno rs ste in bo jutri gotovo doseglo višek. Si-romašnejši sloji atenskega prebivalstva prisostvujejo igram — pred stadionom Izvrstni mikrofoni jim javljajo vse rezultate, a tudi podrobnosti, tako tudi oni lahko dajo duška veselju zaradi zmag svojih ljubljencev in junakov. Najpopularnejši njihov atlet je vsekakor Mautikas, odličen ali round atlet, ki ga pozna vsak otrok. Ne samo Atene. tuc'i provinca ga časti kot pravega narodnega junaka. Kolikor smo mogli izvedeti, bomo Mautikasa prihodnje leto imeli priliko gledati na internacionalnem mitingu v Jugoslaviji. *vot prva točka so se vršili predteki na 200 m. Jugoslovani smo na tej progi imeli samo enega zastopnika — Skoka. V prvem predteku zmaga Mehmet-Ali (Turčija) pred Skokom (Jugoslavija), ki ni hotel forsirati in je ležerno tekel 23.2. Rezultat Mehmet-Ali ja je 22.6 (nov turški rekordi, a tretji je bil Kirschner (Rumunija) s 23.4. V drugem predteku je bil prvi Mautikas s 23.8, drugi Rašef (Bolgarska) 24.4, tretji Rumun Ghiner. Za finale se je torej plasirala ta šestorica. Tek 400 m zapreke. V to najtežjo disciplino smo Jugosloveni morali postaviti dva najmlajše tekmovalca Premila in Marti-rtija. Martini je to progo tekel celo prvič v življenju, toda vzlic temu sta se oba držala odlično. I. predtek: 1. Miropulos (Grčija) 63.2, 2. Vitaljos (R) 63.4, 3. Martini (Jugoslavija) 63.6. I. predtek: 1. Zaharopulos 65, 2. Har-banof (B) 65.3, 3. Dremil (J) 65.6. Za finale sta se plasirala oba naša re-prezentanta. Troskok je bila zelo zanimiva disciplina dneva, ker se je vodila ogorčena borba za vsako polovico centimetra. Nas je zastopal rekorder Miokovič. Siguren favorit je bil zmagovalec v skoku v višino Papani-kolaus. ki skače tedno čez 14 m. Do predzadnjega skoka je bil Miokovič na 4. mestu in šele z zadnjim energičnim skokom si za 0.5 cm osvoji drugo mesto. 1. P. Pa-panikolaus (G) 14.07, 2. Miokovič (J) 13.60, 3. Pavajot (R) 13.595, 4. Galopolos (G) 13.505. Po rezultatih lahko sodimo ostro borbo, ki se je vršila med poedinci. Tek na 5000 m: 1 Nanos (G) 13:21.4, t. Zukanas (G) 16:31.2, 3. Paveljuh (R) 1G:43, 4. Predanič (J) 16:43.8. Jugoslove-r.e je na tej disciplini zastopal samo Predanič, ki se je v ostri konkurenci še precej dobro držal. Zdi se, da je njemu izrred vseh največ škodovala grška hrana. na Prijatelje naše lepe knjige opozarjamo šentpeter originalni slovenski roman Juša Kozaka. Izredno razgibano dejanje je postavljeno v središče staroslavne ljubljanske fare. nega doma pozdravil starešina br. St Zavr-šnik razdelile so se nagrade., nato na je bila prosta zabava. — Jutrišnjo nedeljo bo ob 15.30 tekma za nogometno prvenstvo Jesenic na športnem igrišču Bratstva med domačima kluboma Borec in Svobodo. Oba kluba sta v dobri farmi, zato se obeta zelo zanimiva borba. ■------------ Petoboj za prvenstvo dravske banovine in crosscountry bo priredila ilirijanska smučarska sekcija jutri dopoldne ob 10. Pri petoboju bodo na startu najboljši la-hkoatleti Zupančič Neli, Stepišnik Milan, Banko in Putinja. Vsi atleti so se za nastop marljivo pripravili in je zmagovalca težko prerokovati. Zanimiv bo tudi gozdni tek smučarjev. Proga pelje z igrišča Ilirije na Rožnik, kjer je kontrola. Smer si izbira vsak tekmovalec po svoji volji, start se bo vršil v presledkih. S. K. Ilirija, članstvo plavalne sekcije se zbere 18. t. m. v proslavo desetletnice Kordeličevega športnega udejstvovanja v restavraciji »Zvezda« ob' pol 20. Polnošte-vilno. — Bazenska sekcija ima jutri dopoldne od pol 11. dalje trening za vse igralke na igrišču. Ob pol 11. bo slikanje v tekmovalnih dresih za igralke Stana, Ida, Irena, Ada, F.la, Maruša, Marta in Boža, ki morajo biti na igrišču najkasneje ob 10.15. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 10. igrajo juniorji z juniorji Hermesa. Postava prvega m rezervnega moštva za nedeljsko tekmo je v klubski knjigi pri Kovačiču. S. K. Svoboda, Ljubljana. Za prvenstveno tekmo Svoboda : Primorje 18. t. m. so odrejeni: Naumovič, Zemljak, Potekal, Boncelj I., Habicht L, Bcgme, Starman, Janežič I., Makovec, Erlich, Ozebek. Rezerve: Bončar, šušteršič. Stranski sodnik: Stojkovič. Navedeni morajo biti točno ob 15. v garderobi Primorja. — Za predtek' mo Svoboda : Primorje so odrejeni- Fu-gina, Marjetic, Tavčar, Habicht II., Batič, Serše. Boncelj II., Drnovšek, Jafcše, Janežič II., Scholmaver. Rezerve: Sedmok, Krivačič. Stranski sodnik Cotič. Navedeni morajo biti točno ob 13. v garderobi Primorja. Reditelji: Galof, Simonič in Orel. Nadzor blagajne Jakob Kovač, ki morajo biti točno ob 13. na igrišču. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. zaradi tekem v nedelio sestanek v »Zvezdi«. Sestanka naj se sigurno udeleže Mikluš, Oblak, Dancu, Prešern, Simčič I, Simčič H. Košenina, Glavič, Kos, Škrainar. Fuiliar, Klančnik, Zupančič, Mo-korel. Primar, Sterle, Močnik, Novak, Por, Prijič, Lorbek, Kretič. Kerpan I in II, Fer-jan, Lašic. Vsi in točno! Vlak v Trbovlje ob 7.; tekma na igrišču ASK Primorja ob 9.30. SK Grafika. Danes ob 19.30 sestanek vseh nogometašev v klubskih prostorih v Del. zbornici. Sestanka naj se udeleže tudi vsi na novo prrstoo:vši člani ter posebno gg.' Kmet'«. Kobal, Mihelšč, Bežan in Pun-gerčar. Važno, zato vsi in točno! Metanje diska (helenski stil): dr. Narančič letos ni imel sreče. Po neuspehu pri metanju diska na Pauheleniosu je prišel popolnoma nepričakovano še drugi. Krivda je v tem, da dr. Narančič izboljšuje in menja svoj stari stil ter da je nastopil brez primernega treninga. Novi stil mu »leži« oziroma mu bo »ležal«. Saj na treningu meče kroglo čez 15 m. Tudi pri metanju diska so ga po na treningu doseženih rezultatih smatrali za favorita. Toda: 1. Gančev (B) 36.94, 2. Karabatis (G) 36.20, 3. Moljodopulos (G) 35.41 in šele 4. dr. Narančič 35.07 5 Havalek (R) 34.22. Zmagovalec Gančev je najboljši bolgarski atlet a.11 roundist. Tudi lani je zmagal v tej disciplini. Tek na 400 m zapreke finale: 1. Miropulos (G) 56.3, 2. Zaharopulos (G) 58, 3. Vitaljos (R) 60.2, 4. Dremil (J) 81, 5. Harbanov (B) 62. Dremil se je izredno dobro držal, tekel je blesdran. V predteku je namreč padel čez zapreko in si poškodoval nogo. Grka sta pokazala zelo lep stil. Mojster v tej disciplini Mautikas ni nastopil. štedi se za finale 200 m. Tek 200 m finale: Zdi se da je zanimanje za to točko bilo največje. Kako tudi ne. saj je bilo vprašanje prvega mesta popolnoma negotovo. Starter klici« in gledalci imajo priliko opazovat: enega od lepih prizorov tekmovanja. 200-metraši kleče kopljejo startne jamice in se prijateljski razgovarjajo. Strel poči, toda na žalost je starter pokvaril lepo borbo. Fove-ljeval je zelo hiti o, tako da se Skok in Mehmet-Ali še nista niti dvignila na povelje »Pozor«, ko je že počil strel. Mautikas, verziran v teh stvareh pobegne, ali že se zaženeta ■za. njim v divjem sprintu tudi Skok in Mehmet-Ali. Tempo se ni menjal od starta do cilja. Pri 100 m se cm za cm Skok odmika in že se zdi, da bo siguren drugi, ko izvrstno trenirani Mehmet-Ali pritisne in 50 m pred ciljem ujame Skoka. Mautikas obrži na startu dobljene metre. Mehmet-Ali in Skok se kolje-ta. Mehmet je o'al iz sebe vse, nahaja se v vodstvu ali Skok se še ne vda. še nekaj metrov do cilja. Mehmet je izmučen, Skok ga v divnem finishu dohiteva, samo še prša, ali že je cilj. Mehmet-Ali se zruši one-sveščen, dragi je, prvi Mautikas in tretji Skok. čas prvega je kolosalen, pa tudi čas Skoka mnogo ne zaostaja. Je to najboljši čas zadnjih let v Jugoslaviji, samo dve desetinki slabši od rekorda. Turški trener, bivši slavci nemški petobojec Abra-hams je pohvalil lep stil Skoka, za kar gre hvala njegovem- trenerju, in mu prerokoval še lepe uspehe na športnem polju. škoda samo, da je to veličastno borbo pokvaril nemogoč starter Rumun. Na seji je bilo sklenjeno, da vsak narod da enega starterja, kateri so se razvrstili na po-edine proge. Rezultat teka na 200 m: 1. Mautikas (G) 22.4 (nov grSki in balkanski rekord), 2. Mehmet-Ali (T) 22.7, 3. Skok (J) 22.8. Jugoslovenska štafeta je tekla v postavi Tučan, Nikhazi Madjarevič, Skok. Zmago je odločil prvi človek grške štafete Georgakapulos. Tučan se ni hotel mučiti, kajti jutri ga čaka težka naloga, tek na 400 m. Balkanska štafeta 800X^00X200X100: 1. Grčija 3:28. 2 (balkanski rekord), 2. Jugoslavija 3:33.8 (boljši od jugosloven-skega rekorda), 3. Rumunija 3:35.8, 4. Turčija, 5. Bolgarska. Športni drobiž Kakor švedska, je tudi Italija že dolo-ila svoj team v vojaškem peteroboju za olimpijado. Osem častnikov se že pridno pripravlja v rimski Centralni šoli za telesno kulturo. Nemško nogometno reprezentanco so povabili na Japonsko, kjer naj bi nastopila šestkrat. Ali'bodo Nemci šli, se še ne ve. V italijanskih nogometnih klubih igra 30 Južnoameričanov. Tudi Filipinski otoki bodo zastopani na olimpijadi. Odposlali bodo 50 mož, ki se bodo borili v lahki atletiki, plavanju in boksu. Italijansko boksarsko amatersko moštvo je porazilo Dance s 3:2. - Niti francosko nogometno moštvo, niti telovadci ne bodo zastopani na olimpijadi. Tako je sklenil njihov olimpijski odbor. Odposlali bodo pa na vsak način lahkoat-lete, plavače in strelce. Država jim bo dala okoli 12 milijonov dinarjev, kar bi pa bilo za nogometaše in telovadce premalo. :;-Tilden Tours Corporation«, Tildnova družba profesionalnih teniških igračev je prispela v Evropo. Nastopili bodo najprej v Parizu. Poleg Tildna igrajo tudi K. Ko-želuh, Nusslein, Albert Burke, Richards, Plaa in Hunter. Pri evropskih prvenstvih v dviganju uteži so zmagali, kakor je bilo predvidevati, Egipčani. SOCIJALNA POLITIKA Konsument, trošarine in carine V težki gospodarski krizi, ki je objela vse države sveta, je ena prvih in največjih nalog zakonodaje, da posveča svojo paz-njo socijalnim problemom, ki nastajajo kot logična posledica svetovnega gospodarskega položaja. Zato toplo pozdravljamo odločne besede vlade, ki jih je stavila v volilno proklamacijo. da bo svojo gospodarsko politiko upravljala v duhu časa odgovarjajočim socijalnim potrebam ljudstva. Socijalne nadloge tarejo danes vse stanove brez izjeme. Zato je ta poudarek tem večje važnosti, ker sc zavedamo, da soCi-jalno pravična državna • gospodarska poli-; tika v prvi vrsti in najuspešneje lahko omili gospodarski pritisk na socijaino šibkejše plasti naroda, med katere pa spada danes tako kmctovalec, kakor državni, pri« vatni nameščenec in delavec, torej ogromna večina našega ljudstva. Kakor odločno odklanjamo vsako bolj-ševiziranje našega gospodarstva od spodaj, tako pa tudi državno gospodarstvo ne bo smelo trpeti, da kdorkoli prenaša svoja bremena ali povečuje svoj dobiček na račun ljudstva. Zato bo nujno potrebno zaščititi proizvajalca vseh gospodarskih dobrin, to je kmeta in delavca, kafeor tudi potrošnika teh dobrin, to je konzumenta. Država mora v svojem delokrogu in po svoji zakonodaji regataiivno Vplivati in vršiti s tem tudi svojo socijaino funkčijo',-' ki more biti v tem slučaju usmerjena samo na korist 6-kupnosti in splošnih intere-sov. Vprašanje carin in trošarin spada danes tudi med socijalne probleme, zlasti ker sedanja urejenost tako carin kakor trošarin ne odgovarja duhu časa in je po vsem svojem značaju tudi neutemeljena. O tem razpravljati podrobneje, bi vodilo vsekakor predaleč, zato hočemo prikazati samo par primerov, ki jih omenja tudi letošnje zelo zanimivo poročilo Delavske zbornice, ki zadoščajo za dcf'az neupravičenosti današnjih carin in trošarin. Sladkor: Češkoslovaški sladkor franko meia stane za kg 3.80 Din, carina 3 Din, trošarina 5 Din, tako da stane z vsemi stroški velctrgovca 12.10 Din. Naša lastna sladkorna industrija ne plačuje nobene ca* rine, kar znaša pri našem letnem konzumu 95.000 ton okrog 300 milijonov dinarjev, vendar ie naš sladkor ravno tako drag kakor češkoslovaški. Izgovor, da se tako za-ščituje naš efesport sladkor ia. tudi ne drži, ker se naš eksportni sladkor ne prodaja v izgubo. Res je. da se je v poslednjem času trošarina zvišala za 1.65 Din pri kg. sladkor pa se je podražil v drobni prodaji samo za 1 Din, vendar nastane vprašanje, čemu taka zaščita sladkorja, kakor tudi drugo vprašanje, je-li visoka trošarina in carina, ki preobremenjuje blago prekomerno in znaša pri sladkorju dvakratno blagovno vrednost 9.65 Din, koristna, socijaino gotovo ni upravičena. Sladkor je domač produkt, ki 6tane danes v nadrobni proda- ji 15 Din. Trgovec, ki mora prodajati sladkor v svojih papirnih vrečicah, zasluži na kg komaj 0.50 para; kmet, ki prideluje sladkorno peso, je absolutno odvisen v ce* ni od sladkornega kartcla, konzument pa težko krije in to v mnogo manjši meri kot pa jc to njegova resnična potreba, visoko ccno sladkorja Sladkor pa je v ljudski prehrani zelo važen faktor. Odprava carine, znatno znižanje trošarine in pritisk na visoki dobiček sladkornega kartcla bi konzum sladkorja samo dvignili: zato sladkorni kartcl ne more biti bolje zaščiten, kakor naš konzument. Izpad dohodkov vsled odprave carin in znižanja trošarin pa naj se nadoknadi na uvoženih živilih luksuznega značaja, ki splošne ljudske prehrane ne prizadevajo. Pivo: Pred vojno je stal liter piva 40 vinarjev, danes stane 9 Din;-torej v- relaciji 1 : 15, kar bi dalo ceno 6 Din za liter. Surovine, kakor ječmen, koruza in_ hmcl| pa daleč niso v cenali v predvojnem ražr merju in so baš 'te katastrofalno padle'v zadnjih letih češko pivo je stalo 1929, po= stavljeno franko meja manj kot 2 Din /a. liter, naš kartcl pa je zahteval zanj 5.20 dinarjev, torci 3 Din za 1 piva več in to baje v slabši kvaliteti kot je češko. Komu torej v korist? Zato ie zaščitna carina, ki znaša pri pivu 6.60 Din za odločno- neupravičena: posebej pa šc iz razloga, da je ta carinska zaščita prinesla 35 pivovarnam naimani 150 mil ionov Din premije na leto. Pri tem konzumu niva je zaslužilo 260ft zaposlenih pivovarniških delavcev 40 milijonov Din na leto. konzument pa plačuje nepotrebno _visoke j;?nc._____ Našteli bi lahko še celo vrsto živil m potrebščin za vsakdanje ir. nujno potrebno življenje, ki so vsled nepravilne ocene ah karteliranega gospodarstva na škodo države in konzumenta. Zato bo revizija carin in trošarin nujno potrebna in izvršena po socijalnih vidikih bo lahko ugodno vplivala na naše skupno gospodarstvo, ki more biti usmerje.io v to, da se kupna .moč konzumenta dvigne m ustvari denarju tudi ono kuprs moč, ki jo zasluži. Inozemski -nameščenci in delavci v tekstilni industriji dravske banovine. Iz uradne statistike Delavke zbornice za 1. 1930 posnemamo, da zaposluje ta industrija 413 inozemskih uslužbencev, od katerih odpade na delavce 153. ki so po večini Slovenci iz •Primorja. Tujih uradnikov pa zaposluje ti industrija 35. obcatovodij. mojstrov Jn . preddclavcev pa 225. Vsekakor bi bilo želeti"." .cfa Bi dobili enkrat tudi statistiko vseh Inozemskih namcšrincev po drugh industrijah, obratih in firmah, k: bi Ki-a za presojo potrebe zelo potrebna. Brezposelnost' ee namreč pri nas javlja v neljubi obliki, zlasti šc med inteligenčnmi poklici in smo mnenja, da bi le^ti kakor tudi absolventi naših. trgov-k i.h in .strokovnih šol lahko zamenjali tuje državljane. "Kakor je sicer to za vsakogar težko, gre vendar našim ljudem v prvi vrsti za krun. Taka Zu popravila«. 45712-1 Prodajalko peciva mlado, pošteno in čedno d»kle iščemo za kavarno. Vprašati med 12. in 14. t pisarni kavarne Emona. 45717-1 Mesar, vajenca ■ prejme takoj Leopold Jesih, mesar v Medvodah. 45626-1 Navijalko (špularico) dobro izurjeno sprejme pletilna industrija Mahkota, Celovška cesta 44 45667-1 Za madžarskega korespondenta bč imeli za nekaj ur tedensko dela. katero bi da-jnli na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45646-1 Perfektno šiviljo Jia krznarski stroj, sprejmem v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45640-1 Trgovskega učenca ali nčenko eprejmo boljša delikatesna jn špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45637-1 Gospodinja (gospa) Br"dnjih let, dobra kuharica. vajena gospodinjstva •r boli!; hiši (četudi še ni služila) s*1 išče za bn-1'šo h>io v notranjosti Srbije. Ponudb« s sliko na naslov *IWco.mT\ Zagreb. Jurčičeva ulica 8. 45728-1 Sobarica C dobrimi spričevali, dobi službo pri mali rodbini. — Naslov v oglasnem c»ddelku »Jutra«. 45732-1 2 dobra kamnoseka sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45750-1 Učenko sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45755-1 Kroj. pomočnika za male kose sprejme Rozman, Ljubljana VH, Pod-junska ulica. 45760-1 Krojač zmožen samostojno voditi in krojiti delo po meri — dobi takoj mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjen kroia-č« 45798-1 Vajenca - slugo ki bi se obenem izučil lepe obrti, sprejmem proti tedenski plači. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 45789-1 A žLhm f+41 Krajevne zastopnike za vse večje kraje Slovenije iščem za praktično novost. Stalen postranski zaslužek. Ponudbe z znamko na naslov: J. C u r k, Moste pri Ljubljani, Pre-dovičeva 15. 45758-3 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso iravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 45053-5 Potnika manufaktume stroke — za >bisk privatnih strank sprejmemo. Ponudbe pod šifro »Fiksum in provizija« 'i a podružnico »Jutra« v Mariboru. 44942-5 Prodajalka z večletno trg. prakso, izurjena v trgovini mešanega blaga, vešča pisarniških del, s I. letnikom trgovske šole, želi kjerkoli name-ščenje. Cenj. ponndbe na oglas, odddek »Jutra« pod »Dobra moč 27«. 45584-2 Hlapec vojaščine prost, vajen vsakega dela in konj, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45628-2 Prodajalka izučena v mešani trgovini, z večletno prakso, išče primerno nameščenje v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45696-2 Absolvent učiteljišča zrnržen vsakega dela. lepopise«. dober risar, poln idealizma do dela, išče kakršnokoli zaposlitev. In-štruiral bi tudi vse predmete za osnovno in meščansko šolo. Nastopi takoj! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko uporaben«, 45622-2 Mlada natakarica ki bi pomagala tudi druga dela, želi službo za takoj ali pozneje. Zmožna kavcije. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna Anica«. 45729-2 Kot učiteljica najraje izven Slovenije bi šla k boljši družini. Zmožna sem slovenščine in nemščine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45757-2 Mladenič star 16 let, pošten rn priden, z 1 razr. gimnazije, gre takoj v trgovino na deželo, kjer bi imel vso oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45774-2 Mehanik s specialnim šoferskim izpitom za vso državo, vojaščine prost, trezen in zanesljiv, želi službo šoferja ali v kaki boljši delavnici. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 45793-2 Delovodja- obratovodja elektrotehnične in strojne stroke, želi premeniti služ bo. — Gre tudi kot risar, konstruktor ali nadmonter Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna spričevala«. 45475-2 Natakarica dobro izurjena, ki govori poleg slovenščine tudi italijansko in nemško, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica«. 45801-? 7>a Čamernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonlrmna Prospekt 15 zastonj — pi Site ponj! 231 Gdč. dijakinji klasične gimnazije, nudim stanovanje z zajtrkom proti uspešni inštrukciji prvo-šolke. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45743-4 JMvrnt* Motor s prikolico kupim. Ponudbe na naslov Gorjanc, poštno ležeče — Kamnik. 45695-10 Avtotaks. koncesijo za Ljublja.no z vozom vred prodam. Neizvežbani dobi po-uk. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodam«. 45678-10 Motocikli brezkonkuren-čni, na obroke po 550 Din. V svrho dostave prospektov pošljite Vaš cenj. nasiov na oglas, oddelek »Jutra «pod šifro »Brezkonkurenčen«. 45781-10 Tovorni avto znamke Puch, 35 HP, naprodaj. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Auto«. 45784-10 Brinovo olje večjo množino po dogovoru proda Franc Rožma.n. Pod-strmec — Velike Lašče. 45411-6 Sadna drevesa samo zanesljive prvovrstne vrste za jesensko ali spomladansko saditev si nabavite takoj pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3/L Zahtevajte cenik. 45632-6 Mlinska garnitura kompletna za valjčni mlin kapacitete 7000 kg žita na dan, stroji »Seck« Drosden, vse v preciznem stanju, skupno ngodno naprodaj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlinski stroji«. 45592-6 Pritlična drevesca enoletna, za vzgojo špalir- j jev in druge vrtne rastline' oddaja šolski upravitelj Lovže v Notranjih Goricah 45700-6 Štedilnik malo rabljen naprodaj v Zalogu, baraka štev. VT. 45723-6 Namizne blagajne nove poceni prodam Zelo pripravno za trgovce, ker sama vsako Dlačilo regi strira. Event. na obroke. Ponudbe na oglas, »ddelek »Jutra« pod značko »300« 45300-6 Peči za žagovino najboljšega sistema in zelo trpežne razpošilja na osemdnevno poskušnjo tvornica R. Jakeij, Slovenjgradec. 45780-6 Kufxirn Kožuh, garnituro perziansko. dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pele«. 45725-7 Zephir peč 500.3, veliko, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500«. 45591-7 Spalnico dobro ohranjeno ngodno prodam v Prisojni ulici S/n vrata št. 8. 45704-12 Jedilnico (orehovo) ter pisalno mizo radi selitve poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45629-12 2 dvoriščna lokala 7,a mirno obrt ali za pisarno oddam s 1. novembrom v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. 45812-17 Skladišče z lokailom ali brez. na pripravnem krajn vzamem v naiem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »NovembeT«. 45816-17 Denar 400—500.000 Din naloži naj-sigurneje kdor posodi na posestvo proti vknjižbi na prvo mesto z desetkratno garancijo. Ponudbe z navedbo primernih obresti na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »400.000—500.000«. 45686-16 20.000 Din posojila iščem proti 12 % obresti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »'Sijurno vrnem«. 45814-16 Kolo ker nima prostora za shrambo, pod ceno proda Anton Maver, Jegličeva ulica 5. 45601-11 Moško kolo Aiglon poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 45773-11 - Veliko železno peč za 400 Din f)roda T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 43, dvorišče. 45718-6 Enovprežnl voz v dobrem stanjn prodam Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«. 45524-6 Več starih vrat hSnih in kletnih ter večja množina starih desk naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3. 45754-6 100 gramofon. ok>šč zelo poceni naprodaj na Dunajski cesti štev. 36. 45790-6 Enonadstropno hišo ki donaša 2400 Din mesečno, ugodno prodam proti hranilni vlogi in nekaj gotovine. Na hiši je večja hipoteka. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45710-20 Hišo ali vilo kupim proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina dobrodošla«. 45705-20 Stanovanjsko hišo novo, z dvema sobama, kuhinjo, pritiklinami in 3000 m* vrta. poleg Novega mesta prodam. Stavba ima solnčno lego in lep razgled na pokrajino. Ponudbe je nasloviti: Šmihel štev. 8-pošta Novo mesto. 45582-20 Lepe stavb. parce»<~ pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45638-20 Štiristanovanj. hiša z velikim vrtom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46788-21"» Majhno hišico tik Ljubljane kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvosobna«. 45733-20 Hišico z vrtom 10—15 km od Ljubljane, do pol ure hoda od želez niške postaje kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišica« 45769-20 Lokal s skladiščem na prometnem kraju od-iam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45297 19 Poslovni lokali na Dunajski « št 29'1 so * 1. septembrom na raz oolago. Poizve se 'stot-am 43374 19 Lokal pripraven za trgovino, obrt ali pisarno, takoj odda Mahkota. Celovška c. 44. 45668-19 Trgovina ugodno naprodai. Potreben kapital 60.0W Diin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »60.000 Din«. 45806-19 Za delavnico oddam prostor na Celovški cesti 41. 45797-19 oddajo Stanovanje »obe, kuhinje in jedilne shrambe, v novi hiši, 10 minut od kolodvora ali novega tramvaja oddam. — Viž mar je št. 11 pri Ljubljani. 45385-21 Sobo in kuhinjo oddam v Zeleni jami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45724-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam s 1. novembrom v Močni-kovi ulici št. 5. 45722-21 Stanovanje 5 sob. kuhinje in pritiklin. na Tržaški cesti, za 1250 Din odda »Posest«. Miklo šičeva 4. 45427-21 Leoo stanovanje 2 sob. kuhinie. predsobe, kopalnice in terase oddam 7. novembrom pod Rožnikom. cesta XH štev. 11. 45280-21 3 lena stanova nia s sobo, kuhinjo in kabinetom ter sobo kuhinjo nri tiklinamii in vrtom, v bližini nove šišenske cerkve v novi hiši oddam po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45288-21 Dvosob. stanovanje pod pritlično, s predsobo in pritiklinami. zelo suho in solnčno (Bežigradl odda Franja Snoj, Prešernova ulica 30. 45737-21 Stanovanje v krasni in solnčni legi sredi mesta — 2 večji, 2 manjši sobi. kuhinia in pritikline oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45742-21 Trisob. stanovanie z vsemi pritiklinami takoi oddam v Slomškovi nI. 10 — Kodeljevo. 45761-21 Dvosnb. stanovan?e s pritklinami. lepo, sotnčna lepi*i V kavarni »Emona« ste sedela na koncu pod zrcalom desno, v temno-modrem v četrtek ob 19. uri. Vljudno prosim za naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slučaj«. 45690-24 Guminogavice najcenejše ln v veliki Izberi dobite samo pri Adell Besednik, LJubljana, Šelenburgova ulica št. 6. 43666-24 Trgovski pripravnik išče za svojo že vpeljano trgovino korespondenco z mlado gospodično, enake stroke. Prednost imajo gospodične poštenih in dobro situiranih staršev z dežele. Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost št. 1915« Tajnost zajamčena, anonimna pisma odklanjam. 45335-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno ln diskretno koncesijont rani Zavod za »klepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, oošta 3 — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Uspešno negovanje obraza s prvovrstnimi preparati. — Kosmetični salon Darinka Vdovič. Ljubljana. Gradišče št. 2. 45098-24 Muzikaličen akademik ali uradnik naj pošlje svoj naslov, opis življenja in zahteve honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spremljevalec«. Slika zaželjena. 45748-24 Otožni pogled naj Te nikar ne vznemirja — Saj Ti želim samo srečo Hruške za kuhanje žganja kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tepke«. 45726-34 Orehov izvrstnih več vagonov zelo ugodno nudim. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 45779-34 Suhe gobe v vsaki množini kupuje E. Vajda, Cakovec. Po nudbam priložite vzorce. 45685-33 ' ep jedilni kostanj Din 1.50 kg razpošilja Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostu. 44578-33 zniiiiiiL 4 d i mm ifliA*- Gostilničarji! Prodam lep, skoraj nov gramofon-avtomat, najbolj še znamke, popolnoma sam delujoč, vmet 1 Din. zraven 12 lepih plošč Vse skupaj za polovico nabav ne cene. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45209-26 Nov pianino in kratek klavir poceni proda ali posodi na dom Zima, Wolfova ulica 10/1. 45747-26 Pletilne stroje poceni proda »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25/1. 45682-29 Pisalni stroj »Adler«, najnovejši model, malo rabljen, ugodno prodam, event. na obroke. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45301-29 Več šivalnih strojev v dobrem stanju po nizki ceni proda trgovina perila C. J. Hamann. Ljubljana. 44927-29 Veliko izbiro damskih klobukov po nizkih cenah dobite v modnem salonu — Ogrinc Pavli, Miklošičeva cesta 28. - Sprejemajo se vsakovrstna popravila; žalni klobuki vedno v zalogi. 45.179-30 Damske klobuke zadnje novosti od 50 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. — Salon »La femme Chic«, Anica Puhek, Šelenburgova ulica 6/1. 45771-30 Javna dražba V Javnih skladiščih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33, se bo prodajalo na javni dražbi dne 19. oktobra t. 1. kuhinjsko oro-dje (tolkači za sneg), 20. oktobra t. 1. rabljem) pohištvo in predmeti gospodinjstva, rabljena trgovska oprava, rabljen osebni avtomobil, rabljeno mizarsko orodje (skobelnik), 1 zaboj sekir. 24. oktobra t. 1. rabljena gostilniška oprava in predmeta gostilniškega gospodinjstva ter biljard. Pri-čet-ek dražbe vsakokrat ob 15. uri. 45765-32 Izjava! Podpisani obžalujem, kar sem zalega rekel napram Doviču Karlu in Ivi, ter njuni družini v noči od 29. do 30. septembra. Bil sem vinjen. — Zahvaljujem se Doviču Karlu in Ivi. da sta se z menoj izvensodno poravnala. — Blas Franc. 45701-31 Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica za dolgove, ki bi j.ih napravil moj sin Edvard Hribšek. Marija Hribšek, Trbovlje n/84. 4577S-31 Kam v nedeljo dne 18. oktobra 1931 na Golico kjer je zatvoritev spodnje koče in bo ob tej priliki v soboto in nedeljo domača zabava. Za podaob m sladko kapljico preskrbljeno. Za abilen obisk se priporoča »skrbništvo. 45683-18 Filatelisti! Raritotne znamke Lindberg in druge naprodaj najvišjemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45735-39 Biti zdrav in za delo sposoben Slavni znanstvenik Braun-Sekar, Karno, Štajnab in dr. so dokazali, da se, kadar nasitimo od bolezni utrujeni in izmučeni organizem z ekstraktom iz življenjskih žlez mladih, zdravih in močnih živali (kakor je »Kalefluid«) ponovno vrača zdravje in moS in da prejšnji bolnik zopet uživa vse radosti zdravega in energičnega človeka. »Kalefluid« se dobiva v vseh boljših apotekah in drogerijah. — Brezplačno pošljemo deta"1no literaturo »Preporod«. Miloš Markovie Beograd, Kralja Milana 15 43478-40 Prvovrstne vrvi motvoz, štrange, uzde in vse druge konop-nene izdelke dobite najceneje v vrvarni VAJT IN DRUG D. Z O. Z., Ljubljana Kolodvorska ulica 6 12747 ZOBOZDRAVNIKI! Zaradi preselitve g. dr. Levca, zobozdravnika na Jesenicah, v Maribor ODDAM zelo dobro vpeljane prostore s 1. novembrom 1931 v najem. Isti se nahajajo v centru mesta na najprometnejši točki, 3. minute od kolodvora. Prostore oddam tudi za. drugo stroko. Prednost imajo zobozdravniki. Vprašati je osebno ali pismeno pri lastniku hotela »Triglav«, Jesenice, Gorenjsko. 12739 RAZPIS Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 24. oktobra 1931 ob 11. uri nabavo: 80.000 kg visokovrednega portland - cementa. Pogoji se dobe na vpogled pri podpisani. 12799 IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE. Ugodna prilika za naložbo denarja. HiSa z gostilno v sredini Kamnika, s kor-poracijsko pravico in zemljiškimi parcelami bo prodana na lavni dražbi 19. oktobra ob 9. uri 30 minut pri sodišču v Kamniku. Cenilna vrednost Din 330.000, najmanjši ponudek Din 186.000. Po dogovoru se bodo mogle prevzeti hipoteke. Informacije daje dr. žvokelj, advokat v Kamniku. 12790 I Otvoritveno naznanilo vinotoča in delikatese Naznanjam, da otvorim v četrtek, dne 15. t. m. vino-toč in delikateso na Dunajski cesti št. 34 nasproti trgovine Pollak. Točil bom pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po zmernih cenah. Vsak dan sveže zagrebško pivo. Za ob'len poset se priporoča 12724 VIKTOR SEDEJ. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.