T r o j a r j e v z b o r n ik 8 3 M ONIKA G O VEKAR-O KOLIŠ KONCEPT NACIONALNE VZG O JE IN POUK ZGODOVINE V SREDNJIH ŠOLAH NA SLOVENSKEM V 2. POLOVICI 19. STOLETJA THE CO NCEPT OF NATIONAL EDUCATION AND HISTORY LESSONS IN SECONDARY SCHO OLS IN SLOVENIA IN THE 2ND HALF OF THE 19TH CENTURY Izvleček V 2. polovici 19. stoletja Slovenci n ism o imeli svoje pristojnosti in zelo m alo m o ž n o ­ sti za oblikovanje koncep ta slovenske nacionalne vzgoje znotraj avstrijskega šolstva. To sp oznam o iz predp isan ih p redm etn ikov in učn ih načrtov za srednje šole. N a teh. kot sm o ugotovili , so imeli največjo vlogo pri oblikovanju koncepta slovenske nac iona lne vzgoje prav zavedni slovenski učitelji, ki so znali uporabiti vsebine p redm etov tudi za širjenje znanj iz s lovenske zgodovine, kulture , um etnosti in pom ena slovenskega jez ika . S tem so lahko bolj razvijali k u ltu rno nac ionalno identiteto kot politično, kajti cilji in vseb ine p re d ­ metov niso imeli posebn ih poudarkov na politiki, še najmanj na politiki s lovenskih dežel. Z nan ja o tem so lahko dijaki dobili vzporedno s spoznanji političnega razvoja Avstrije prav pri pouku geografije in zgodovine, sploh če g a j e vodil zavedni slovenski učitelj. Ključne besede: nac iona lna vzgoja, srednje šole. p redm etn ik i in učni načrti , učni cilji, vsebine nac iona ln ih predmetov, pouk zgodovine, zavedni slovenski učitelji. Abstract In the 2nd h a l f o f the 19th C e n tu r y Slovenians had little ju r isd ic t ion and v e r y few opti- ons in fo rm ing a concept o f national education w ith in the A ustr ian school system . T h is is evident from the syllabuses and curr icu la for secondary schools o f that tim e. A s \v e have d e te rm in ed , the nationally consc ious Slovenian teachers had the greatest role in fo rm ing a concept o f Slovenian national education. They knevv how to use the conten ts o f subjects also for the d is tr ibution o f know ledge in Slovenian history, culture , ar t and the im portan - ce o f Slovenian language. T h is helped to develop the cu ltural and national identity. as well as political, since the goals and conten ts o f the subject had no em phasis on politics, espe- cially o f the politics o f Slovenian countr ies . Students ob ta ined this know ledge paralle l to the education o f the political developm ent o f Austria at geography and history, o f cou rse with the precondition that they were taught by a nationally aw are Slovenian teacher. Keywords: national educa tion , secondary schools, syllabuses and cu rr icu la , teach ing goals , content o f national subjects , h istory lessons. conscious Slovenian teachers. 8 4 M o n ik a G o v e k a r - O k o l iš : K o n c e p t n a c io n a l n e v z g o j e . K O N C EPT NA CIO N ALN E VZG O JE IN PO UK ZG O D O VIN E V SR ED N JIH ŠO LAH NA SLO VENSKEM V 2. POLOVICI 19. STOLETJA Nacionalna vzgoja jc bila v drugi polovici 19. stoletja pom em bna za oblikovanje in razvoj nacionalne identitete Slovencev. Poseben položaj jc imela slovenska nacionalna vzgoja tudi v srednjem šolstvu, kjer ni nastopala kot samostojni učni predm et, temveč je obsegala različne sestavine vzgojnega delovanja posam ezne šole. Zato lahko rečem o, d a j e bila nacionalna vzgoja bolj načelo vzgajanja, usmeritev, oz irom a koncept vzgoje, v katerem se prepletajo dom ovinska , državljanska in narodno-ku ltu rna vzgoja. Glede na to, da smo imeli na Slovenskem v om enjenem času srednje šole, ki so bile o rganiz irane znotraj avstrijskega šolstva in avstrijske šolske uprave ter politike in je pouk potekal v nem škem jez iku , sm em o dvomiti v to, da bi srednje šole na Slovenskem lahko legalno razvile vzgojni koncept, ki bi spodbujal oblikovanje slovenske nacionalne identitete. Zato želim o v nadaljevanju ugotoviti, kako in na osnovi česa s e j e lahko sploh razvijal koncept nacionalne vzgoje Slovencev na srednjih šolah, in ali je ta razvijal (ku lturno ali politično) slovensko nacionalno identiteto. Podrobnejši opis tega si bom o prizadevali prikazati z analizo vsebin in učnih ciljev tako im enovanih nacionalnih predm etov na srednjih šolah ter z opisom svojevrstne vloge in pom ena nacionalne vzgoje pri pouku zgodovine. Vsebine nacionalnih predm etov v srednjih šolah N acionalna vzgoja je na srednjih šolah v drugi polovici 19. stoletja p režem ala vse tiste predm ete , ki so bili po svoji naravi bolj nacionalno obarvani. Koliko je bilo tak ih p re d m e ­ tov, ki bi lahko vodili koncept slovenske nacionalne vzgoje na srednjih šolah, bom o p r ik a ­ zali z opisom in analizo učnih p redm etn ikov za posam ezno vrsto srednje šole (g im nazije , realke, strokovne šole (učiteljišče)). Posebej bom o tudi opisali učne načrte posam ezn ih predmetov, oz irom a le tiste vsebine, ki so lahko pri pouku seznanjale dijake o slovenskih deželah , zgodovini, kulturi, jez iku in umetnosti. Iz analize vsebin že lim o spoznati, ali so te sploh lahko vplivale na oblikovanje slovenske nacionalne zavesti in identitete, hkrati pa tudi ugotoviti, ali so bile vsebine usm erjene v razvoj bolj ku lturne ali politične identitete ali pa sta se obe vrsti nacionalne identitete prepletali tudi v šolstvu. G im nazije Osnutek organizacije g im nazij in rea lk iz leta 1849 je določal naslednji učni p re d m e ­ tnik za gimnazije: Skica I: Število tedenskih ur obveznih in neobveznih učnih predm etov na gim naziji (En­ tw u rf der..., 1849, str. 19-20) NIŽJA GIMNAZIJA VIŠJA GIMNAZIJA PREDMETI 1. 2. 3. R A Z R E D I 4. 5. 6. 7. 8. Skupaj Obvezni Religija 2 2 2 2 2 2 2 2 16 Latinščina 8 6 5 6 6 6 5 5 47 Grščina - - 5 4 4 4 5 (S 28 Materinščina 4 4 3 3 2 3 3 3 25 Geografija in zgodovina 3 3 3 3 4 3 .? 3 25 T r o j a r j e v z b o r n ik 8 5 NIŽJA GIMNAZIJA VIŠJA GIMNAZIJA PREDMETI R A Z R E D I 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Skupaj Obvezni Matematika 3 3 3 3 4 3 3 ->-> Prirodopis in fizika ■) i 3 3 2 3 3 3 21 Filozofska propedevtika - - - 2 Neobvezni Drugi deželni jeziki Drugi živi jeziki (fra.. ang.) Kaligrafija Risanje Petje Telovadba P re d m e tn ik ne navaja posebej ted en sk ih u r p o uka neobvezn im u č n im p re d m e to m . G lede teh p redm etov le navaja, da se naj učno osebje p o sam ezn o , po g im n a z i ja h , o d ­ loča o številu ur po željah s taršev in p reds tavn ikov dijakov, sicer pa naj se z d e ž e ln im šo lsk im svetom sp o ra z u m e o tem , ali bodo ti p redm eti uvrščen i tudi m ed obvezne učne p red m e te (E n tw u r f der..., 1849, str. 20). Kot lahko sp o zn am o iz p re d m e tn ik a , s e j e p o u k zgodov ine izvajal skupaj z geografijo in s icer po 3 ure na teden v nižji in višji g im n az i j i , iz jem om a se je poučeval 4 ure tedensko v 5. raz redu g im n az i je (p rvem raz red u višje g im nazije) . Skupaj se je om enjen i p redm et poučeval skozi vse g im n az i jsk e raz re d e (8 razredov) 25 ur. A naliza učnih ciljev posam eznih predm etov gim nazije z nacionalno vsebino Skozi pregled podrobnosti učn ih ciljev posam ezn ih predm etov za g im nazije sm o u g o ­ tovili, da pri naravoslovnih učnih predm etih ni najti nobenih vsebin, ki bi se kakorkoli na­ našale na znanja o slovenski dom ovin i, zgodovini, kulturi, um etnosti in je z ik u , še najmanj pa na slovenske nacionalne vsebine. Zato smo pregledali tovrstne vsebine pri d ru žbos lov ­ nih p redm etih . M ed nac iona ln im i p redm eti, ki so bili navedeni v p red m e tn ik u , je izstopal p redm et geografija in zgodovina. Kot v id im o, se zgodovina ni poučeva la sam osto jno , tem več skupaj z geografijo. A n a l iza učn ih ciljev in vsebine om enjenega p red m e ta nam kaže, da so dijaki v nižji g im naziji preg ledno spoznali zem ljepis z na rav n im i in po lit ič ­ n im i razdelitvam i, skupaj s preg ledom p o m em bnih oseb in dogodkov iz obče človeške zgodovine, posebno iz zgodovine Avstrije (E n tw u rf der..., 1849, str. 30-31). To nam d o k a ­ zujejo tudi predpisane vsebine predm eta , saj so se dijaki nižjih g im nazij učili o avstrijski zgodovini le v tretjem in če tr tem razredu. Poudarek je bil na pom em bnejš ih d o g o d k ih avstrijske dom ovine , povezanih z g lavnim i m om enti svetovne zgodovine (E n tw u r f der.... 1849). D okončna obravnava zgodovine Avstrije je bila povezana s p o u d a r jen im avstrij­ sk im dom oznanstvom (ib.), znotraj tega pa so se dijaki lahko vzgajali v duhu avstrijske dom ovinske vzgoje, kar je bil paradoks za slovenske dijake, saj so po tem učnem načrtu morali sprejemati Avstrijo za svojo dom ovino in državo. Podobno je bilo tudi z učn im i cilji in vsebinam i pri p redm etu geografija in zgodov ina v višji gim naziji . Dijaki so dobivali znanja iz svetovne zgodovine G rkov in R im ljanov ter iz dom ovine Avstrije, kar se je povezovalo z znanji iz geografije. Sele v zadn jem razredu 8 6 M o n ik a G o v e k a r - O k o liš : K o n c e p t n a c io n a ln e vzg o je . gimnazije so bili dijaki deležni podrobne zgodovine in geografije, predvsem zgodovine posameznih delov Avstrije kot domovine in države (Entwurf der..., 1849, str. 31-32). Med družboslovnimi predmeti je bil prav gotovo pomemben slovenski jezik. Osnutek organizacije gimnazij in realk je posebej opredeljeval tudi slovanske jezike kot mate­ rinščino. Med temi je za slovenski jezik določal, naj se za enkrat uporablja slovnica po Muršcu, da naj dijaki berejo najboljša domača dela in se pri tem seznanijo z literarno zgodovino in zgodovinskim razvojem jezika. Glede najboljših domačih del pa omenja primere iz karantanskih fragmentov (Brižinski spomeniki), Trubarja in Dalmatina ter iz novejšega časa omenja Jarnika in Prešerna. Kot zanimivost naj omenimo, d a je »Osnu­ tek...« med drugim navedel, da za pouk slovanskih jezikov ni ustreznih učbenikov, sicer pa je dopuščal, da se pri pouku jezikov, katerih literatura je siromašnejša, lahko posveti študiju bogatejše literature drugega jezika v državi (Entwurf der..., 1849, str. 150-151). To je povzetek edinega učnega načrta za pouk slovenskega jezika kot učnega predmeta na gimnazijah, ki se do leta 1900 ni kaj dosti spremenil. Koliko se je pri pouku slovenskega jezika uporabljalo predpisana domača dela, in na kakšen način je bila predstavljena slo­ venska literarna zgodovina, je bilo odvisno predvsem od zavednosti učitelja slovenščine. Po predpisanih vsebinah sodeč predpostavljamo, da so se dijaki pri slovenščini lahko seznanili z nacionalno tematiko in s pomenom slovenstva, pri čemer so lahko bolj obliko­ vali kulturno nacionalno identiteto. Po Osnutku organizacije gimnazij in realk pa je pregled učnih ciljev in vsebin ume­ tniških predmetov: kaligrafije (lepopisja), risanja, petja, telovadbe (Entwurf der..., 1849, str. 38) na gimnazijah pokazal, da ti predmeti niso imeli predpisanih nobenih vsebin, tudi nacionalnih ne, saj je bil pouk teh predmetov neobvezen in se je določal na željo dijakov, staršev in končno po odločitvah deželnega šolskega sveta (ib.). Koliko pa so ti neobvezni predmeti lahko vplivali na razvoj nacionalne vzgoje, je bilo odvisno od nacionalne zavesti in zahtev staršev, učiteljev in predstavnikov deželnih šolskih svetov. Za potrditev tega naj omenimo primer kranjske gimnazije, na kateri je slovenščino poučeval profesor Glo­ bočnik, ki je hkrati poučeval v slovenščini tudi vse umetnostne predmete: petje, risanje in lepopisje, pri petju pa mu je pomagal tudi kaplan Smolej (Novičar - Iz Kranja, 1862). Primer nam nakazuje, da je lahko slovenski učitelj pri navedenih predmetih tudi nacio­ nalno vzgajal. Zanimiv je tudi podatek iz Novic, ki pravi, da so na mariborski in celjski gimnaziji s prizadevanji uspeli uvesti med neobvezne predmete tudi slovensko zgodovino. Novice so v zvezi s tem pisale: »Prednost pred ljubljansko gimnazijo je ..., da se kakor na celjski tudi na mariborski gimnazii uči domača (štajarska) zgodovina.« (Mariborska..., 1865, str. 297). Sklepati je, da so si dijaki na teh gimnazijah prav pri navedenih predmetih lahko razvijali kulturno nacionalno identiteto, saj so se seznanjali s slovensko kulturo in zgodovino. Poleg omenjenega Osnutka organizacije gimnazij in realk iz leta 1849 pa smo tudi v kasnejših predmetnikih in učnih načrtih za gimnazije analizirali, kakšne so bile spre­ membe, predvsem glede opredelitve nacionalnih vsebin. Za primerjavo smo našli učni načrt za gimnazije iz leta 1900 (Lehrplan..., 1900), ki kaže, da se stanje v primerjavi z letom 1849 ni bistveno spremenilo. Gimnazije so, kot je razbrati iz obeh predmetnikov in učnih načrtov za posamezne pred­ mete, dajale splošna znanja, ki so usmerjala dijake lahko le v nadaljnji študij. To pomeni, da je imela gimnazija po predpisanih predmetnikih in učnih načrtih zelo malo možnosti razvoja slovenske nacionalne vzgoje, s tem pa tudi oblikovanja nacionalne identitete Sloven­ cev. Gimnazije so pri pouku, kot lahko le predpostavljamo, le izjemoma razvijale koncept nacionalne vzgoje. Pri tem so bili lahko izjema tudi neobvezni predmeti, za katere je učni načrt določal deželni šolski svet, kar je pomenilo, da so lahko pri tem predmetu na gimna­ zijah na Slovenskem uporabljali več slovenskih vsebin. Koncept nacionalne vzgoje se je na T r o ja rjev z b o r n ik 8 7 gimnazijah razvijal le, če so se zanj zavzemali zavedni slovenski učitelji, ki so znali pri po­ sredovanju učne snovi dodati tudi določene poudarke na slovenske nacionalne značilnosti, s čemer pa so skrbeli tudi za nacionalno vzgojo in oblikovanje kulturne nacionalne identitete. Realke Podrobni predmetniki in učni načrti za realke so prav tako podani v Osnutku organi­ zacije gimnazij in realk iz leta 1849. T aje posebej opredelil predmetnike in učne načrte za vse vrste nižjih realk in za višje realke. Predmetnik za nižje, štiri-razredne realke je predpisoval naslednje obvezne učne predmete: Skica 2: Število tedenskih ur obveznih učnih predm etov na n ižji, štiri-razredni realki (Entwurf der..., 1849, str. 226) PREDMETI 1. R A Z R E D I 2. 3. 4. Skupaj Pouk religije 2 2 2 2 8 Materinščina 4 4 4 5 17 Drugi živi jezik Geografija in 4 4 3 3 14 Zgodovina 3 .? 4 - 10 Matematika Uporabna aritmetika poleg menjalne in 4 4 4 12 plačilne znanosti Pri rodoslovje in ~ • 3 3 naravoznanstvo 3 3 3 - 9 Tehnologija - - - 5 5 Blagoznanstvo - - - 2 (v 1. sem.) 2 Risanje 6 6 6 1 (v 1. sem.) 2 (v 2. sem.) 21 Kaligrafija 2 2 2 - 6 Enaki predmeti so bili predpisani za tri-razredne nižje realke, seveda z manjšim števi­ lom ur pouka, na dvo-razrednih nižjih realkah pa ni bilo predmeta blagoznanstvo, drugi predmeti pa so bili enaki (Entwurf der..., 1849). Iz predmetnika za nižjo realko spoznamo, da se je zgodovina poučevala skupaj z geografijo, enako kot na gimnaziji. Razlika je v urah poučevanja. V prvih dveh razredih nižje realke se je zgodovina skupaj z geografijo poučevala 3 ure na teden, v 3. razredu 4 ure, v zadnjem 4. razredu pa omenjenega pred­ meta sploh ni bilo. Ugotovimo, da se je predmet geografija in zgodovina poučeval v vseh štirih razredih realke skupaj 10 ur na teden. Nekoliko drugače je bilo na višji realki. 8 8 M o n ik a G o v e k a r - O k o l iš : K o n c e p t n a c io n a l n e v z g o j e . Predm etn ik za višje realke (tri-razredne) je predpisoval naslednje obvezne učne p red­ mete: Skica 3: Število tedenskih ur obveznih učnih predm etov na višji realki {E ntw urf der..., 1849, str. 244) PREDMETI R A Z R E D I I. 2. 3. Skupaj Pouk religije 2 2 2 6 Materinščina 5 5 5 15 Drugi živi jezik 5 5 5 15 Zgodovina in geografija 3 J 3 9 Matematika 5 4 4 13 Pri rodoslovje 4 2 - 6 Naravoznanstvo - 4 5 9 Risanje 6 6 6 18 (Kaligrafija) (2) (2) - (4) Iz p redm etn ika spoznam o, da s e j e zgodovina poučevala znotraj p redm eta zgodovina in geografija in ne geografija in zgodovina, kot je bilo na gimnaziji in nižji realki. Tokrat s e j e v vseh treh razred ih izvajal pouk om enjenega p redm eta 3 ure na teden, skupaj v vseh razred ih višje realke je 9 ur. To je uro manj kot v nižji realki. »Osnutek ...« k predm etniku navaja, da se pouk kaligrafije (lepopisja) poučuje le tam, kjer to zahteva poklic. Glede obveznih živih jezikov pa omenja, da se ti razlikujejo med se­ boj (po imenih jezikov) po posam eznih deželah Avstrije. Zato »Osnutek...« utemeljuje, da ti jeziki niso določeni, saj zanje oblikujejo svojevrstne učne načrte šolski svetovalci po posa­ meznih deželah Avstrije in jih dajejo v potrditev ministrstvu (E n tw urf der..., 1849, str. 244). Poleg obveznih učnih predm etov je p redm etn ik določal tudi neobvezne učne p re d m e ­ te za vse realke. Sem se prištevajo predvsem drugi deželni jez ik i , v višjih rea lkah pa so med neobveznim i učnim i predm eti navedeni drugi živi jez ik i , kar sm o že om enili. V vseh realkah pa sta m ed neobvezne učne predm ete spadala tudi petje in telovadba (E n tw u rf der..., 1849). Analiza učnih ciljev posam eznih predmetov nižje in višje realke z nacionalno vsebino Pregled om enjen ih vsebin predm etov posam ezn ih učnih načrtov za vse vrste realk je ponovno pokazal, da v nobenih od naštetih naravoslovnih in strokovnih p redm etov ni m ogoče zaslediti slovenske nacionalne tem atike, oz irom a vsebin, ki bi dajale možnosti za oblikovanje nacionalne vzgoje in identitete Slovencev. G lede d ružboslovnih predm etov pa m oram o poudarit i , da predm etn ik i realk n ik jer ne opredeljujejo učnega načrta sloven­ skega jez ika , kot g a j e g im nazijsk i učni načrt v okviru slovanskih jezikov. Zato ni m ogoče opredeliti , koliko so se lahko dijaki seznanjali s slovensko literaturo in izobraževali v slovenskem jez iku . O snutek organizacije g im nazij in realk v p redm etn iku za realke tudi ne določa, kateri so obvezni drugi živi jez ik i in kateri neobvezni drugi deželni jez ik i , saj p repušča podrobnosti , skupaj z učn im i načrti, od ločitvam p o sam ezn im deželn im šolskim svetom. Izjema med d ružboslovn im i predm eti v p redm etn ik ih realk pa je p redm et g e o ­ grafija in zgodovina. Le pri tem predm etu smo našli vsebine, podobno kot pri g im naz ijah , ki so lahko seznanjale dijake s slovensko geografijo in zgodovino znotraj Avstrije. Učni načrt iz Osnutka organizacije gimnazij in realk je za pouk geografije in zgodovine za nižje realke predpisoval učni cilj. po katerem morajo dijaki pridobiti pregledna znanja o T r o j a r j e v z b o r n ik 8 9 površju zemlje po njenih naravnih in političnih delih, skupaj z njenimi pom em bnim i ozna­ čitvami za obrt in rokodelstvo. Poleg tega morajo dijaki tudi pridobiti pregled nad temelj­ nimi značilnostmi iz obče človeške zgodovine v njenih kronoloških sklopih. Pom em bna so tudi znanja o avstrijskih mestih, njihovih zgodovinskih razvojih ter stanjih v obrti in trgovini, vključno z upoštevanjem celotne avstrijske domovine (E n tw urf der.... 1849. str. 229-230). Po analizi vsebin tega predm eta pri vseh vrstah nižjih realk (dvo-,tro- in štiri-ra- zrednih). smo ugotovili, da so na teh pri predmetu geografija in zgodovina dijake seznanjali z dom oznanstvom avstrijske geografije pregledno skozi zgodovino Avstrije le v zadnjih ra ­ zredih nižjih realk. Poleg teh vsebin so se dijaki seznanjali z obrtno in trgovsko statistiko ter zakonodajo v Avstriji, skupno s ponovitvami iz geografije (E n tw urf der.... 1849). Poleg nižjih realk pa je učni načrt za višje realke predpisoval pri predm etu zgodovina in geografija učni cilj. po katerem morajo dijaki spoznati osnove iz svetovne zgodovine in njenih pragm atičnih skupnih okoliščin, pridobiti natančna znanja o zgodovinskem razvoju Avstrije, s posebnimi poudarki na avstrijski domovini (E n tw urf der.... 1849. str. 246). V se­ bina učnega načrta kaže. da so dijaki Šele v tretjem, zadnjem razredu, skozi natančen opis zgodovinskih dogodkov, pridobili tudi znanje iz geografije. Osrednji poudarek pa je bil na avstrijski zgodovini že od srednjega veka naprej. V drugem semestru zadnjega razreda je načrt predpisoval podrobnejšo obravnavo statistike Avstrije skozi razvoj obrti in trgovine ter p rim erjalno statistiko s pregledom drugih glavnih mest (E n tw urf der.... 1849). Pri vsebinah pouka geografije in zgodovine na vseh rea lkah tudi ni bilo m ogoče najti tak ih , ki bi se posebej nanašale na slovensko zgodovino in geografijo. To je bil pravzaprav iz predm etn ikov vseh realk edini p redm et, ki je v svojih predpisan ih vseb inah nakazoval na m ožnost slovenske nacionalne vzgoje, skupaj z dom ovinsko, kar pa je bila stvar p reu ­ darka učitelja samega. Poleg om enjenega O snutka organizacije g im nazij in realk, smo tudi poiskali druge p redm etn ike in učne načrte , da bi našli m ožne razlike in m orda že določene nacionalne vsebine pri posam ezn ih p redm etih . P red m etn ik iz leta 1899 je za nižje realke prinesel sprem em be. M ed obveznim i predm eti ni več: d rugega živega jez ika , uporabne aritm etike , naravoznanstva, tehnologije in blagoznanstva. Na novo pa so navedeni obvezni predmeti: francošč ina , anglešč ina , fizika, kemija in geom etrijsko risanje (N orm alleh rp lan der R e ­ alschulen, 1899). Tudi pri pregledu vsebin om enjenega p redm etn ika za realke n ism o za ­ sledili opisa, ki bi nakazoval m ožnost nacionalne vzgoje Slovencev. M ed vsem i p redm eti so najbolj izstopale vsebine p redm eta geografije in zgodovine, ki so kot do sedaj, dajale m ožnost spoznanja avstrijske dom ovine in države (ib.). Tudi p redm etn ik in učni načrt iz leta 1899 za nižje in višje realke sta slovenskim dija­ kom nudila zelo malo vsebin, prek katerih bi ti lahko oblikovali nacionalno identiteto. Še največ znanj o geografskem in zgodovinskem položaju ter kulturi so spoznavali znotraj Avstrije. Realke so, podobno kot gimnazije , prek svojih vsebin zgolj pri p redm etu geografija in zgodovina, nakazovale možnosti razvoja slovenske nacionalne vzgoje. Več o Slovencih in slovenskem narodu ter kulturi so izvedeli dijaki, seveda v povezanosti z Avstrijo, če so ta predmet poučevali zavedni slovenski učitelji, ki so pri pouku želeli razvijati tudi nacionalno vzgojo Slovencev. Drugače pa so bili dijaki za tovrstno vzgojo prikrajšani. Strokovne šole Strokovne šole so imele znotraj srednjih šol svojevrsten položaj. M ed njimi so šole, ki s o j ih ustanavljala društva, trgovsko-obrtne zbornice in združenja, ki so zanje tudi skrbela. Poleg teh pa so bile strokovne šole, ki so delovale znotraj realk in so bile odvisne od vod­ stva realk ozirom a tudi od avstrijske šolske oblasti, kot je bila. den im o, risarska šola pri ljubljanski realki. Posebno m esto pa imajo seveda učiteljišča, ki so bila v popolnosti pod 9 0 M o n ik a G o v e k a r - O k o l iš : K o n c e p t n a c io n a l n e v z g o j e . nadzorstvom avstrijske šolske oblasti. Za vsako od omenjenih vrst strokovnih šol smo našli, sicer veliko težje, kot za gim nazije in realke, predm etnik in učni načrt. Ti nam dajejo le naj­ bolj splošno predstavo o tem, kaj vse so se dijaki učili na tovrstnih šolah. S pomočjo analize vsebin učnih predmetov bom o opisali tiste, ki naj bi dajali možnost nacionalne vzgoje, s tem pa tudi oblikovanja nacionalne identitete Slovencev, s poudarkom na pouku zgodovine. Med šolami, ki s o j i h ustanavljala d ruštva , zd ruženja in zbornice, smo našli p rim er p redm etn ika in učnega načrta za kmetijske šole iz leta 1876 v Ljubljani. Ta načrt, kot se omenja v njegovem uvodu, je bil sestavljen kot osnovni p r im er za sestavljanje učnih načr­ tov za posam ezne kmetijske šole po K ranjskem . Načrt je predpisoval pouk v dveh tečajih po pet mesecev, podrobnosti poteka pouka pa so se ravnale po razm erah v krajih (Osnova učnega črteža..., 1876). P redm etn ik je predpisoval naslednje učne predmete: Skica 4: Predm etnik km etijskih šol (Osnova učnega črteža..., IS176) PREDMETI Podučevanje v kmetijstvu s prirodoznanskim naukom vred Številjenje in geometrija Spisje Zakonoznanstvo Vsebine om enjenih predm etov kažejo, da so se dijaki lahko seznanjali zgolj s s tro ­ kovnim i znanji. M ed temi predm eti so nas zan im ale vsebine predm eta spisje. Dijaki so se pri tem seznanjali z »oprav iln im i« listi, ki s o j i h uporabljali v vsakdanjem življenju: »plačilni listi, sprejem ni listi, pobotnice , spričala in do lžna pisma, oziraje se vedno na potrebe km etovalca.« (Osnova učnega črteža..., 1876, str. 11). Poleg tega pa so se seznanili tudi s pismi in z vlogami za srenjske predstojnike in deželne oblasti (ib.). Pri p redm etu zakonoznanstvo pa so se dijaki seznanjali z znanji d ržavnih osnovnih zakonov kranjske občinske postave ter s posam ezn im i zakoni (ib.). Na kmetijski šoli ni zaslediti pouka zgodovine, ne vsebin, ki bi se povezovale z nac io ­ nalno tem atiko in bi dajale m ožnosti nacionalne vzgoje. P redm etn ik pa nam tudi potrjuje, da so bile tovrstne strokovne šole zgolj usm erjene v s trokovno in ne v splošno izob raže­ vanje, še manj pa so bile te šole nacionalno vzgojno naravnane, čeprav so bile to šole v slovenskem učnem jez iku , po čem er bi lahko menili , da bi te najlažje razvijale nacionalno identiteto Slovencev. M ed strokovnim i šolami znotraj realk smo našli podatke o predm etih za r isarsko šolo pri ljubljanski realki. M in is trs tvo za bogočastje in uk je leta 1856 določilo tako im enova­ no »O rgansko določbo o nedeljski šoli za rokodelce na nižji realki v Ljubljani« (Bericht der..., 1854-1856). Skica 5: Predm etnik ljubljanske risarske šole (Bericht der..., 1854-1856) Določeni učni predmeti so se delili na tri skupine, in sicer: A. Splošno znanje, ki je potrebno vsakemu obrtniku. V tej skupini so bili naslednji predmeti: 1. Sestavljanje spisov 2. Računstvo 3. Zemljepis B. Vede. ki jih potrebujejo obrtniki, ki se ukvarjajo z upodabljanjem oblik. Tu so predmeti: 1. Osnove geometrije v zvezi z linearnim risanjem 2. Stavbna umetnost in stavbno risanje 3. Prostoročno risanje združeno z modeliranjem arhitektonskih okraskov T r o j a r j e v z b o r n ik 9 1 C. Naravoslovne vede. kamor sodijo: 1. Naravoslovje 2. Fizika 3. Kemija Vsebine učnih p redm etov te šole nam razkrivajo zgolj strokovno usm erjenost, m ed sp lošnim i predm eti pa tudi ni vsebin, ki bi imele nacionalno tematiko. Kot zan im ivost lahko spoznam o, da so imeli p redm et Zem ljepis , Zgodovine pa ne. U gotovim o, d a j e le pouk zem ljepisa dajal osnovna znanja o zemljepisu, kjer pa so dijaki lahko spoznali tudi položaj slovenskih dežel znotraj Avstrije (Bericht der.... 1854-1856). Koliko je prispeval splošen pouk sestavljanja spisov k možnosti razvoja nacionalne vzgoje pa ne m orem o na tančno opredeliti , saj vsebine niso bile navedene. Sicer pa je na tej Šoli potekal pouk v nem ščin i, z dovoljenjem uporabe slovenščine za lažjo interpretacijo učnih vsebin (B ericht der.... 1854-1856). Učiteljišča so imela od ostalih s trokovnih šol poseben položaj, saj so bile to šole. ki so bile m ed osta lim i strokovnim i šolami v največji odvisnosti od M inis trs tva za bogočastje in uk. P redm etn ik za (š tir i-razredna) učiteljišča iz leta 1870 je določal naslednje učne predmete: Skica 6: Število tedenskih ur pouka obveznih učnih predm etov na m oških in ženskih uči­ teljiščih ( Verordnungsblatt für..., 1870) MOŠKO UČITELJIŠČE ŽENSKO UČITELJIŠČE PREDMETI L 2 5, R A Z R E D I 4. L 2 3. 4. Obvezni Verouk 2 2 i 1 2 2 1 1 Učni jezik 5 4 4 4 5 4 4 4 Pedagogika s prakt. vajami 2 5 8 _ 2 5 8 Prirodopis 3 2 2 2 3 2 2 2 Naravoslovje 2 3 3 2 2 3 3 2 Geografija 2 2 2 2 2 2 2 2 Aritmetika in geometrija 4 4 4 2 4 4 4 2 Zgodovina z drž. Zakonodajo 2 2 2 2 2 2 2 2 Kmetijstvo - - 2 2 - - - - Gospodinjstvo - - - - - - - 1 Pisanje 2 1 - - 2 1 - - Risanje 2 2 2 2 2 2 2 2 Petje 2 2 2 2 2 2 2 2 Violina 2 2 2 2 - - - - Klavir - - - - 2 2 2 2 Telovadba 2 2 2 2 1 1 1 1 Francoski jezik - - - - 3 3 2 2 Ženska ročna dela • - - - - -) 2 1 - Skupaj ur 30 30 33 33 34 34 33 33 9 2 M o n ik a G o v e k a r - O k o l iš : K o n c e p t n a c io n a l n e v z g o j e . Skica 7: Število tedenskih ur pouka neobveznih učnih predm etov na moških in ženskih učiteljiščih ( Verordnungsblattfiir..., 1870) MOŠKO UČITELJIŠČE ŽENSKO UČITELJIŠČE PREDMETI R A Z R E D I i. 2. 3. 4. I. 2. 3. 4. Neobvezni Drugi deželni jezik 2 2 2 2 2 2 2 2 Angleščina - - - - 3 2 2 2 Klavir in orgle 2 2 2 2 - - - - Metode poučevanja gluhih, slepih in duševno zaostalih 2 Skupaj ur 4 4 4 6 5 4 4 4 Pri pregledu vsebin teh učnih predmetov m oram o p o u d a r i t i ,d a je bila možnost razvoja slovenske nacionalne identitete izredno majhna. Med družboslovnimi predmeti p redm etnik ni nikjer navajal slovenščine niti kot učnega predmeta, kaj šele kot učnega jezika. Glede obveznega pouka jezikov je omenjal le predmet »učni jezik« ter francoščino, medtem ko uvršča med neobvezne učne predmete drugi deželni jezik , ki naj se uvaja le po potrebah, različno po posam eznih deželah (Verordnungsblatt für..., 1870). Tako nam že predm etnik pokaže, da učiteljišča niso imela določenih vsebin za pouk slovenskega jezika, ki s e je sicer v praksi, vključeval na učiteljišča kot drugi deželni jezik. Učiteljišča so, kot smo lahko razbrali iz učnih načrtov, dajala možnost nacionalne vzgoje pri predmetu zgodovine. Ta načrt je nam reč zahteval, da se morajo dijaki seznaniti z zgodo­ vino posam eznih avstrijskih dežel s posebnim poudarkom na kulturno zgodovino (Veror­ dnungsblatt für..., 1870). Iz tega lahko sklepamo, da so dijaki pri tem pouku spoznavali tudi slovenske dežele in njihovo kulturo. Po učnem predm etniku in načrtu pa so učiteljišča tudi pri pouku glasbe seznanjala bodoče učitelje z avstrijskimi dom ovinskim i in ljudskimi pesm im i (Verordnungsblatt für..., 1870). Iz tega je mogoče sklepati, da so med ljudskimi pesm im i spoznavali tudi slovensko pesem, čeprav za to nismo našli oprijemljivih primerov. K ako razvijati slovensko nacionalno vzgojo na srednjih šolali in tudi pri pouku zgodovine? To je bilo eno od vprašanj, s katerim so se ukvarjali zavedni slovenski učitelji, p red­ vsem na gimnazijah in realkah. P redm etniki in učni načrti, kot smo lahko videli, niso imeli posebej poudarjenih učnih ciljev in vsebin za razvijanje nacionalne vzgoje pri dijakih. Še najmanj pa je v teh mogoče zaslediti slovensko nacionalno vzgojo. Le določene vsebine posam eznih predmetov so prinašale poudarek na avstrijski domovinski vzgoji. Zavedni slo­ venski učitelji pa so lahko prav pri teh predmetih, ki smo jih navajali, oblikovali in razvijali slovensko nacionalno vzgojo, znotraj katere so lahko tudi razvijali nacionalno identiteto Slovencev. Ali so si prizadevali za razvijanje bolj kulturne ali politične, ozirom a ali so želeli razvijati hkrati kulturno in politično nacionalno identiteto pa nam bodo pokazali opisani primeri prizadevanj za nacionalno vzgojo pri posam eznih predm etih na srednjih šolah. Pri pouku geografije in zgodovine so bili dijaki lahko deležni slovenske nacionalne vzgoje, ki s e j e najbolj prepletala z domovinsko in državljansko avstrijsko vzgojo. Pri urah geografije so dijaki lahko najprej spoznavali domači kraj, kjer je bila šola, skupaj z vsemi T r o j a r j e v z b o r n ik 9 3 znamenitostmi, mesti, vasmi, rekami, morjem, dolinami, s hribi itd. Sele ko so spoznali svoj domači kraj. jih je zavedni slovenski učitelj seznanil z drugimi kiaji in deželami. Tako se je dijakom najprej vtisnil v spomin domači kraj. s čemer se je seveda najbolj oblikovala ljubezen do domačega kraja. Poudarjal se je tudi pomen uporabe zemljevidov rojstne deže e in domačega kraja. Pri tem pa je zopet pomembna vloga učitelja, ki je dijakom predstavil njihovo domovino s pomočjo zemljevida domačega kraja, jih seznanil z drugim i deželami in ljudstvi, in sicer tako, da jim je poudarjal: »ktere dežele in ljudstva so naši domovini nar bliže, in jim dopoveduje, s katerimi ljudstvi smo si nar bolj v rodu. - s katerimi smo \ z\ezi v deržavi: deržavljani i.t.d.« (Pašnik. 1862. str. 7). Pri tem se vidi paradoks domovinske vzgoje za slovenske dijake. Ti so bili deležni poleg avstrijske domovinske m državljanske vzgoje, ki je bila vzgoja v duhu pripadnosti slovenskih dežel in slovenskega naroda Avstiiji, še slovenske domovinske in hkrati slovenske nacionalne kulturne vzgoje. T a je oblikovala ljubezen do posamezne slovenske dežele in domačega kraja. Učitelj naj bi pri tem dijakom lahko razvijal čut pripadnosti slovenskemu narodu tako, da bi seznanjal dijake s posebnost­ mi in z lastnostmi slovenskega naroda, po katerih se ta razlikuje od diugih narodov. Tako bi oblikoval pri dijakih nacionalno zavest in identiteto. Primer iz Učiteljskega tovariša nam kaže, da so učitelji to poskušali tako, da so dijakom posebej razlagali, »da ima vsaki narod svoje šege, svoje navade, svoje petje in svojo obleko, po kateri se od di ugih razloči.« (Pašnik. 1862, str. 7). To pa so zavedni učitelji lahko dosegali, če so dobro poznali kraj, v katerem je bila šola, z vsemi navadami, s šegami, z znamenitostmi, naravnimi bogast\ i in obrtjo, s čem er so dijakom dajali dodatno znanje o življenju njihovega kraja. Sele ko so to dosegli, so učitelji širili učno snov na dežele avstrijske monarhije, potem Nemčije in šele nato dežele \ se Evrope, Azije, Afrike. Amerike itd. (Gros, 1865). Pri pouku zgodovine so se dijaki med drugim seznanjali z zgodovino razvoja Avstrije in razm er državnega življenja. Pri tem so lahko zavedni slovenski učitelji poudai jali, kot je om e­ njeno v Učiteljskem tovarišu, »kako in kteri narodi so napredovali, za kaj m kteri zopet so v omiki zaostajali, kaže nam tudi prijazne in sovražne dotike deržav in narodov.« (Nekoliko o zgodovini, 1866, str. 284). Tako so pri pouku geografije in zgodovine dijaki dobili znanja o slovenski domovini, njeni kulturi, zgodovini in običajih samo v tem primeru, če so jih s tem seznanjali in nacionalno vzgajali zavedni slovenski učitelji. To je bila edina možnost za spo­ znanje pripadnosti slovenskemu narodu, kateri je živel razdrobljeno po posamezni deželah, ki so bile sestavni del avstrijske države. Če pa so zavedni učitelji uspeli uresničevati koncept slovenske nacionalne vzgoje, so dijaki s spoznavanjem svojega naroda, domovine m kulture, lahko oblikovali in razvijali nacionalno zavest ter identiteto Slovencev. Pri pou 'u geografije in zgodovine so se učitelji, ki so se odločili za razvijanje nacionalne vzgoje, a i o posluže­ vali tudi različnih razlag z nacionalnimi poudarki. Za primer smo našli eno izmed teh, ki poudarja pojem narodnosti takole: »Narodnost je plamen iskiene ljubezni o svojega naroda in do vsega, kar je narodovega... Narodnost je z narodom tako ozko zvezana, a m po so n- com naroda brez narodnosti in tudi ni mogoče, da bi brez nje shajal, zakaj, kjei m jubezni do naroda, gazi narod zapuščen po blatu temnega neznanstva, in se tez 'O aj zave. n a 'o je narod dolgo v temoti, se mora časoma drugemu narodu prikupiti in se vec a i vanJ izlivati.« (Nadkupski, 1862, str. 65). Prav s takimi razlagami so si učitelji prizadevali dijakom prikazati, da je slovenski narod znotraj Avstrije povezan z drugimi naro i, ' i s e o našega razlikujejo, hkrati pa je v navedenem primeru učitelj želel opozonti na pomem nost o ram- tve in nadaljnjega razvoja slovenskega naroda, da ta ne bi pod lege vp ^ 0111 ru§ 1_ naro Pri pouku slovenskega jezika so se učitelji zavedali pomena uporabe slovenscine. s ka­ tero so lahko dijaki širili svoje znanje, pismenost, govoi v knjižnem jezi u, na osnovi cesar se je gradila tudi osnova za nadaljnje izobraževanje diugih jezi'ov . o e g tega pa se »pn izobraževanji maternega jezika večkrat že otroku vcepi nekaka že ja po višji jezi ovni po- polnomasti, kar zna biti kdaj našemu jeziku in vsemu naiodu ve i o ve i o oi isti m s ave 9 4 M o n ik a G o v e k a r - O k o l iš : K o n c e p t n a c io n a l n e v z g o j e . donasa. O m ik a m aternega jez ik a zaljša našo m lad ino in kaže žlahtno ljubezen do domovine, k te r a s e m ora bolj in bolj vnemati in spopolnovati.« (K ako in kdaj.... 1862. str. 129-130). Prav tega so se zavedali tisti slovenski učitelji, ki so razumeli pouk slovenskega jez ika kot osnovo za nac ionalno vzgojo. Znotraj om enjene vzgoje pa so lahko razvijali kulturno nacionalno identiteto Slovencev. To nam kaže. da so širili ljubezen do m aternega jezika in s tem tudi do dom ovine . Tako s e j e slovenska nacionalna vzgoja prepletala z domovinsko. O tem, kako naj učitelj razširja ljubezen do m aternega jez ika in slovenske domovine, je bilo opisano v Učiteljskem tovarišu takole: »Učitelj razširja ljubezen do dom ovine in do maternega jezika, če si z besedo in djanjem prizadeva, da kaj pripom ore k blagostanju dom ovine in k likanju in priznanju m aternega jezika... nar bolji p ripom oček so mu slovenske berila in slovenski zem ljovid . K ad a r postav im , učenci berejo od dom ovine , j im domoljubni učitelj razlaga, da tam . kjer je kdo rojen bil. kjer si jc pri svojih ljubih starših igral, radoval in sc izrejal. tam, k jer s e j e na r pred učil govoriti in hoditi, kjer jc poslušal nauke svoje matere i.t.d.. jc njegova m ila dom ov ina . - In tisti jez ik , kterega s e je nar pred učil pri svoji dragi m a t e r i j e njegov m a­ terni jez ik , k terega m ora ko svojo dedšino hraniti, varovati in braniti.« (Pašnik , 1862, str. 7). Učitelji so lahko s p om očjo slovenskih beril seznanjali dijake s slovenskimi pisatelji, pesn ik i in d ru g im i um e tn ik i , šc posebej, če s o j in i pripovedovali, kot jc m ed d rug im zab e­ leženo v Učiteljskem tovarišu: »koliko učenih m ož s e j e že za blagor dom ovine in za zbolj­ šanje m a te rn eg a je z ik a trudilo , in se še trudijo.« (Pašn ik , 1862. str. 7). Na om enjene načine so zavedni slovenski učitelji na srednjih šolah pri pouku slovenskega jez ika lahko oblikovali nac iona lno identiteto Slovencev. S tem so razvijali predvsem kulturno nacionalno identiteto, saj so poudarja l i pom en slovenskega jez ik a , literarne zgodovine, pisateljev in drugo. S tem so dosegali identifikacijo dijakov, p redvsem s s lovenskim jez ikom in kulturo nasploh. N ac iona lna vzgoja je lahko po teka la tudi pri um etn išk ih vzgojnih p redm etih , med ka­ terim i naj o m e n im o pouk petja. K oncept slovenske nacionalne vzgoje jc glasbeni pouk d o ­ polnjeval tako, da so se dijaki učili s lovenskih pesm i in j ih prepevali, pri čem er so se tudi seznanjali s s lovenskim i pesn ik i in skladatelji. V zvezi s tem je nadučitelj G ovekar zapisal, » d a j e dobro , čc učitelj o troke le take pesm i vadi, k terih napevi so lahki, prijetni in imajo n a ro d n eg a duha. Posebno radi otroci take pesm i pojejo, ktere njih dom ače dela in opravila, ali njih vsakdan je življenje zadevajo... po k terih se učijo poznavati im enitne kraje ali dogod- be naše zemlje.« (Govekar. 1862, str. 199). Z avedni slovenski učitelji so pri pouku določenih predm etov na različne načine, kot lah­ ko razb erem o iz navedenih primerov, poudarja li pom em bnost ljubezni do slovenske d o m o ­ vine, njene kulture , je z ik a , zgodovine, do znam enitosti , običajev, petja in drugo, s čem er so razvijali svojevrstne koncepte nacionalne vzgoje in oblikovali dijakom nacionalno zavest, čut p ripadnosti slovenski narodnosti in j im s tem om ogočili razvoj nacionalne identitete Slo­ vencev. Kot nam kažejo pr im eri , so se ti zavzem ali predvsem za razvoj kulturne nacionalne identitete, k a r so j im om ogoča le tudi p redpisane vsebine posam ezn ih predmetov, ki so bile tudi tako usm erjene . P rav na osnovi om enjenih p r im erov prizadevanj zavednih slovenskih učiteljev lahko rečem o , da so ti pri pouku razvijali zgolj ku ltu rno nacionalno identiteto, ne pa politične, saj n ik jer ni bilo om enjen ih vsebin, ki bi poudarja le pom en ustanovitve slo­ venskih d ru ž b e n ih institucij s s lovenskim jez ikom kot u radn im in državn im , in zamisli o Z ed in jen i Sloveniji. Da pa so se zam isli o oblikovanju politične nacionalne identitete širile iz življenja zunaj šole v šole, kar ni zaslediti v navedenih p rim erih pri pouku, temveč pri različ­ nih d ru g ih ob likah delovanja na šolah, pa nam kažejo prim eri nacionalnih gibanj predvsem g im n az i jsk ih dijakov. M ožnost do oblikovanja ne le ku lturne nacionalne identitete, temveč tudi politične, pa so bili na srednjih šolah, predvsem g im nazijah , germ aniza torsk i pritiski. Ti so zatirali vse slovenske nacionalne zamisli in težnje, ki so imele - poleg poudarjanja p o ­ m ena razvoja slovenskega je z ik a in celotne kulture - tudi politični značaj. Tovrstne zahteve so iz šol prehajale tudi v širše politične sfere, kjer s e j e zahtevalo priznanje slovenščine kot T r o j a r j e v z b o r n ik 9 5 javnega, družbenega in institucionalnega jezika. Enake zahteve so se postavljale za šole na Slovenskem, ki naj bi bile »slovenske«, kar pomeni, da bi pouk potekal v slovenskem jeziku. Sklepne misli I / omenjenih predmetnikov in učnih načrtov za gimnazije, realke in strokovne šole. lah­ ko sklepamo, da so imele najmanj možnosti nacionalne vzgoje tiste srednje šole, ki so bile nemške, torej v tistih, kjer je pouk potekal v nemščini. Iz vsebin predmetnika posameznih tipov šol je mogoče razbrati, da dejansko ni bilo predpisanih vsebin o slovenski kulturi, zgo­ dovini in jez iku , razen učnega načrta slovenščine za gimnazije iz leta 1849. Med obveznimi predm eti na g im nazijah in realkah je bil le še predmet geografija in zgodovina, k i je znotraj vsebin avstrijske geografije in zgodovine prinašal znanja o slovenskih deželah, ker so bile te sestavni del Avstrije. Dijaki so bili pri tem predmetu, po učnem načrtu, deležni avstrijske državljanske in domovinske vzgoje, kar je pomenilo, d a j e bila zgodovina slovenskih dežel del avstrijske zgodovine. To je bil za slovenske dijake paradoks, saj je bila za njih dejanska dom ovina , določena slovenska dežela, ne pa le Avstrija. Kot nam kažejo učni načrti, je m o­ rala biti pri tem pouku poudarjena avstrijska domovinska vzgoja, medtem ko je bila sloven­ ska dom ovinska vzgoja dejansko le stvar zavednosti slovenskega učitelja. Poleg tega pa so g im nazije in realke po svoje oblikovale učne načrte za neobvezne predmete, med katerimi so bili lahko tudi taki. ki so poudarjali slovenstvo (na primer petje in štajerska zgodovina na m ariborski in celjski gimnaziji), kar so bili očitno izjemni primeri. Podobno je bilo tudi na učiteljiščih in strokovnih šolah znotraj realk. Sicer pa tudi med s trokovnim šolstvom, ki je bilo odvisno od slovenskih obrtnih združenj, društev in zbornic, ni bilo predpisanih vsebin, ki bi poudarjale zgodovino in slovenstvo. Prav tu se nam raz­ krije pom em bna razlika med srednjimi šolami, k i j e bila v njihovi izobraževalni in vzgojni usmerjenosti. Pri tem m islim o na to, da so bile strokovne šole predvsem usmerjene v stro­ kovno izobraževanje in pridobivanje praktičnih znanj, pri čem er ni bilo toliko poudarka na splošnem izobraževanju in vzgajanju, kot je bilo to še predvsem na gimnazijah, ki so bile izrazito splošno-izobraževalne in so poudarjale pomen vzgoje novega humanizma. Razlika v razvoju koncepta nacionalne vzgoje na sredn jih šolah je v tem, da strokovne šole niso im e­ le tolikšnega poudarka na nacionalni vzgoji, kot g a j e imela, denimo, gimnazija. Lahko bi rekli, da so bile še posebej strokovne šole, ki so j ih ustanavljale slovenske zbornice, društva in združenja , m ed vsemi srednjimi šolami najbolj »slovenske« šole. V njih je potekal pouk v slovenščini. Večina dijakov in učiteljev je bila slovenske narodnosti, zato tudi ni mogoče zaslediti m ednacionalnih razlik, ki so bile v ostalem šolstvu. Po vsem tem bi bile lahko prav te šole tiste, ki bi imele največ možnosti oblikovanja koncepta slovenske nacionalne vzgoje. To pa ni bil nam en teh šol, zato tudi predm etniki in vsebine pouka niso omenjale nacional­ nosti. Tako so tovrstne vsebine vidne izraziteje na gimnazijah in tudi realkah ter nekoliko na učiteljiščih, kjer pa nacionalnost ni bila usmerjena v razvoj koncepta slovenske nacionalne vzgoje, temveč v koncept nemške nacionalne vzgoje, saj so bile to nemške šole. v nemškem učnem jez iku in tudi z učnim osebjem, ki je bilo tudi germanizatorsko usmerjeno. To je Pomenilo, da so bile prav tiste šole, ki so bile po svojem namenu najbolj vzgojno naravnane na Slovenskem, germ anizirane. Pri vsem tem pa m oram o poudariti, da Slovenci zaiadi centralno organiziranega av­ strijskega šolstva, znotraj katerega smo bili, nismo imeli svoje piistojnosti, s tem pa tudi zelo m alo možnosti za oblikovanje koncepta slovenske nacionalne vzgoje, kai nam laz- krijejo tudi predpisani predm etniki in učni načrti. Lokalna je bila le možnost odločitve o slovenščini kot učnem predmetu in o drugih neobveznih učnih piedmetih. To je pom eni­ lo, da so imeli na srednjih šolah največjo vlogo pri oblikovanju koncepta slovenske nacio­ nalne vzgoje prav zavedni slovenski učitelji, ki so znali uporabit, vsebine predmetov tudi 9 6 M o n ik a G o v e k a r - O k o l iš : K o n c e p t n a c io n a l n e v z g o j e . za širjenje znanj iz slovenske zgodovine, kulture , umetnosti in pom ena slovenskega jezika. Na osnovi tega so lahko bolj razvijali ku ltu rno nacionalno identiteto kot pa politično. To nam nakazu je jo tudi ana liz iran i p redm etn ik i in vsebine učnih načrtov posam eznih pred­ metov. Z a to lahko le m en im o , da so dijaki pri slovenski nacionalni vzgoji znotraj pouka, najbolj razvijali ku l tu rn o nac iona lno identiteto, kajti cilji in vsebine predm etov niso imeli posebn ih poudarkov na politiki, še najmanj na politiki slovenskih dežel. Znanja o tem so lahko dijaki dobili v zpo redno s spoznanji političnega razvoja Avstrije le pri pouku geogra ­ fije in zgodov ine , ki pa je potekal le v g im nazijah , realkah in na učiteljiščih. Kot spoznam o, je imel pouk zgodov ine skupaj z geografijo veliko možnosti za razvoj koncepta nacionalne vzgoje, več kot ostali p redm eti , saj je bil predm et zgodovine in geografije obvezen. Iz o m e ­ njene an a lize ugotovim o, d a j e bilo znotraj srednjih sol težje oblikovati politično nacionalno identiteto Slovencev. Njen osnovni poudarek je bil na postavitvi slovenskih javn ih institucij (k u l tu rn ih , polit ičnih in gospodarsk ih ) , kjer bi bila slovenščina tudi uradni jezik . O b liko ­ vanje po litične nac iona lne identitete Slovencev, kot nam nakazujejo predpisani učni cilji in vsebine p o sam ezn ih predm etov, ni bilo možno. Z a to lahko le predpostavljamo, d a j e obli­ kovanje polit ične nac iona lne identitete pri pouku (zgodovine in geografije) potekalo znotraj koncep ta slovenske nac iona lne vzgoje, s posebn im i poudark i na zahtevah po slovenščini kot u rad n em jez ik u v vseh d ru žb en ih institucijah, po Zedin jen i Sloveniji, kar pa so lahko uvelja­ vljali le zavedni slovenski učitelji. Posreden dokaz za to v id im o v zahtevah, ki s o j ih učitelji izražali v jav n ih ali s trokovnih glasilih , kjer so p o g u m n o pozivali, kako naj slovenski uči­ telji pri p o sam ezn ih s rednješo lsk ih predm etih vključujejo nacionalno tematiko. Zato lahko rečem o , da so bili zavedni slovenski učitelji temeljni nosilci slovenske nacionalne vzgoje ter ob likovanja nac iona lne identitete, saj kot nam kažejo vsebine predm etnikov, so bile te glede slovenske zgodov ine in nac ionalne tem atike iz redno skrom ne. Viri in literatura B erich t d e r H an d e ls und G e w e rb e k a m m e r L a ibach fü r 1854-1856; v: M estni arh iv Reg. 1. fase. 631 in 764, M es tn i a rh iv L jubljana, L a ibach , 1854-1856. E n tw u r f d e r O rg an isa t io n d e r G y m n a s ie n und R ea lschu len in Ö ste rre ich , D er kaiserlich - kön ig lichen H o f - und S taa ts d ru ck e re i , W ien , 1849. G o v ek a r , F.: B e se d a o šo lskem petju; v: Učiteljski tovariš , 1. ju li j , Ljubljana, 1862. G ro s , J.: Z em ljo p is je v šolah ; v: Učiteljski tovariš , 15. avgust, L jubljana, 1865. K a k o in kdaj naj izo b ražu je se m a te rn i je z ik v naših šolah; v: Učiteljski tovariš , 1. maj, L jub ljana , 1862. L e h rp la n und In s tru c t io n en fü r den U n te rr ich t an den G y m n as ien in Ö ste rre ich , A. P ic ­ h le rs W itw e & S o h n , W ien , 1900. M a r ib o r s k a g im n az i ja ; v: N ovice , 13. sep tem ber , L jubljana , 1865. N ad k u p sk i : Ö n a ro d n o s t i ; v; Učiteljski tovariš , 1. m arec , L jubljana . 1862. N ek o l ik o o zg odov in i; v; Učiteljski tovariš , 15. sep tem ber , L jubljana, 1866. N o rm a l le h rp la n d e r R ea lschu len ; v: In s tru c t io n en fü r den U nterrich t an den Realschulen in Ö s te r re ic h im A n sc h lü sse an e in em N o rm a l le h rp la n , K.k. Schu lbücher - Verlage, W ien , 1899. N o v ič a r - Iz K ran ja ; v: S lovenski prijatelj, 15. novem ber , C elovec, 1862. O sn o v a u čnega č r te ž a za km eti jsk a n ada ljeva lna izob raževališča . Ljubljana; K lein & K o ­ vač (Eger), 1876. P ašn ik ; v; Učiteljski tovariš , I . ja n u a r , L jubljana , 1862. V ero rd n u n g sb la t t fü r den D ien s tb e re ich des M in is te r iu m s fü r C u ltus und U nterricht, K.k. S ta a tsd ru c k e re i , W ien , 1870.