Risaije v Uudski šoli po sedanjih zahtevah. Spisal Fr. Suher. (Dalje) Učni na.rt za risanje t oseuirazredni ljndski šoli. A. Smoter. Eisanje naj goji čut za barvo in obliko na prpdmetih, ki obdajajo učenca, in zmožnost, da more te predmete opazovati in jih prpprosto izražati. (Glej zgoraj!) B. Suov. 1. šolsko leto. N a 1 o g a. Učenci naj opazujpjo prepros'e predmete iz svojega obzorja in naj jih rišejo po spominu šematiško. Zglpdi. a) Analiza duševnega obzorja. Izbiranje materijala, naslanjaje se na snov iz nazoinega nauka. (Pismo, okno, kujiga, miza, tabla itd. b) Predvaje (prostolehtne vaje) za risanje in pisanje, naslanjaje se na predmete in pojave v navadnem živl.jenju. c) Ilustracije b^rilom, piizorom iz vsakdanjpga življenja itd. Materijal: Ogl.je, ovojni papir. svinčoik št. 1, barvnik, cunjica, podlaga (lepenka ali stojalce), priponke. 2. šolsko M<>. N a 1 o g a. Učenci naj opazujejo karakteristicne predmete, s kterih abstrahirajo oblike za pro^tolehtne vajp, ki se tu sistematiško goje (Osnovne oblike. naravne oblike, kombinacije). Izrezovanje, risanje po spominu, ilustriranje. Zgledi. Sliva, pakrožnica, eliptičen list (š-matiško), limona, skledica, želod, paleta, repa. sod, ogled*lo. kloba^a, žemlja; krogla, jabolko. črešnja, balončki. čutariea. ročke. mačka, luna; ja.jce, hruška. kokoš, muf, jagoda, kijuf-alnica; lahke kombiuaojn itd. Materijal: kakor v I. šol letu; ob ika risb večja. 3. šolsko I«'t<». Nal oga. Uoenei naj opazujpjo razne okrosrle in voglate predmete v lahkih l<-žah in naj jih rišejo po luposrpdnjVm naziranju kot barvne in prostolehtne vain Izrezovanje, kombinirarijc Opazovanjn iiajeuojstaviiejših p^rsppktivnih pojavov, vaje v vi/iranju; preprostn pro.jekei.jske risite s sviuonikom in črtalom. Eisanje po spominu, ilustriranje. Zgledi. a) Biirvtie vajp: bel klopMč. žoga, voluati klopčič (barven), balončki, jajca itd b) Prostolehtne vaje: Ponavljanje elipse in kroga, zanjke osmice. Kombinacije. e) Nazorna perspektiva: krogla, jajce, palice, pletilne igle, kvarte, krožna plošča, svitilnično senčilo, kozarec, škatla, zvezek kuverta itd. d) Eisanje z orodjem: krogla, valj, škatla (prizma) itd. e) Po spominu: Eazni predmeti, ilustrirauje (1 ura na mesee). Materijal: kakor v 1. šol. letu, akvarelne barve, dvojui fopič in bel krppkejši papir, merilo in šestilo. Vaje s suhim materijalom v vefji, barvne vaje v mali obliki. 4. šolsko leto. N a 1 o g a. Eisanje po predmetu stopa v ospredje (polagoma). Barvne, prostolehtne vaje, izrezovanje, kombinacije. Perspektivno risanje okroglih (enostavnib) teles; projekeijsko risanje; risaDJe na paraet (1 ura na mesec). Zgledi. a) Prostolehtne vaje. Ponavljanje pakrožnice, krožnice in zanjke osraice, kombinaeije teh osnovnih oblik. Naravni listi: krhlika, dren, bukev, trpotec, vrba, lovor, španski bezeg ali drugi lažji celorobni listi. — Uporaba teh listov v vrstitve in centrične ureditve. b) Proste vaje s čopičem: slikanje imenovanih listov po obliki in barvi, korpnje, redkev itd. e) Perspektivne vaje: okrogle škatle, stekleniee, cilinder za svetilnico (prizmatična škatla v najlažji in pozneje v btžji leži — bezišče za predmetom na dpsni in levi strani) d) Projekcijsko lisanje in izrezovanje mrež: prizma (4 stranična), kocka, tabla, miza, omara. (Omaljeno merilo 1 :2, 1: 10 itd). e) Eisanje po spoininu: razni predmeti, ilustriranje. 1 ura na mpsec. Materijal: Glej 1. šolsko leto; ovojni in risarski papir, barve, dvojni čopič, šestilo, merilo. Oblika risb: za prostolehtue vaje velika, za barvne naravna, za perspektivne in vse druge primerno oraaljena. (Dalje.)