Roberto ROCCO Mestne politike in civilna družba Orodja ustvarjanja urbanega prostora v mestu Sao Paolo 1. Uvod Sodobna Brazilija je posledica nekdanjega podjetniškega podvi­. ga. Področje, ki ga danes zaseda Federalna Rep'ublika Brazilija, je leta 1500 "odkril" portugalski po­morščak Pedro Alvares Cabral, ki je seveda Iskal pot do Indije, de­žele polne začimb, dragih kamnov in plemenilih kovin. Država je kot žrtev grozljivega izkoriščevalske­ga kolonialnega sistema bila pri­zorišče iztrebljanja prvotnih pre­bivalcev in destinacija velikega . števila zasllžnjenih priseljencev iz Afrike. delavcev na novih planta­ž.."lh slaclkornega trsa in pozneje v rudnikih zlah'1.. Ker je veliko Por­tugalcev v Braziliji iskalo bogas­tvo, se je metropola kmalu zave­dala. da kolonija ni nič drugega kol področje lahkega dobička, in ni dovolila vzpostavitve lokalnega gospodarstva. V takem zgodovin­skem okviru se je oblikovala bra­zilska idenlitek"l. Slovenija je nasprotno na medna­rodno prizorišče vstopila kot so­dobna dr'l..ava z oblikovano kultur­no identiteto, ki jo je lllogoče raz­lagali s skupno dediščino, izraže­no v jez.iku ali prevladujoči veli. 2. Novejše zgodovinsko ozadje Šele z neodvis-nosljo in ukinitvijo suženjstva so številni priseljenci iz Evrope, Japonske in Levanta (Sirija, Libanon) poiskali svoje možnosti v južnih predelih drža­ve, najprej v kmetijstvu in pozne­Je v urbanih sredfščih, kjer so kmalu oblikovali trden srednji in ~gornji razred. Toda z vzvodi ob­lasti so še naprej upravljali pred­stavniki elite, nekdanje portugal­ske aristokracije, ki so na zuna­njih trgih gradili osnovo lastnega gospodarskega uspeha in posle­d{čno Illoči v državi. AIistokracija je ohranila povezave z zunanjimi trgi in v mednarodni delitvi dela kot dobaviteljica kave pOiskala svojo posebno vlogo. "Kavna elita.. iz mest Sao Paolo in Belo Hori­zonte (glavno mesto države Minas Getias, danes ima plibližno 5 llli­lijonov prebivalcev) si je tako za­gotovila vodilni položaj in ugled ,tudi v domači deliM moči. Vseeno pa so priseljenci iz Evro­pe s seboj prinesli revolucionarne ideje, kulture in pobude, tako da so bili učinki industrializacije klualu občutni. -Starodavne vezi med mednarodnim kapitalom in domačo elita so' se začele krhati, ko je let'! 1929 propadla borza vrednostnih papirjev v New Yorku in z njo bogastva in življenja šte­vilnih kapiL.'llistov. '"Kavna elita" se je tedaj obrnila k industriji kot alternativi za naložbe. Da bi ohranili ceno kave na mednarod­nem trgu, so takrat tisoče ton ka­ve pokurili kot gorivo v lokomoti­vah. Vzporedno s temi dogodki se je oblikovala nova elita, sestavlje­na predvsenl iz priseljenih židov in Italijanov, pa tudi predstavni­kov stal:oclavnih elit. šolanih v Evropi. Modernizem in industria­lizacija sta se krepila sočasno. Medtem je nekdanja Msladkorna" alistokracija v severnih delih dr­žave vodila posle po starem. Če­prav je bilo suženjstvo ukinjeno, so bivalni pogoji kmečkega prole­taliata ostali nespremenjeni. Na svojstven način je območje Nor­deste ostalo kolonialna enk1ava. št. 32; 33/1997 Brazil Mestna politika Sao Paolo Urbanistični načrt V prispevku so predstavljeni zgodovinsko ozadje razmer v mes­tu sao Paolo. poskusi urejanja prostora. priprava mestnega ur­banističnega načrta. težave z l.lveljavljanjem-posameznilt orodij ustvarjanja mestnega prostora in razlogi za uspehe ali neuspehe posameznih početij. Pomemben vidik reševanja prostorskih prob­lemov v razvoJu mestuje tudi pre­prečevaqje družbene in prostorske segregacije. Mestna prostorska politika je predstavljena s tremi primeri ukrepov. V zaključku sta prikazana dva primera udejanjan­ JapoliWc. Brasa Master plan Sao Paolo Urban policy The article deals with the histori­cal reasonsJor the present condi­Lions in the city ojSao Paolo, at­tempts at managing , the place, preparation oj the master plan, problems with estalJlis/unent oj pa.rticular mechanisms Jor creat­iug urban space and reasons Jor success orJailure ojparticular en­devours. An important aspect in solving physical problems ojJu­ture development is prevention oj . social and physical segregation. Urban poliCieS are presented with thrce types oj meastlres. In con­clusion. two examples of policy implcmcntati011 are sllOwn. št. 32. 33/1997 za razliko od dogodov v ZDA. kjer Je induslrijski sever v dr2avljan­ ski vojni premagal kmetijski jug (in si lako zagotovil hegemonijo). industrijski jug Brazilfje ni nikoli prevzel popolne oblasti v držav­ no-polilični mreži oziroma je bil prisiljen v zavezništva in koncesi­Je s kmetijskim severom. Zaradi . tega se je v civilni družbi posto­poma oblikoval položaj dualizma. Druga svetovna vojna je dala nov impulz razvoJu tnclusllije in lucli kmetijstva. Praznina. ki jo je pov­ zročil delni UJnik Velike Britanije z meclnq.rodnega prizorišča (ki ga ZDA še niso zasedle). je omogoči­ la bra:r.ilskim indushia1cem okre­ pitev položaja na domačem lrgu. Toda kapi lal je bil še vedno pod nadzorom mednarodnih intere­ sov. l....ko da se je šele lel... 1960 z izgradnjo prve povsem domače tovarne za proizvodnjo avtomo­ bilov (lakI-at so začeli proizvaja­ti "hrošče" po licenci koncerna Volkswagen) zares začela indu­stJializ.."lcija v tem delu sveta. Od 50. do poznih 70. let so lrume priseljencev zapuščale področja NordesLe in se naseljevale naju­ gu. v induslIijskih območjih oko­ li mest Sao Paolo in Rio ele Janei­ro. Mi1ijoni revnih kmetovalcev so opustili kmetovanje in zemljišča prodali bogatim posestnikol1l, ki so t.."lko svoje bogastvo in moč še Slika 1: Avel1ida Pavlista ­poslovno-lrgouillsko ohmočje povečali. Družbena vpraš.anja so sicer bila predmet razprav v delu elite. toda ko je socialistični pred­sednik Joao Coulart lela 1963 prevzel oblast. po besedah brazil­skega Inlelektualca Maria de An­ dradea, starodavni lasniki moči tega niso odobravali. Na vrhuncu hladne vojne. ko so ZDA že imele precej močen položaj na celini. z izjemo Kube. je bilo vsakršno go­ valjenje o socializmu razumljena kol napad na hegemonijo oziro­ ma celo obstoj ZDA. Domače sta­ rodavne elite so se prav tako bale izgube nadzora nad usodo dr7..ave in so s pomočjo "svetovalcev" iz ZDA in domače vojske uprizorile puč. Socializem je veljal kot "ne­krščanski" in "nevaren za brazil­sko družino ter brazilske vredno­te". Prestmšen zaradi mogoče so­cialistične vlade v Braziliji in pod močnim vplivom ameriške propa­gande, je domači srednji razred podpiral prevraller IUU tako dal legitimnost. Vendar so kmalu spoznali svojo zmoto, ko so posa­mezniki začeli izginjati v mračnih kleteh diktature. R.."lzlike med vladajočim razredom in "narodom" (oznaka za diskvali­ fikacijo državljanov nižjih slojev) so naraščale, socialnih politik ni bilo. Brazilski kapil.,l se je vedno bolj povezoval z mednarodnim kapitalom in je država postala destinacija obsežnih naložb. Med­narodna zadolženost je doživljala spekl....kulrno rast. tako da je bila v 80. lelih najVišja na sve lu. Naft­na kliza zgodnjih 70. let je slanje še poslabšala. kajti brazilski ka­pital je posl.,l popolnoma odvisen od mednarodnega trga. Medtem je mesto Sao Paolo, naj­večje industrijsko središče v dr­žavi, sprejelo milijone obuboža­nih pliseljencev z območja Norcle­sle -žrtev zaporednih suš -in doživelo porast prebivalstva z 1 milijona v 30. letih na 16 milijO­nov danes. Večina priseljencev svoje prilož­nosti v industrializaciji 60. in 70. let v mestu še danes ni našla in predslavija ~ne-razred" razdedi­njenih posameznikov. Elite pa ni­ so nikoli pokazale volje po vklju­ URBANI IZZIV CQJBD št. 32, 3311997 čilvl leh populacij v koncept dr­žave (dr2avljanov). kajti zavedale so se, zlasti v poznih 80. letih re­demokratizacije, da je neizobraže­ne in revne ljudi lažje nadzorova­ti v nazivni demokraciji. Torej dr­žava še veeIno ohranja podedova­ni dualizem, kjer del prebivalsiva uživa visok standarcl življenja, ve­čina pa životari v popolni revšči­ni. primerljivi s stanjem v naj­manj razvitih c1r2avah sveta. . V takih razmerah je tudi nastal scenarij proizvodnje urbanega prostora v Sao Paolu, lj. v popol­ni ločitvi razredov in torej popol­noma različnih projeklIh držav­nosti in meščanstva. 3. Urbanistični načrt za Megalopolis 3,1 Nov (neuspešen) pristop k urbanističnemu načrtovanju Od lela 1971, ko je bil izglasovan zadnji urbanistični načrt mesta Sao Paolo, je bilo predstavljenih nekaj novih predlogov razvoja. NiU eden ni bil sprejet predvsem zaradi polipčnih razlogov. Leta 1990 je socialisUčna Jnestna uprava pod vodstvom Luize Erundine (IT -delavska stranka) predlagala načrt, o katerem se strastno razpravlja še danes. Ne­kalera od orodij, ki jih je načrt predlagal, so pozneje sprejeli. Najpomembnejši plispevki načrta so bili predlogi demokratizacije odnosov mecl civilno družbo in javno upravo. Osrednja z..'ll11isel je bila dejansko izpostavili polilično naravo urbanističnega načrta (kar je konec koncev značaj kate­rega koli urbanističnega načrta kjer koli) ln zavračanje lehno­kratskih konceptov. ki bi sicer prevladali. Iz tega sledi, ela je urbanistični načrt treba razumeti kot načrt usmerjanja splošnih procesov fi­Zičnega razvoja mesta v skladu z opredeljenimi družbenimi, gospo­darskimi in političnim! cilji. Tak koncept je narekoval sprejemanje novih zakonov in spreminjanje clote.danjih. tako da so -v prete­klosti kot ideološki mehanizmi praviloma zlorabljeni -tehnici­sUčni poudarki bili opuščeni. No­vi koncept naj bi v procesu us­tvarjanja urbanega prostora po­magal ustvarili dinamično sode­lovanje z javnostjo in omogočil sproino prilagajanje načrta slvar­nosti. Hkrati naj bi bila v načrtu prepoznavna kompleksnost pro­cesa proizvodnje urbanega pro­stora, pa tucIi pridobivanja ln ra­be takega prostora. Proces bi po­tekal na raz1ičnih ravneh sodelo­vanJa z javnostmi in s pOizvedo­vanji. Urbanistični načrt bi ustvaril prostor z<.'l Mspreminjanja, ki bi te­meljila na dinamiki urbanega prostora", na družbenogospodar­skih in na fizično-teritorialnih os­novah. Sama spreminjanja so ra­zumljena kot cilji, ki bi zavrli 7.go­dovinsko tendenco neprestanega slabšanja življenjskih razmer v metropoli. Ena izmed zgodOVin­skih tendenc je naraščajoča mar­ginalizacija prebivalcev z nižjimi dohodki oziroma prebivalcev z omejenim dostopom do dobrin urbanega življenja z oznako uni­verzalnosti, kot so npr. stano­vanjska oskrba, javni potniški promet in urbane storitve. Slab­šanje življenjskih razmer sovpada z naraščajočimi stroški urbaniza­cije, ali drugače, mesto postan.e z Slika 2: Novqjši stanovaryslcl predel št. 32, 33/1997 nadaljnjo urbanizacijo čedalje dražje za celotno družbo, s čimer postane upravljanje na splošno zadovoljivi ravni za katero koli lnestno upravo skoraj nemogoče. Posledice so degradaCIja urbanih sloritev. javnih prostorov, narav­nega okolja ter naravne in kul­turne dediščine. Eden izmed ciljev je bil plisiliti za­sebni sektor, lastnike zemljišč in investitorje, da bi prevzeli odgo­vornost za "eksternalije" svojih dejanj. Le-te praviloma krije vsa družba, npr. izgradnjo infrastruk­ture, ki se financira iz javnih sredstev in je nujno potrebna za obstoj nekega večjega razvojnega posega (stanovanjske soseske, proizvodnih prostorov ipd.). Hkra­ti bi preuslllerili razmeščanje ra­be prostora na vsem mestnem po­dročju s ciljem optimizacije obsto­ječe infrastrukture in preusmerja­nja procesov urbanizacije in rellI"­banizacije. Nenadzorovane ten­dence posedovanja, gostot in vrednosti zem1jišč so praviloma vir nez.:'lŽelenih učinkov n.a mesto. Predlagali so spodbujanje vlaga­nja zasebnih investitOIjev v stano­vanjske. komercialne ali storitve­ne posege na področja, kjer infra­strukturne kapacitete, npr. cest. energije. vodooskrbe, dovoljujejo povečanje porabe in preprečeva­nje porasta rabe prostora v po­dročjih nezadostne infrastruktur­ne opremljenosli ali področjih pol­ne zasedenosti. Osnova za tako radikalno razdelitev je vopredeli­tvi "sklada" zazidljivih površin v vseh delih mesta. izvedeni na os­novi zgrajene infrastrukture. Kot elementi omejevanja.nastopa­jo ludi zgodovinski dejavniki, ka­kovost okolja, dediščina itd. PO­segi bi bili dovoljeni v območja optimizacije rabe vgrajene infra­strukture in v območja kjer bodo infrastrukturo zgradili ali izbo1j­šali, slednji ob nujnem sodelova­nju zasebnega sektOlja. Špekula­cije v zvezi z nepremičninami bi torej neposredno povezali Z mož­noslmi investiranja javne uprave in zmog1jivostmi obstoječe infra­slruklure, tj. ne tako kot dosedaj, ko je prav nasprotno. Mesto bi imelo orodje vplivanja na investitOlje in-bi le-te usmer­jalo na.strateško izbrana področ­ja s ti. urbano operacijo, o kate­ri bo govor v nadaljevanju. Dejanski rezultat strategije bi bi­lo zmanjšanje cen zemljišč. ven­dar ob povečani ponudbi zazidlji­vih zemljišč za sL."lnovanjsko in ostalo gradnjo. Predlagano orodje doseganja tega cilja je povečanje površine mesta (s posegi v pode­želje) in ponudba novih površin za gradnjo. Špekulacije bi lahko preprečevali z novo obliko obdav­čevanja. s t. i. progresivno urba­no teritorialno pristojbino. Predlagali so tudi ustanovitev sklada za urbanizacijo, ki bi se polnil z drugačno obliko obdavče­vanja. z obdavčevanjem Li. us­ . tvarjenih zemljišč. PO besedah mestnega planelja Carlosa LuiZc1. Caste. enega od av­tOIjev novega načrta, je treba opredeliti "morebitno obvezo" med različnimi družbenimi razredi in družbenimi agenti, vključenimi v razvoj mesta. Taka obveza bi te­meljila na "razmerah obJeklivno­sli in zaupanja. sprejemljivih za vse družbene sile". Za uslvaljanje takšnih razmer bi urbanistični načrt 1110ral biti nedvolllnno pola­liziran z jasnimi cilji in z globoki­mi in izrazitimi pomeni za vso družbo. še posebej pa za prebival­ce, ki se borijo za boljše življenj­ske pogoje, Take Cilje je v brazil­ski družbi. kjer različne družbene plasti nimajo skupnega imenoval­ca. izredno težko opredelili. Neob­stajanje takega ~splošnega druž-· benega projekta'" je tudi prepreči­lo sprejetje načrta. Gospodarsko močnim skupinam v mestu. kot so podjetniki. nepremičninske družbe, gradbena pocljelja, laslni­ki zemljišč idr., načrt ni bU všeč. "'Morebitno obvezo" so tako pre­prečile -elile-, ki v predloženem načrtu niso videle možnosti za dejanske dobičke. Še več, redi­stribucija bogastva (in moči). ki bi jo načrt prinesel, bi predstav­ljala grožnjo obstoječi hegemoniji določenih političnih in gospodar­skih skupin. 3.2 Predlagana orodja Ustvarjena zemljišča Ta predlog obdavčevanja je nale­lel na največji odpor. Narekovalje splošno zmanjšanje indeksa izra­ be zemljišč v mestu (le-ta znaša tudi 2 do 4, lj. objekt zaseda 2­ do 4-kratno površino gradbene parcele). Indeks izrabe za novo­ gradnjo naj bi se zmanjšal na l. Investitor, ki bi želel zgraditi več, tj. preseči opredeljeno izrabo, bi moral to pravico plačati mestni upravi. Meslo bi bilo eelini "'last­ nikfl zračnega prostora nacl me­ stom. Taka obdavčilev bi sovpa­ dala z drugimi slrategijami. Me­ sto bi torej lahko nadzorovul0 špekulacije in rabo v gosto pozi­danih območjih. kjer Je infra­strukturna oskrba nezcl..doslna ali neučinkovita. Vsak del mesla bi imel "sklad ustvarjenih zem­ljišč", s katerim bi postavil ome­jitve novim inveslicijam. Če bi z novimi posegi invesLitDlji omejitve presegli. bi morali sodelovali pri izboljšanju ali kar izgradnji us­trezne infrastruklure. V nekate­rih območjih vse do izboljšanja infraslrukturne opremljenosti no­ vih gradenj pač ne bi bilo. Obča­ sne revizije opredeljenih pogojev bi opravljala Mparilelna komisijaM. sestavljena iz predslavnikov jav­nega in za.sebnega sektOJja (inve­sUlotji, lastniki zemljišč. arhitek­ li. urbanisti. gospodarska združe­ nja idr.). !(omisija bi bila ludi za­dolžena za opredeljevanje l.i. skla('3 ustvaljenih zemljišč. Progresivna mestna teritoria1na pristojbina To, v svetu znano orodje, ki je v uporabi v mnogih mestih, bi do­voljevalo mestu obdavčevanje več­jih proslih parcel, kjer laslniki ča­kajo na porast vrednosli le-lell. Obdavčevanje bi bilo progresivno. torej v skladu z velikostjo parcele in obstoječe infrastrukture. pa tu­di časovno progresivno, s ciljem ,preprečevanja špekulacij z zem­ljišči, ki so ali bodo dobro pre­ skrbljena z javno infrastnlkluro. Vzrok začetka polemike v zvezi s progresivno PI;stojbino je bilo ne­ določenih vidikov pnslojbine glede na brazilsko ustavo, kjer je opre­deljen pojem "družbene uporabe Inestnih zemljišč"" (ki se navezuje na misel o produktivnosti glede rabe in ne vsebuje kOlisti za dlUž­bo v celoU s pomočjo proizvodnje bogastva na ali iz zemljiŠč. tj. eks­ kluzivni stanovanjski objekt tudi vsebuje elemente "družbene ra-. be"). InvestitOlji, velika gradbena podjelja in lastniki zemljišč so ta­ko obdavčitev seveda ost.ro zavrni­ li, ker so se bali, da bi utrpeli hu­ de izgube na trgu nepremičnin. V resnici pa strategije vseh pliz..1.cle­tih vsebujejo hude špekulacije z velikimi parcelami v'infrastruktur­no dobro opremljenih območjih. Le tako je n,ogoče ra~lagali dina­miko rabe zemljiŠČ v metropoli št. 32, 3311997 V ospredju je največji muzej so­dobne umetnosti v Južni Ameriki, ki stoji ob Aveniji "Pavlista"; za qjim se rasteza stanovanjsko ob· močje več·etažni11 objektov, ki se nadaljuje v stanovarysko območje nižjih gostot, vil in individualnih objektov; v OZQcljuje območje Fa· ria Lima razumevanje ali površna definicija Slika 3: Prikaz člerye'1Ja mestnega prostora št. 32, 33/1997 Sao Paolo, tj. pod prelvezo "sana­ cije" obsežnih območij "črnih gra­denj" se na čedalje bolj oddaljeno periferijo privablja Javni kapital (za izgradnjo ustrezne infrastruk­[ure), nakar se zgradi prostore za srednji ali višji plačilni razred. Ta­ ko se urbanizirani prostor šili, in­vesUcije v infrasLruktufo pa so če­dalje večje. Urbana operacija To orodje naj bi bilo glavni vzvod javne uprave za usmerjanje inve­sticij v strateško izbrana območ­ Ja. V teh operacijah naj bi indeks izrabe začasno opusUli in investi­ torji bi lahko realizirali zelo velike projekte, v kolikor bi seveda krili stroške višinskih "presežkov" in nove infrastrukture. Ponavadi bi bil potek neke "urbane operacije" sočasen z izgradnjo nove mestne avenije, rekonstrukcijo opuščenih industrijskih območij ali aktivi"ra­njem zemljišč v javni lasti. Pobud­nik posamezne urbane operacije bi lahko bil zasebnik, urbanist. pa ludi ahmoč_na skupnost. Pred­lagane projekte bi analizirali in preverili v javni razpravi. Osnovno vodilo je bilo, da bi mestna uprava lahko povrnila sredslva prvotne investicije v npr. avenijo ali infrastrukturo z ob­ davčitvijo poznejših gradenj. Ob­ seg novih posegov bi nadzorovala parttetna komiSija, tako da ne bi bile ogrožene kakovosti bivanja in življenjskega okolja ter krajine. ](er bi bila izgradnja neke urbane operacijevečinoma dolgoročna, bi morala mestna uprava izdali ob­veznice za kJ;tje inicialnih stroš­kov oziroma stroškov izbranega posega v sami operaciji. Z obvez­nicami bi trgovali na borzi vred­ nostnih papiIjev, torej bi bile do­segljive vsem. Ob dobrem vode­ nju urbane operacije ln ob izvaja­nju davčne politike pri realizaciji posameznih elementov projekt..'l bi mesto lahko v kratkem času povrnilo stroške. 3.3 Dve izkušnji V preteklih letih Je danes desno llsmeljena mestna uprava izved­ la dve urbani operaciji v Sao Pao­lu: UO Aguas Espraiadas in UO Avenida Faria Lima. Prva je na­ stala na predlog skupine investi­tOIjev, ki so želeli umakniti bara­karsko "51um" naselje z obrežja manjšega vodotoka in sprostiti obsežne površine za gradnjo. Okoliško območje je b1l0 že zdav­naj ovrednoteno kot potencialni atraktor za ultra-moderne pisar­niške prostore in glavne pisarne multinacionalk. Torej, zgradili so novo avenija čez sedaj kanalizira­ni vodotok ln preselili dotedanje prebivalce. Pred pričetkom iz­gradnje so investitOJji morali pre­ seliti 50.000 ljudi. Ponudili so Jim nove hiše v precej oddaljenih pre­ delih. Ker je bil "sI um" zgrajen na zemljišču v javni lasti. pravnih zadr2kov za izselitev ni bilo, kajti vsi stanovalci so "tako dobili bolj­ ša stanovanja drugje", vendar da­ leč stran. Toda resnica ni bila tako rožnata, kot je v raziskavi poka7..c,ua Marja­na Fix, arhitektka in urbanistka. Nekateri preseljenci so najeli od­ vetnike, ki so s pomočjo brazilske ust.."lve izposlovali SVOjim stran­kam velike odškodnine. Drugi. ki te možnosti niso imeli, so se pač brez denatja morali preseliti na periferijo, tudi v več kot 50 km oddaljene mestne predele, in t.:'1ko pretrgali večino družbenih in tu­di poslovnih vezi. V mestu Sao Paolo je namreč javni potniški promet zelo drag, tako da je biva­ nje blizu delovnega mesta po­membno. V raziskavi Je bilo tudi dokazano. da marsikalera drUŽi­na sploh ni dobila ustreznega na­domestnega stanovanja oziroma se je bila prisiljena preselili v drugi "sl~II11", tokrat na Jnestnt periferiji. Mnoge je preselila kar mestna uprava in sicer v do tedaj ekološko zavarovano' ObnlOČje. kjer so zbirni rezervoalji pilne vo­ de. PodroČje je ludi poplavno. Vseeno je bil p.-ojekt Aguas Es­praidas uspešen. Zgradili so t.i. "post moderno mesto", v katerem so poslovne zgradbe, banke in stavbe mednarodnih podjetij. Prebivalci tega območja, pred­vsem pripadniki srednjega razre­da, so sprejeli razvoj Z odobrava­ njem. njihova razmišljanja in mnenja pa so bila javno pred­stavljena v medijih. Odziv prese­ljencev so ludl predvajali. vendar ne dovolj. da bl prilegnlli pozor­nost Javnosti tn javno mnenje spremenili. Avtor operacIje Avenida Fmia Li­ma je arhIteki Julio Neves. ki je M nekakšen Muradnlarhitekt luest­ne uprave. Predlagal je. da se po­daljša obstoječo prestižno avenijo do stanovanjskega območja ln se jo poveže z dvema dnlgima aveni­jama v smeri proti severu in ju­gu. Tako bi uslvarili t.I. "Južni bulvar". Tokral so bili prizadeli prebivalci predsl:..1.vniki srednjega razreda, ki so imeli možnost upo­rabe vseh sredstev, tj. medijev. I)stanovtlt so gjbanje za zaščito sosedstva in sprožili razprave o nujnosti izvedbe lakega projekta. Avenija do takrat ni bila pomem­bna cesla. toda gradbena podjet­Ja so z njeno rekonstrukcijo vide­la možnost za posege v prestižno območje. Mestna uprava Je predložiJa obse­žen program prepričevanja prebi­valcev. da mesto Mpotrebuje 5. avenija" in da je izgradnja avenije nujna za delovanje celotnega Iue­sta, v katerenI so prometni za­maški vsakodnevni pojav -ista mestna uprava, ki o javnem pot­niškem prometu ne razmišlja. Zagovorniki projekt..."l so v medijih predsL.wIll nasprotnike projekta kot "zagovedene romantIke". ki zavračajo napredek. Medtem so slednji že najeli "svoje" planelje. ki so pripravili allernalivni pred­log. Demonstracijam prebivalcev so sledile "javne karavaneM v pod­poro bulvarju. ki jih je organizira­la mestna uprava in v katerih so sodelovali p.ipeljani prebivalci oddaljenih krajev. ki verjetno ni­koli ne bi bili uporabniki načrto­vanega blllvarjrt. Podpora je bi1a kupljena s prigrizki, majicami in pisanimi kapami. Odpor prebivalcev sosedstva je začel pojenjali. ko so nekaleri ak­tivnejši člani sprejeli ponujena sredstva 7..a potencialne gradbene parcele na robOVih bulvmja. torej parcele, ki jih v resnici ne bi upo­rabili za izgradnjo prometnice. Ti­sti. ki niso imeli parcel s tako ugodno lego. so morali sprejeti razlastilvene pogoje mestne upra­ve. odkupnine pa so bile tako niz­ke, da razlaščenci niso mogli ku­piti nadomestnih stanovanj v is­teIn območju. Tudi ob takih po­gojih je mesto za Izvedbo projek­ta porabilo približno 120 milijo­nov USD, pii čemer cena izgrad­nje ceste ni presegla dvanajstine stroška. Večino denalja so pora­bili za različne odškodnine. Tudi ta projekt je bil označen kot uspešen, čepravje mesto v resnici prodalo zelo malo obveznic. po­budnik in načrlovalec prOjekta. Julio Neves. je poleg urbanistične­ga načrta izdelal tudi prOjekte več stavb. ki danes stojijo ob bulvarju. 4. Zaključek Brezhibnega sistema ustvmjanja urbanega prostora Z<.1. razvoj kapi­talističnih mest ni preprosto zato, ker orodja sama po sebi niso ne "dobra" ne "slaba". Orodja so od­visna od številnih dejavnikov, npr. sposobnosti administraciJe, moči civilne družbe in predvsenl skupnih družbenih ciljev (projek­tov), ki bi omogočili vzpostaVitev prednoslI (prioritet) in zaščilill ranljive skupine. Vsekakor pa lahko trdimo. da so nekatera orodja "slaba", če se jih uporablja ideološko oziroma ob sklivanjll resničnih ciljev admini­straCije ali razreda, ki jo podpira. Težko je govoriti proli "razvoju", kajti skupine, ki stremijo k nad­vladi, ta termin ali proces upo­ rabljajo za diskvalifikacijo vseh. ki dvomijo v namere pobudnika. Še več, kal' določena skupnost imenuje "razvoJ', je praviloma le možnost za naložbe oziroma po­večanje kapHala in ne pomeni iz­boljšanja življenjskih pogojev ve­čine prebivalstva.. Tako razum­ljen ~razvor povzroča nepopravlji­vo škodo družbi v celoti, največ škode pa tistim. ki se ne morejo ubraniti sami. Seveda je obratno tudi mogoče Ustvarjanje novih priložnosti to­rej ni edina ali glavna naloga jav­ne administracije, če ta ni spo­sobna pravilno upravljati procesa razvoja. torej tako. da zasebni do­biček spreminja v splošno korist Roberto Carlos Rocco de Campos-Perei­ra, arhitekt, Univerza Sao Paolo, Brazilija Viri in literatura Campos, Filho, C .• M.: Bases para a Analisc de Pol1t1cas Urbanas: Os Inte­rcses Soclas am Jogo. S. L.. S. N., 1984. Campas Perrelra, Roberto. C. rt: Ca­sas se Cultura e Cidadania na Cida­de dc Sao Paolo. Fakulteta za arhitek­turo ln urbanizem. Univerza Sao Pao­lo. Sao Paolo 1094. Chaul, Marilena de S.: Publica. Priva­do, Despot1smo. V: Novaes, A., ur.: Etlca, Companha das Lctras, SccreL:1.­ria Munlcipal dc Cultura, Sao Paolo 1992. Chaul. MariJena de S.: Culturn c Dc­macracia, Cortez, Sao Paolo 1!J!J3. Costa, L.C.: Decisocs atomar sobre a elaboracao do Plano Dlrctor, SEM­PLA, Sao Paolo 1989. Fix. M.: O Estado c o Capital as Mar­gens do Rio Pinhclros, Fakultet.':\. za arhitekturo in urbanizem, Univerza sao Paolo, Sao Paolo 1000. Harvey, D.: The Urbanisat10n ofCapi­ taJ, I31ackwcll, Oxford 1!J80. Harvey, D.: The Condltlons of Post­modernlty, Blackwcll, Oxford 1902. Lcfebvrc, H.: The Production of Spa­ce, B1aekwell, Oxrord 19!J l. Lcfcbvrc, H.: Wrltlngs on Cllies (I{of­man, E. & Lebas, E. cds). Blaekwel1, Oxford 1096. Leme, Maria, C., S.: Planejamento em Sao Paolo: }!J30-1969, magistrska nalog", Fakulteta za arhitekturo in urbanizem, Univerza Sao Paolo, Sao Paolo 1982. Mel'leau-Ponty, M.: O OIho e o I::splrl­to. V: Challi, Mari1ena dc S., U !'. : Tex­tos Scleclonados, Sao Paolo 1!J80, str. 85-111. Tctmplnn: Operacao UI-bana Fnda u­ma: Relatorio de Impacto Ambiental. Relatorlo de Impaeto dc Vlzlnhanea, Fakulteta za urbanizcm in arhitektu­ro, Univerza Sao Paolo, Sao Paolo 1995. Zanetll, V., Z.: A Prodllcao da Forma Urbana: Plnhelros (1890-1 !J80). Fa­kulteta za arhitekturo in urbanizem, Univerta Sao Paolo, Sao Paolo 1088.