ZEJLA 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 12. aprila 2007 • Leto XVII, št. 15 

Pogovor o prihodnosti pouka slovenščine v Monoštru 

BODO MONOŠTRSKI OSNOVNOŠOLCI ŠE IMELI MOŽNOST UČENJA 
SLOVENŠČINE?? 

Naslovno vprašanje je bilo 


venščine, saj za to ni sredstev, rdeča nit pogovora o prihod
in kot pravi pedagoški vodja nosti pouka slovenskega jezi-
Huszar, »je šola že doslej, vsa ka v monoštrski OŠ Istvána 
ta leta, velikodušno za sloven-Széchenyija kot tudi pouka 
ščino delala več, kot ji nalaga slovenščine v narodnostnem 
zakon«. Pomenljivo pa je to, da programu monoštrske gim
starši skoraj petdesetih otrok nazije. Pogovor je bil sklican 
ves čas želijo, da se fakultativni na pobudo Zveze Slovencev in 
pouk slovenščine izvaja, in to avtorice tega zapisa – povod 
na obeh monoštrskih osnovzanj je v prvi vrsti bila napove
nih šolah. Rešitve občine in dana odpoved delovnega raz
vodstva pa, žal, gredo v smer, 
merja profesorici slovenščine 
da v Monoštru na osnovno
na monoštrski gimnaziji, med 
šolski ravni slovenščine ne 
drugim edini z univerzitetno 

bo več, zato je na OŠ Istvána diplomo iz slovenščine v Po-
Széchenyija tudi odveč vsaj ena rabju – udeležili pa so se ga, nes pa se moramo pogovarjati, ta Kállay z Državnega pedago-odpove delovno razmerje še-slovenska učiteljica, ki naj bi jo poleg sklicateljev, še: Ladislav žal, o vprašanju (ne)izvajanja škega inštituta v Budimpešti) stim učiteljem. Sam je mnenja, prerazporedili na gimnazijo.  Lipič, veleposlanik RS na Mad-zgolj fakultativnega pouka o tem, zakaj je potrebno, da da je znotraj inštitucije lepo Gordijski vozel se je večal in žarskem, Angelina Trajkovski, slovenščine. Tudi gimnazija v slovenski jezik kot maturitetni število učiteljev z diplomami zapletal… Presekala sem ga njegova namestnica, Tibor Monoštru je finančna sredstva predmet na gimnaziji poučuje iz slovenščine, povrhu še do-s predlogom, naj se pripravi Pénzes, ravnatelj združenih za obnovo dobila zato, ker je strokovno in jezikovno kompe-mačinov, ki lahko poučujejo argumentirana zahteva po monoštrskih šol, Gábor Hus-projekt obnove bil prijavljen tenten profesor, kar prof. Sa-tudi na gimnaziji. Temu raz-ohranitvi delovnega mesta zar, pedagoški vodja OŠ Istvá-kot obnova in posodobitev velieva nedvomno je, saj njeni mišljanju se je pridružil tudi za učiteljico rednega fakulna Széchenyija, Gábor László, edine slovenske gimnazije dijaki dosegajo zelo dobre re-Gábor Huszar, ki je pripomnil, tativnega pouka slovenščine predstavnik monoštrske mi-na Madžarskem. Zdaj pa je zultate tako na državnih izpi-da bi za slovenščino pri otrocih v monoštrskih OŠ in se nakroregije (tj. ustanovitelja in stanje takšno, da se sprašuje-tih kot tudi na maturi in raznih lahko veliko več storili sloven-slovi na ustanovitelja, s tem financerja šol), Martin Ropoš, mo o ohranjanju sploh kakšne tekmovanjih. Erika Glanz, ki je ski starši. Na dobre odnose pa ustvari možnost ohranitve predsednik Državne slovenske oblike slovenskega pouka v pet let poučevala na gimnaziji, med Slovenijo in Madžarsko sedanjega kadrovskega stanja samouprave, Erika Glanz, vod-Monoštru. »Slovenci v Mono-je bila enakega mnenja, saj je kot tudi na strpno reševanje na gimnaziji. S predlogom so ja krovne šolske komisije, in štru smo razočarani,« je kri-sama prenehala poučevati, kot problemov pri manjšinah je se vsi sodelujoči strinjali, vodja Andreja Kovač s slovenskega tično poudaril uvodničar, »saj pravi, prav iz razloga, da se ob opozoril veleposlanik RS na pogovora pa je le-tega sklenil z konzulata v Monoštru. nas je, kljub temu da vsa ta novih zahtevah dvonivojske Madžarskem, Ladislav Lipič. mislijo: »Če se problem ne bo Pogovor je vodil Jože Hirnök, desetletja aktivno soustvarja-mature ni več čutila strokovno Čeprav smo se zbrali zato, da mogel rešiti na lokalni ravni, predsednik Zveze, ki je v uvo-mo pogoje za razvoj Monoštra, dovolj sposobna za opravljanje bi poskušali nakazati skupne ga bomo prenesli na višje nidu spomnil na to, da je bila naše mesto pustilo na cedilu.« tega dela. Zato se zelo čudi, pozitivne rešitve, je pogovor voje. Slovenci v Monoštru pa OŠ Istvána Széchenyija pred Avtorica tega zapisa sem pred-kako lahko vodstvo združenih vedno bolj vodil v smer pola-zahtevamo, da se imajo naši dvajsetimi leti zgrajena z na-stavila strokovne argumente šol tako nestrokovno ravna na rizacije mnenj. Iz povedanega otroci še naprej možnost učiti menom, da bo delovala kot (zelo pozitivno strokovno področju kadrovske politike. smo lahko zaznali, da na OŠ slovenščino tudi v osnovnih centralna narodnostna šola mnenje o delu prof. Savelieve Tibor Pénzes, ravnatelj združe-Istvána Széchenyija v bodoče šolah, do česar imamo nespov Porabju (celo dvojezična na monoštrski gimnaziji je pri-nih šol, je pojasnil, da je usta-verjetno ne bo več niti resne-rno pravico!« šola, so govorili takrat!!), da-spevala v pisni obliki tudi Ago-novitelj vodstvu dal nalogo, da ga fakultativnega pouka slo-Valerija Perger 
2 



RAZSTAVA O PLEČNIKU 
NA GRADU NA GORIČKEM 


Cankova: obisk z avstrijske Koroške 

V PREKMURJU RAZUMEJO MANJŠINE 

Na povabilo župana Draga Vogrinčiča je Cankovo obiskala delegacija Alpejadranskega centra za čezmejno sodelovanje iz Celovca, ki jo je vodil predsednik Bernard Sadovnik. Po pogovorih na Cankovi je goste z avstrijske Koroške sprejel murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. 
Župan Drago Vogrinčič je po krajši predstavitvi občine poudaril, da obmejna Cankova navezuje prijateljske stike s sosednjimi pokrajinami in državami. Občina dobro sodeluje s slovenskim društvom v Sombotelu, kajti tam je živel in delal dr. Avgust Pavel, rojen na Cankovi. Sodelujejo tudi s Kulturnim društvom člen VII za avstrijsko Štajersko. V Potrno/Laafeld so se iz Cankove preselili Pavlovi starši, tam je nekaj časa živel tudi sin Avgust. Zdaj je v Potrni lepo urejen Kulturni dom štajerskih Slovencev. Enako kot na kulturnem področju je za občino pomembno navezovanje stikov, ki bodo vzpodbujali čezmejno gospodarsko sodelovanje. Bolj kot doslej kaže izkoristiti naravne danosti v obmejnem prostoru, pri čemer morajo spoštovati razvojne možnosti krajinskega parka Goričko, kamor spada šest vasi od osmih, ki sestavljajo občino Cankova. Z delegacijo s Koroške se je pogovarjal tudi škof dr. Marjan Turnšek, ki je izrazil pripravljenost škofije, da po svojih močeh in pristojnostih sodeluje pri razvijanju čezmejnega sodelovanja. Pomembno je tudi pripravljanje kon
kretnih programov in usmeritev sodelovanja, je poudaril škof. Del pogovora so namenili Slovencem na avstrijskem Štajerskem in v Porabju. Čeprav imajo po VII. členu avstrijske državne pogodbe štajerski Slovenci enake pravice kot Slovenci na Koroškem (in Hrvati na Gradiščanskem), je (bil) njihov položaj kot manjšine (še vedno) zaskrbjujoč. Kajti nimajo svojih izobraževalnih ustanov, nimajo medijev, edina dvojezična napisa sta na Pavlovi hiši in radgonski katoliški cerkvi. Vzpodbudna točka je Pavlova hiša s svojim bogatim v večjezičnost naravnanim programom, ki ob sodelujočih umetnikih v novejšem obdobju priteguje tudi lokalne in regionalne politike iz avstrijske Radgone. Dosežek štajerskih Slovencev na političnem področju je stalno mesto člana v sosvetu za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju (član je Branko Lenart, sosvet pa vodi Marjan Šturm iz Koroške). Povedati kaže še, da se zlasti po članstvu Slovenije v Evropski uniji izboljšuje ozračje ob meji; mlada generacija ni obremenjena s strahom, ki je »grozil« iz (nekdanje) komunistične Jugoslavije. Članica Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje je že prekmurska občina Tišina, kmalu pa se bo včlanila tudi občina Cankova. Predsednik Bernard Sadovnik ocenjuje, da je Prekmurje regija, ki je uspela ohraniti čudovito kulturno dediščino in bi tudi zaradi tega bilo smotrno sodelovanje z Avstrijo. Zlasti kaže razmišljati o skupnem avstrijskoslovenskem turističnem prostoru. »Prekmurje je znano tudi po tem, da tu živi manjšina. Zaradi te senzibilnosti do manjšin in tudi do slovenske kulture in jezika je za nas, zamejske Slovence, pomembno, da je navezava bolj trdna. V bodoče bo tudi s slovenske strani več priložnosti za regionalno sodelovanje 
– 
potekajo namreč intenzivni politični pogovori o ustanovitvi regij 

– 
z avstrijskima Koroško in Štajersko. Na ta način se bomo lažje dogovarjali za konkretne gospodarske projekte,« je poudaril Bernard Sadovnik in zagotovil udeležbo s Koroške na srečanju zamejskih kulturnih skupin na Cankovi 25. avgusta in povedal, da se bodo na Cankovi ali začeli ali končali Čezmejni dnevi med Avstrijo in Slovenijo, ki jih bo Koroška organizirala letos novembra. 


E. Ružič 
Leto 2007 je Ministrstvo za kulturo RS razglasilo za Plečnikovo leto. Letos je minilo 50 let od njegove smrti in mineva 135 let od njegovega rojstva. 
Cerkve in stavbe, mostovi in notranjščine na Dunaju, Pragi, Beogradu, Zagrebu, v Ljubljani in v Prekmurju odslikavajo njegovo ar
hitekturno ustvarjalnost moderne 20. stoletja. V počastitev njegovi zapuščini v Prekmurju je Javni zavod Krajinski park Goričko v sodelovanju z arhitekturnim muzejem, Ministrstvom za kulturo in župnijama Bogojina in Grad pripravil razstavo njegovih zgodnjih del. 

Na otvoritvi razstave, 31. marca, je navzoče pozdravila Stanka Dešnik, krajinska arhitektka, med njimi direktorja Javnega zavoda Krajinski park 
Goričko Janka Halba, župana občine Grad Daniela Kalamarja, župnika iz Grada in Bogojine ter poslanca slovenske skupščine Gezo Džubana. O delu in pomembnosti Jožeta Plečnika je s pomočjo posnetkov govoril dr. Damjan Prelovšek, direktor Direktorata za kulturno 
dediščino Ministrstva za kulturo, ki ima tudi osebne spomine na velikana slovenske arhitekture, kajti kot šestletni fant ga 
je srečal. Veliko je pa slišal 
o njem od svoje babice in tudi očeta, ki je bil glavni arhitekt mesta Ljubljana in veliko sodeloval s Plečnikom. Tudi zaradi teh odtenkov je njegovo predavanje pritegnilo občinstvo. Razstava na Gradu bo na ogled do 31. maja. 


M.S. 




Porabje, 12. aprila 2007 

3 




MEDNARODNA DOMOZNANSKA STROKOVNO SPOPOLKONFERENCA V SOMBOTELU NJEVANJE ZA UČITELJE 

Od 23. do 25. marca je potekala v Sombotelu mednarodna domoznanska konferenca, ki sta jo organizirala Državna domoznanska zveza in Železnožupanijsko domoznansko društvo. Konference so se udeležili poleg domačih strokovnjakov tudi predstavniki sosednjih držav, med drugim László Göncz, vodja Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Sloveniji. V imenu organizacijskega odbora je konferenco naj
prej pozdravil Árpád Zsámboki, predsednik Železnožupanijskega domoznanskega društva, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Sombotel ponovno dobil pravico organiziranja tega srečanja, kar je nedvomno priznanje raziskovalni dejavnosti v županiji, ki jo opravljajo strokovnjaki z veliko samopožrtvovalnostjo in strokovnostjo. Panonski prostor je izredno pester, kar se tiče jezikov, kultur, duhovnih dobrin, duševnosti, ustvarjalnosti in konfesij. V teh ozirih se predstavniki posameznih manjšin razlikujejo med sabo, razlikujejo pa se seveda tudi od večinskega naroda. Posamezni kulturni krogi so venomer komunicirali med sabo in gradili mostove, ki jih povezujejo. Posebno dragoceni so naši 
duhovni stiki, ki smo jih kljub strogo zavarovanim mejam desetletja ustvarjali, oživljali in krepili. To so bili prvi koraki kulturne diplomacije, ki so sedaj dozoreli, je povedal Árpad Zsámboki. Prvi je dobil besedo predsednik Županijske skupščine Ferenc Kovács, ki je s toplimi besedami pozdravil navzoče in povedal nekaj besed o zgodovini poslopja Županijske skupščine, kjer je prvi dan potekalo zasedanje, orisal je na kratko zgodovino Želez
ne županije in omenil nekaj pomembnih osebnosti. Predsednik Državne domoznanske zveze Péter Halász je raziskovalno delo v Železni županiji ocenil kot eno najboljših v državi, ki ima tudi veliko število vsebinsko bogatih izdaj. V teh izdajah najdemo tudi precej spisov, ki se ukvarjajo z Madžari, živečimi izven naših meja. Z velikim zanimanjem smo spremljali predavanje zgodovinarja Lászla Göncza, vodje ZKMN iz Lendave, ki je podrobno ponazoril, kako se je spremenil v Sloveniji splošni odnos do madžarske narodnosti v primerjavi s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Že med leti, ko čezmejno sodelovanje še ni bilo standardno, ko na to aktualna politika še ni gledala pozitivno, ko dejansko še ni obstajala čezmejna madžarska politika, so navezali Madžari v Prekmurju stike z Železno in Zalsko županijo. Že zelo zgodaj so vzpostavili stike tudi z Državno domoznansko zvezo. Medtem ko je domoznansko gibanje na Madžarskem, kakor je to poudaril predsednik Péter Halász, venomer smatralo zamejske Madžare in Madžare znotraj meja tukaj v Karpatski kotlini za etnično enotne, so zaradi precejšnje zmede v takratni madžarski zgodovini države male antante dokazovale ravno nasprotno, skušale so nekje do osemdesetih let dokazovati, da je bil trianonski mirovni diktat upravičen. Ta nazor, ki se je uveljavljal tako na področju šolstva kakor tudi v medijih, v kulturni sferi in seveda v veliki politiki je povzročil precejšnjo škodo tudi v Pomurju. Zanimiva je bila primerjava, ki jo je podal gospod Göncz glede položaja narodnosti, ki živi že od nekdaj znotraj meja nekega večinskega naroda, s položajem manjšin, ki živijo na »oddvojenem« ozemlju. Medtem ko ti prvi živijo morda že več kot tisoč let v določeni skupnosti in imajo izoblikovane, dobro utečene kontaktne sisteme, so bili ti drugi na en mah odtrgani od svojih konvencionalnih kontaktnih sistemov, so se v vseh ozirih morali prilagoditi povsem novim življenjskim in institucionalnim pogojem. V teh težkih okoliščinah je morala narodna manjšina vzdržati, ohraniti svojo identiteto, gojiti svojo kulturo. Pozneje se je ta situacija spremenila, krenila je na pot pozitivne diskriminacije, ki jo danes lahko uživa skupaj z materialno podporo na področju kulture, šolstva, medijev in tudi drugje. László Göncz se je ukvarjal 


IN VZGOJITELJICE 

V okviru vsakoletnega programa strokovnih spopolnjevanj za porabske pedagoške delavce je v sredo, 28. marca, potekalo v Monoštru tretje izobraževanje v tekočem šolskem letu. Osrednja tema je bila Slovenščina na internetu, izobraževanje sem izvajala avtorica tega zapisa, udeležili pa so se ga skoraj vsi porabski učitelji in tri vzgojiteljice. Zakaj smo izbrali to temo? Večina učiteljev na individualnih svetovanjih velikokrat povprašuje po različnih gradivih za potrebe pouka, učbenikih, podatkih in še čem. Ker je sodobni medij internet prisoten že vsepovsod, spletne strani vseh mogočih področij pa vedno bolj bogate in uporabne tudi v šolah, smo tokrat skupaj iskali poti za pridobivanje najrazličnejših informacij. Skupaj smo poiskali številne zanimivosti, koristne za pouk. Prav gotovo pa bo udeležencem olajšalo iskanje pravih poti po medmrežju tudi bogato gradivo, ki sem ga pripravila. Udeležence izobraževanja sem seznanila tudi s pripravami na letošnji Seminar slovenskega jezika in kulture, ki ga pripravljamo v Novi Gorici, z zanimanjem pa pričakujemo predvsem obisk v dvojezičnem šolskem središču v Špetru v Benečiji. Druga pomembna informacija se nanaša na novost v letošnjem letu; namesto monoštrskega tabora Za materinščino, ki ga je za porabske osnovno- in srednješolce organizirala Zveza Slovencev, bo letos v drugem tednu julija lahko približno 20 porabskih šolarjev od 5. do 7. razreda sodelovalo na jezikovnih počitnicah v Piranu, na OŠ Cirila Kosmača. Letos bomo torej učenje slovenščine za šolarje povezali s poletjem, morjem, mogoče tudi z raznimi vodnimi aktivnostmi. Šolarji bodo prav gotovo veseli te ponudbe. Seveda pa nas čaka še veliko aktivnosti, o katerih bomo poročali sproti. 

Valerija Perger 
med drugim še z vpraša-rečju novinarka Pivar Ella, ki njem, kako današnja mladi-je celo življenje zbirala etnona izgublja svojo narodnost-grafsko gradivo, raziskovala no identiteto, kako nekateri našo skupno zgodovino, ne programi lahko delujejo pro-le madžarsko, temveč tudi ti tej tendenci, ponazoril je slovensko. Bolj jo zanimamožnosti nadaljnjega sode-jo duhovna izročila, manj lovanja, poudaril je važnost predmetna. Meni, da je ena povezovanja domoznanske največjih nalog manjšinske dejavnosti s turizmom in skupnosti predstaviti svojo naštel nekatere knjižne in preteklost, sedanjost ter cepublicistične izdaje, monog-lotno kulturno izročilo ne le rafije, dokumentarne filme svoji manjšini, temveč tudi in podobno, ki predstavljajo večinskemu narodu. To nain posredujejo aktivno udej-logo je tudi ona skušala celo stvovanje narodne manjšine življenje izpolnjevati, ker na raznih področjih ne le je poleg pisnega gradiva za manjšini, temveč tudi ve-bodočnost posnela tudi celo činskemu narodu. vrsto dokumentarnih filmov Živahni barvni odtenek nam o starodavnih običajih. je nudila s svojim ekspresiv-Na tridnevni konferenci smo nim predavanjem o metodah slišali enaindvajset predaraziskovanja amaterskega vanj, med njimi tudi predaetnografa v pristnem prek-vanje Marije Kozar Mukič. murskem madžarskem na-Suzana Guoth 

Porabje, 12. aprila 2007 

4 



Živlenjske zgodbe (8) 


»Mauž se je veselijo sineki, ka njegvo menje goraostane« 

Živlenjsko zgodbo 
svoje familije 
pripovejdajo tetica 
Zavcova Mariška 
(Császár Ferencné) 
iz Sakalauvec, steri so 
se narodili 1928. leta. 

»Za edno leto po maternoj smrti sam pá noseča gratala. Istina, ka sam že štirideset lejt stara bila. Nikak je vsigdar tak vöprišlo, ka sam vsikši sedem lejt edno dejte rodila. Nej mi je vseedno bilau, gda sam že ginau znala, ka sam noseča. Pa malo me je sram tö bilau pred lidami, ka mo na stare dni rodila. Tau je tistoga ipa velka čüda bila, če je ženska prejk štirideset lejt stara bila pa je dejte mejla. Zdaj je več tau nika nej nauvoga.1968. leta sam v Monoštri porodila ednoga lejpoga liblenoga sineka, ka je te eštje tü bila porodnišnica (szülőotthon). Gda je mauž zvedo, ka je sina daubo, je tak veseli bijo, ka bi leko z njim dali vtiča vloviti. Najbole se je zatoga volo radüvo, ka ime Časar goraostane. Vsi smo ga trno fejst lübili, najstarejša (h)či je te že štirinajset lejt stara bila, menkša pa sedem. Dejte, kak je raslo, je vpamet vzelo, ka njega vsi fejst lübimo. On se je tau tö navčo pa zdaj, ka je že oče, tö tadala da svojim mlajšom. Po njegvom rojstvi za dvej leta sam na žalost v špitale prišla. V črvej mi je nika raslo pa so me mogli operirati. Dapa na srečo je nej lagvo bilau. Dokeč sam nej znala, ka je, sam mislila, ka od pameti pridem. Ka bi pa bilau z malim detetom, če bi se z menov kaj zgodilo? Dapa Baugi vala, vse je na dobro prišlo pa sam ozdravila. Z možaum sva se dobro porazmejla, ednomi drugomi sva pomagala. Gda sam tanazaj išla delat v kosino fabriko, je dejte moja sestra skrb mejla. On je te že v vrtec (óvoda) ojdo. Trno mirno dejtece je bilau. Lejta so šle, mlajši so zrasli. Dejkle smo dali vönavčiti. Starejša (h)či je v vesi v vrtci delo dobila pa se je potistim vönavčila za vzgojiteljico (óvónő). Ona trno rada ma mlajše, dapa svoje nejma. Tau je za njau velka nesreča. Po tistim gda se je oženila, je gnauk noseča bila. Če bi vse po sreči šlau, bi dvojčka mejla, liki zgübila je obadva. Mislila sam, ka od pameti pride, gda so go rezali pa so ji doktorge pravli, ka več nigdar nede mogla roditi. Tau je velka žalost mladoj ženski, če vej, ka nigdar nede mogla mati postati. Menša (h)či je v Židano fabriko išla za tkalko (szövőnő). Oženila se je. Liki ona je srečnejša kak sestra, ma tri mlajše. Njena (h)či se za leranco vči, starejši sin je kölnar, mali pa eštje v šaulo ojdi. Starejša (h)či je odišla v Körmend, menša pa v vesi zidala lejpe rame. Obadvauji stariške smo pomagali kelko smo mogauči bili. Od tistoga mau, ka so Židano fabriko zaprli, menša dela v vesi v vrtci kak varuška (dada). Z možaum sva se veselila vnukom, ka so trno dobri mlajši, bogaboječi pa verni. Od maloga mau smo je tak včili pa so tak gora rasli.« 
(se nadaljuje) 



Zapisala: Ema Sukič 
Nenavadno ali istinsko (1. tau) 


Baug je 

Če se spaumnim mlašeči lejt, leko povejm, ka sam gorrasla v prepričanji, ka boga nega. Mojiva sta v časi Jugoslavije mogla biti v komunistični partiji. Tam pa premišlavanje o baugi neje cuj spadalo. Ali živlenje ti pač zna na tanjeri prinesti izkušnje (tapasztalat), stere ti gledanje na svejt spremenijo. Tak sam se tü ges prvič srečala z bogom, gda sam bila stara pet lejt. Na počitnicaj pri moji babici je bila njena sestra, stera pa je vsigdar v cerkev odila. Na, pa me je navčila moliti »oče naš«. Kak dejte sam nej glij razmejla, ka si naj z bogom pa molitvijo začnem, pa mi je teta tak pravla: »Gda de ti kaj žmetno ali pa če ščeš kaj meti, moreš moliti. Pa tau, ka boš molila, de se tü zgaudilo.« Ali znate, kak so deca, ka se jim povej, vse za istino vzemejo. Pa sam prišla čez pau vöre nazaj pa sam pravla: »Teta, baug rejsan pomaga. Trno me koleno srbelo, pa sam molila, naj me enja. Pa me je rejsan enjalo!« Nejsam razmejla, zakoj mi najprle gučita, naj boga prosim ka koli, ali gda sam njima tau doj povejdala, sta se pa smejali z mene. No, ali kak sam že napisala, pa se živlenje za sebe pobriga. Tüdi v smisli duhovnosti. Zdaj je že nekaj časa od mojoga prvoga srečanja z bogom, pa tü moja prepričanja so se spremejnila v tom časi. Predvsem zavolo raznij nenavadnij dogodkov, steri so se zgaudili meni ali mojim poznanim, kasneje pa sam tüdi štejla o njij. Tej stvari mo delila tü z vami, samo preveč je toga, ka bi v eno pisanje vse tau spravila. Zatau mo začnila z dogodkom, šteri je meni fejst v spomini osto. Zgaudo se je med študijom moji dobri pajdašici, stera je zdaj že par lejt doktorca. V časi šaulanja so vsakšomi študenti najbole žmetni časi, gda se ti izpiti (vizsgák) vküper naberejo. Snovi za včenjé je bilau preveč, pa smo včasi tü na srečo kaj probali napraviti. Tak je tüdi moja pajdašica včasi računala malo na srečo. Ali enoga dneva me je zvečer pozvala. Pravla je, ka ešče malo snov ponavla za izpit, ka de ga drügi den mejla. Pa ka ji je med ogromno količino snovi samo pitanja nej zošikalo preglednoti. Te pa ešče vcüjdala: »Če mo pa glij tau pitanje potegnila, mo pa rejsan trno velko smolo mejla!« Ali kak sam pravla, živlenje poskrbi za sebe. Ranč tau se je zgaudilo. Vö je potegnila pitanja, štera se je nej navčila. Nemo vam tumačila, kak je bila čemerna, ka se je ešče idnauk mogla včiti vse vküper. Ali zdaj se je navčila tüdi tiste tri snovi, štere se je prvič nej, in izpit opravila z najbaukšo ocejno. Po par lejtaj, gda je že delala kak otroška doktorca, me je enoga dneva pozvala. Pitala me je: »Se spaumniš tistoga mojoga izpita, gde sam samo tri snovi nej predelela med cejlim velkim küpom knjig, pa buknila zavolo toga?« »Spaumnim se,« sam ji odgovorila. Še itak rahlo v šoki mi je pravla: »Gnes sam mejla v rokaj novorojenčka. Umiro mi je v rokaj, zatau sam ga mogla oživlati. Če bi te nej buknila na izpiti, pa se nej vcuj navčila tiste tri snovi, bi mi gnes tau dejte mrlo v rokaj. Ponücala sam ranč tisto znanje, ka sam se ešče mogla vcuj navčiti. Vala baugi, ka sam tistoga dneva buknila na vižgi.« Njena zgodba je dober dokaz za tau, ka naključja (véletlenek) negajo. Pa ka so stvari nej vsigdar takše, kak so videti. In ka slabe, lagve dogodke ne smejmo vsigdar jemati za slabe, ka mogouče v sebi nosijo blagoslov živlenja, pa ka je baug tüdi tisti, šteri nam pomaga. 

Simona Rituper 

Porabje, 12. aprila 2007 

5 



Najstarejši porabski starci 

Človeki v živlenji je več kak osemdeset lejt zadobiti trno lepau. Nej pa vseeno, s kašnim zdravdjom žive človek na svoja stara lejta. V srečnoj vöri so se narodili, steri šče leko opravlajo sebé, leko odijo, dobro čüjejo pa vidijo, posebno pa tisti, steri šče za držino kaj leko včinijo tü. Srečni so že s tejm, če nji nej trbej opravlati, če so vcejlak nej prisildjeni na drüdje lidi. Tau pa, ka šče nisterni štejo brezi aukol, se vozijo z biciklini, pauvajo na mezevaj, stvari krmijo, djesti spravlajo, na vse nazaj vardjajo podraubnoma, vejo ka se godi kaulek nji, briga ji od politike do vsega, ka se godi v rosagi, doma v vesi ali v držini, leko za čüdo mamo. Ta generacija nosi v sebi tašne človeške vrejdnosti, stere bi v danešnjom svejti trno potrejbne bile. Zatau želim gora ziskati pa nota pokazati vseveč lüstva više osemdeset lejt. Vejmo pa, ka starci največkrat dobijo za valas od mladi na svoje tanače: „Oh, tau je té bilau, zdaj je že drüdji svejt!” 



SO V SVOJI LEJPI LEJTAJ VESELI, 
SREČNI PA ZADOVOLNI (1) 

Vučtjina Rejza, po možej Rejza Domiter iz Števanovec, živejo v Slovenskoj vesi s svojim sinaum, z njagvo čerdjauv Ildikonom pa njeno držinov. Tetico Rejzo sam od 70-i lejt nej srečala, pa gda sam ji zdaj za telko lejt znauva zaglednila pa čüjla njivi glas, se mi je nazaj zavrtéjla njiva mladost. Tisti smeječi obraz, raji glas pa radost, energično pripovejdanje trbej čüti pa videti, človeki ostanejo pri srcej. Tetica Rejza so v svoji lejpi lejtaj veseli, srečni pa zadovolni, ka je gnesden trno rejdko. Za srečno žensko ji držim zatau tü, ka trno dobro pa podrabnoma vardjajo na vse, nej samo na mlada lejta, litji na danešnje ranč tak. Tašno veseldje mi je bilau z njimi pripovejdati, ka sam si gora djala, ka mo ji sledkar šče drügo tü tadale vöspitavala. 
• Kak stodjite z zdravdjom tetica Vučtjina Rejza, Rejza Domiter? 
»1924. oktobra 4. sam rojena, djeséni že vöminém 83 lejt. Vala baudji sam dja zat nej bila betežna tak nikdar, litji nogau sam si strla na marofa Gizela, tau je više varaša Ajka, gda sam bila osemnajset lejt stara. Dola sam spadnola z oslice pa sam si višašnji tau nodjé strla (combnyaktörés). V špitalaj sam bila v Devecseri sedem tjednauv. Po tistim sam doma šče itak tri-štiri mejsece z dvöma mankoni odla. Po tistim sam več nikdar nej üšla na marofe. Bila sam v Veszprémi, v županiji Somogy, v več mestaj.« 
• Ka vsefalé delo ste meli na marofaj? 
»Okapali smo cutjerno repo, bagondli. Žetvo smo delali, krmo smo grablali, vtjüp spravlali vse z rokami, ka štirdesetoga leta šče nej bilau 
tej mašinov. Tresti koscov je nagnauk na red šlau, za vsakši koscom je ena ženska brala prdjištje, na dva kosca je bijo eden, steri je prevejst naredo, eden je bijo, ka je vezo pa dvej bravščine, tau je šest lüdi bilau. Baug vej, kak na dudje je trbelo žeti ta pa te pa nazaj. Nika časa smo nej meli, človek je nej emo časa si obraz zbrisati, ka je drüdji kosec že za menov bijo, dja sam mujs mogla brati pred njim.« 
• Vi ste v svoji mladi lejtaj dosta odli delat po marofaj? 
»Tak je bilau, brat Karec, steri je že mrau, pa ena sestra, stera je pa v stüdenec spadnila, njeva sta v kosno fabriko odla delat, dja sam pa na repo odla na leto šest mejsecov. Nota v bagaun so nas naklali, gda so nas v županije Zala, Baranya, Veszprém pelali, te smo se en den pelali kak mara.« 
• Malo se staviva pri tejm, gda pa kak je spadnila vaša sestra v stüdenec? 
»1948. leta majuša 1. Ona je v kosino fabriko odla. Mati so stjöjali djesti pa so steli s kantov po vodau titi na stüdenec. Sestra Anuška se je že zravnala za fabriko, djesti je pa šče vrauče bilau. Ona je materi vkraj vzela kanto, ka prej dočas se ji djesti razladi, dočas ji vöpožane kantlo vode. Ona je kantlo vode že vöpognala, vövlejala. Duže go nej bilau nazaj. Mati so go kričali, ka bi ji pomalek že trbelo titi v fabriko, z biciklinom je odla pa je šče brezi obeda bila. Mislili so, ka je prejk k mena išla, ka sam dja pri Söjčtjini laknivala s Karinom. Dja sam pa ranč gvant vöprstejrala pa sam včasik nazaj kričala, ka pri mena jo nejga. Na tau so mati rotjé na glavau ličili, prej „Jaj, baug moj, dejte je pa v stüdenec spadnilo”. Mati pa Giza sta te vpamet vzela, ka na dvericaj se spaudnja špala dola ftrnila, taun je trno nisiko bilau pa ona tak ta nota spadnila. Petdvajsti lejt stara je bila, eno leto starejša od mene.« 
• Gda ste se vüva z mo žaum zdala? 
»1944. majuša sva se zdala. Leto dni sam doma bila pri Vučtjini pa sam té drügo leto v novembra üšla ta prejk k Söjčtjini, taum smo laknivali trdje s sinaum 16 lejt. Doma so bili šče Iluš, ka je zdaj na Židova, Anuška, Karec, Gizi pa mati, tak ji je dosta bilau. Söjčtjin ram je prazen bijo, skrak smo tü bili, eden drügoma smo leko pomagali delati. V tej lejtaj sam dja v gauščo začnila odti flanco sadit pa cejlo leto smo kaj delali. 1961. leta sam dja nazaj prišla k Vučtjini, mati so mrli 57. leta, pa sva s Karecom mejnila ram. Gizi je bila najstarejša, Karčina (sina) krstna botra, pa je te nama dala prejk vse, ka sva müva vertivala. Na pa je te mi 1967. leta mauž Kari mrau pa smo sami ostali, Gizi pa Karči pa dja. Karči se je 1971. oženo z Vogrinkov, Rožikov iz Traušča. Leto za letom so mlajši bili, tri dekle sta mela, dva pojbiča je pa mejla že s prvim možaum. Eden je bijo sedem lejt, drüdji pa v šestom leti, gda so k nam prišli. Tak, ka smo je mi gora ranili. Sledkar sta se vönavčila, eden za peka, drüdji pa za mesara v Somboteli. Tri čeri so se tü vövčile, Ildi je odla v gimnazijo, Kati se včila za kölnarco, Esti pa za lončara, samo se ji je nej zajšlo delati.« 
(se nadaljuje) 

Klara Fodor 



Porabje, 12. aprila 2007 

6 




KRAVA MI JE PAPIR ZEJLA 

Zdaj, gda že mamo mejne tovornjaki, naprej so pa ti-mejni prehod aupro. Zato znauva vödau. Ovak bi nej nej, te po črnom. Zdaj, prehode, smo že pozabili, sti šli, šteri so je gorabrali. ka zaman so draut gora-mogli delat odti na njivo, gda bi že leko, zdaj pa več kak je bilau gnauk svejta. Dosta se je zato splazeralo, pobrali, na mejo so zato zato, ka gda nas je sodak ne odijo tak taprejk. Naši Gda smo samo prejk meje gda so tau delali. Za tejmi sigurno skrb meli.« zagledno, tau je bilau prvo, mlajši se večkrat smejejo, gledali pa smo samo zdi-so pa tisti šli, šteri so draut • Gda ste na njivo šli ka je papir proso.« ka so oni tau granico odjavali, kak bi dobro bilau gorabrali.« skrak vcuj pri meji, te so • Na drugi strani meje prli. Večkrat je bilau, ka so malo pogledniti padaše ali • Prvin kak so draut po-vas zato gledali sodacke, so pa Srbi skrb meli mejo. zadvečerek prejk šli tak po rodbino. Mi, šteri smo pri tegnili, te ste odli kaj prejk ka delate? Od nji ste se nej bojali, ka črnom, pa so samo vnoči meji živeli, smo ešče zato na Slavsko? »Meli smo eden papir, na bi prejk strlili? prišli nazaj. Pejški so prejk prejkvidli, dapa tisti, šteri »Oča so meli dvej sestre šterom je pisalo, ka dovo-»Srbi so sploj grdi bili. Na meje šli, tam so je že čakali so v parvici nej meli štem-prejk v Čöpancaj, mati pa ljenje mamo, ka leko pet-nas so nej strejlali, dapa pa so se pelali z autonom plina za petdeset meterski 

čüli smo, ka so pripovej-tadala. Tej mladi na Verici štraf (pas), tisti so ranč pau
dali sodacke, ka so nanjé so se spadašili s tistimi, ka lak meje nej smeli titi. Pri 
strlili. Gda so večer patrij so na drugi strani meje, meji živeti je nej bilau léko, 
nesli v rokej, pa so gledali pa so se te vozili po vesetau samo tisti zna, šteri je 
capaše, te so strejlali pa so licaj. Tau je šlau cejlak do tau vösprobo. Žöjlin Iluš z 
več sodakov tastrlili. Tau so tistoga mau, ka se je mejni Verice do nam pripovejdali 
prajli, ka so Srbi taši bili, če prehod nej odpro. Zdaj pa, malo od tauga. 
bi prej njina mati ta k meji gda bi že leko, zdaj je tau 
• Kak ste vi skrak pri meji 
prišla, ešče njau bi tastrlili. nikak taostalo. Tau je vsig
delali, da ram tü znautra 
Tak so nauri bili.« dar tak, ka branijo, tisto je 
v vesi mate? 

• Na Verici je bila ka-vsigdar bola baukšo, kak »Tak, ka moja stara mati je 
sarnja, kelko sodakov je tisto, ka nej.« tam mejla kučo pa grünt. 
bilau tü? • Mate vi grünt v Sloveni-
Pa tisti grünt smo mi ta 

»Kauli petdeset gvüšno, ji, šteri je tam austo, gda odli delat. Dja sam ta sploj 
zato ka ešče eden tau senič-se je meja potegnila? dosta odla, gda sam ešče 
ke granice so tü oni mogli »Mamo pet plügov. Gda se mala bila, sam že ta odla 
skrb meti, kak je Polova.« je meja potegnila, te je ati krave past. Žetvo, kromče, 
• Če je tak dosta sodakov tau pravo sestri, naj ona tau smo tü vse tam meli. 
bilau tü, te so dosta verič-skrb ma na grünt. Zdaj je Dja ešče tau paunim, ka 
ki dekel odpelali z vesi, pa vse tak. Dja sam že nej sam šest lejt stara bila, ka 
nej? odla tam vejn petnajset so granice gratale. Te smo 
»Dosta ji je odišlo, dje taša, lejt.« mi tam skrak pri granici 
štera se je na Alföld oženi-• Tisti grünt je ešče na meli žito, pa tisto žito smo 
la.« vašom menji? mi mogli dolapokositi ešče 
• 
Nej je bilau špajsno, »Ne vejm. Če ešče tam vetak pulonja zeleno, zato 

gda se je devetdesetprvo-nej ativa sestré hči žive, ka so tam lüknje kopali za dvej sestre v Krnci, pa smo desetmejter skrak demo k ga leta meja odprla? ona bi znala prajti. Tau je soje. Potistim so pa pikasti mi ta zato odli večkrat. meji. Te papir smo vsakši »Dostakrat mi na pamet tak skrak, če demo po tauj draut (bodečo žico) poteg-Eden drugoga smo zato večer dola mogli dati pa pride, kak dobro bi bilau, skupni pauti, te tavidimo nili na dva rada. S tejm se poglednili.« zazranke, gda je sonce gor-če bi tau moj oča zadaubo. na naš grünt. Zdaj je že je te meja zaprla. Potejn so • Gda so pa draut poteg-prišlo, te smo po njega mo-Kak bi se on tauma vese-tam vse notazaraslo.« ešče pa akne (mine) do-nili, potistim ste je pa več gli titi v kasarnjo. Samo tak lijo. Oni so vse fertik bili, • Gda več sploj nede lasklali. Gda smo se skrak ranč nej vidli? smo leko šli na njivo.« gda se je meja zaprla pa so meje, te te leko ta prejk šli pri granici pelali s kauli, te »Samo tak, če so oni šli s ti-• Tau je vsakši den tak nej mogli več taprejk. Zato, tisti grünt delat. smo je ešče vidli tü, gde so sti kraj, mi pa s te kraj vcüj šlau? ka skurok nej bilau tašoga »Ne vejm, zato ka gda je ati zakopane. Ešče zdaj vejm, k granici. Pa če je nej bilau »Tau je tak bilau od dneva dneva, ka bi oni nej šli ta-sestri prejkdau, te je ona gde so bile te akne.« tam sodaka, te smo zato do dneva. Gnauk mi je ati prejk.« tak prajla, če več oni nedo 

• 
Nej ste se bojali, da ste par rejči leko prajli. Ovak pravo, gda sam krave üšla • Zdaj, gda je že meja mogli skrb meti, te de ga 
tam mimo odli? nej.« past, naj dja vöprosim te odprta, zdaj odite kaj ta-država tanesla. 
»Bojali smo se zato nej, • Tau je pogučano bilau, papir, zato ka on nejma prejk? Kak se je svejt obrno. Prsamo te, gda smo krave gda se na meji srečate? časa. Dja sam žepke nej »Večkrat odimo taprejk vin smo ešče prejk gledati 
pasli. Kak mlajši smo nej »Nej je bilau nika nej zgu-mejla pa mi je papir nikak pa poglednemo sestrič-nej smeli, zdaj se pa že od 
steli na štriki pasti. Pa gda čano, samo če smo ranč vö iz roke spadno, pa ga no. Žau, druga žlata, ka tauga pogučavamo, ka je s 
so krave lejtale, te smo se nagnauk prišli vö na mejo, je krava zejla. Vejš, kak se je bila, je že tapomrla. Z tistim grüntom tam vanej. 
zato malo bojali, nej ka bi te smo malo pripovejdali. je prejdjan sodak korijo z njimi se že pa tak ne poz-Naj bi samo tau moj oča zaakne gorspistili.« Na leto zato edno karto ali menov. Pravo je, ka sam namo. Vpamet sam vzela daubo,« pravijo, »tauma bi 


• 
Gda so te akne gorpo-pismo smo pisali, ovak pa dja te papir nekakoma ta-tü v vesi, ka lüstvo, dočas, se vejn najbola veselijo.« 
brali? nika nej. Cejlak do devet-dala. Dapa te ga je ati lepau ka se nej smelo prejk titi, 
»56. leta. Sodacke so šli s desetednoga leta, gda se je proso, pa je tau dovoljenje je večkrat šlau, če ovak Karel Holec 



Porabje, 12. aprila 2007 

7 


VIKTOR+VIKTORIJA 
Državno 


ROJSTNI DEN 
tekmovanje 

-Ti si se naroudo deset mi-prajti dva. Pa čiglij sta Viktor 
Rojstni den je trno lejpi den. Najbole za 
mlajše. V velki držinaj je 
eške boukše. Če je pri rami pet mlajšov, majo petkrat na leto na stoli torto z vužganimi svejčami. Petkrat se mlajši leko zabavajo. Pri držini dvojčkov Viktora pa Viktorije tou ne mora biti. Tou, ka bi dvakrat na leto meli rojstni den. Vej sta se pa narodila na eden den! 
-Mama, pa sam se ge nej mogouče narodila po pounouči, -je mamo spitavala Viktorija. 
-Nej, ka si se ti narodila prva. Vej sam ti pa tou že telkokrat prajla, ka nej trbej spitavati, -njoj je nazaj prajla mama. 
-Te sam se pa leko ge naroudo po pounouči, -je skoučo na noge Viktor. 
nut za Viktorijo. Pa je nej 

pa Viktorija dva deteta. Kak 




STUDIO ANIMA V PORABJU 

Mestno gledališko dvorano v Monoštru so 3. aprila skoraj napolnili osnovnošolci, dijaki pouka slovenščine na gimnaziji v Monoštru in njihove učiteljice ter učitelji. Gledališče Studio Anima iz Medvod je na povabilo 
Zveze Slovencev na Madžarskem predstavilo igro z naslovom Nerodna Avguština, ki je bila lani na Pikinem festivalu v Velenju izbrana za najboljšo predstavo. Igro sta že 250. predstavila Sten Vilar in Andreja Sta
bilou kouli pounouči, liki kouli poudneva. Pa zakoj tou telko spitavata? 
Na, zdaj sta prišla dvojčka na svoj račun. Mami sta lepou raztumačila, kak tou je na toum svejti. 
-Müva sva dva, - sta njoj tumačila, - pa mava samo eden rojstni den na leto. Zatou bi dun pravica bila, ka bi mela dva rojstniva dneva, nej pa enoga. Te problem se nikak mora rejšiti. 
-Kakoli obrneta, nikak ne more eden meti rojstni den gnes, drugi pa nin za tri mejsece, -se je eške oča kcuj vzeu k gučom o veseli dnevaj. Pa je ranč tak bilou. Nikak sta nej mogla iz ednoga na
škem, Tržaškem, Koroškem in pri Slovencih v Kanalski dolini, predvsem na dvojezičnem področju oz. za Slovence „za mejo”. Zgodba Nerodna Avguština govori 
o družini, v kateri živijo oče Nerodni Avguštin, mama Nerodna 
Avguština, otroci, pes Puf, muca Mira in papiga Lora. Nerodni Avguštin je zvezda cirkusa, sam nastopa, je zelo uspešen. Njegova žena pa skrbi za dom in družino, kuha, lika, pospravlja, pomaga pri učenju otrok in počenja še 
zdaj naj majo pri njij doma dva mlašečiva rojstniva dneva? Maliva sta brodila ta nin do večera, gda je mama že zgotouvila torto za drugi den. Za rojstni den od njiva. Šla sta jo gledat. Eške malo pa de na njoj dvakrat po pet svejč. Pet rouzani za Viktorijo pa pet plavi za Viktora. Pa se Viktori nagnouk lampe potegnejo v šurki smej. 
-Depa takšnoga tö nega, ka bi stoj s petimi lejtami emo na torti deset svejč. Tou leko mamo samo mi dvojčki. 
Tak je za eden čas guč od dvej rojstni dnevaj doj vgasno. Vejn se gor zbidi nin za edno leto. 
Miki Roš 
otrokom in loncem. Ko je pa zaradi hudega zobobola zamudil predstavo, je žena Nerodna Avguština tako pomirila od jeze besnega direktorja gledališča, da je v cirkuško areno stopila sama. Občinstvo je spravila v dobro voljo, med tem se je vrnil Nerodni Avguštin, ki je bil ponosen na svojo ženo in ji obljubil, da bo v bodočnosti drugače razdeljeno delo med njima v družini. In tako je tudi bilo. Sporočilo predstave je, da: „Zelo lepo in pravično je, da mož in žena spoštujeta drug drugega in da si v družini znata deliti delo. Vsako delo je pomembno in vredno, ne glede na to, kakšno je, kdo in kje ga opravlja. Če sta v družini oče in mati prijazna drug do drugega in se imata resnično rada, potem so tudi njuni otroci lahko bolj veseli in zadovoljni. To pa ni težko, le potruditi se je treba!” 
Po zanimivi, živahni, pestri, veseli in smešni predstavi lahko potrdimo, da si je predstava res 


v slovenščini 

Dijaki tretjih in četrtih letnikov srednjih šol in gimnazij imajo možnost vsako leto preizkusiti svoje znanje na državnih tekmovanjih v različnih predmetih, ki jih organizira Ministrstvo za šolstvo na Madžarskem. Med njimi je tudi tekmovanje v slovenskem jeziku. Letos smo se prijavili štirje, trije iz 12. razreda in jaz iz 11. razreda. Izpit je bil iz dveh delov: iz pisnega in ustnega. Pisni del izpita smo opravili v gimnaziji 9. januarja. Poleg bralnega razumevanja, slovničnih vaj je bilo treba napisati krajše besedilo (prošnjo za štipendijo) in eno daljše besedilo na temo iz književnosti. Vsi so si izbrali roman Ivana Cankarja Na klancu. Ko smo naredili pisni del, smo se začeli učiti za ustnega. Žal, dvema se ni posrečil pisni del, nista zbrala dovolj točk. Minimalno število točk, ki smo jih morali zbrati na pisnem delu, je bilo 75 od 100. Ustni del je bil 23. marca v Sombotelu. Zjutraj smo se z vlakom peljale v Sombotel. Spremljala naju je profesorica Elena. Tekmovanje se je začelo ob pol enajstih. V komisiji so bile profesorica Erika Glanz, profesorica z Visoke pedagoške šole Ibolya Dončec in predstavnica madžarskega Ministrstva za šolstvo Ági Kállay. Na začetku sva se morali predstaviti, nato sva potegnili tri vprašanja: eno iz književnosti, eno iz kulture in eno iz vsakdanje tematike. Pripravljali sva se 15 minut. Prva je začela Ági s temo Varstvo okolja. Sledila sem jaz s temo Šolstvo in izobraževanje. Nato sva odgovarjali na naslednji dve vprašanji. Izpit je trajal približno eno uro. Na koncu so nas pogostili s sendviči in sokom. Komisija je na kratko ocenila naše odgovore. Rezultat sva dobili čez štiri dni. Bili sva zelo veseli, ker nama je uspelo. 
Hajnalka Dončec 11.b-r., 


Zahvaljujem se za pomoč naši profesorici, ki nama 
23. marca smo se odpeljale v Sombotel. Tekmovanje v slovenščini se je začelo ob pol enajstih. Na državnem tekmovanju sva bili dve dijakinji, Hajni in jaz, v komisiji pa tri profesorice. Spremljala naju je naša profesorica Elena Savelieva, ki naju je pripravila na ta izpit. Najprej sva morali potegniti listke z vprašanji, enega iz slovenske književnosti, drugega iz spoznavanja slovenstva, tretjega iz vsakdanje tematike. Začela sem jaz z vprašanjem iz vsakdanje tematike, in sicer Varstvo okolja. Te teme nisem želela dobiti, raje bi odgovarjala na temo Prijateljstvo. Morala sem tudi odgovarjati na različna vprašanja, na primer, katere težave trenutno imamo v Monoštru glede varstva okolja: gradnja sežigalnice odpadkov in onesnaževanje Rabe. Ko sem končala s prvo temo, je nadaljevala Hajnalka. Druga tema, ki sem jo morala predstaviti, je bil roman Na klancu, tretja pa Porabske šege in navade. Ta tema je bila zelo zanimiva. Spoznala sem tudi takšne šege, za katere prej nisem vedela. Čas je kar hitro minil. Tekmovanja je bilo konec. Upam, da se bo prijavilo naslednje leto na državno tekmovanje več dijakov in bodo prav tako ali še bolj uspešni kot medve. 

deloval na proti temu zato, ker moški morajo občinstvu. 

stopala v cirkusu. Njen mož je bil zahvaljujemo tudi aktivnemu 
Agica Holec 
12.b-r., 

G o r i -služiti denar, ženske pa spadajo k Klara Fodor 
veliko drugih stvari. Neki dan je zaslužila prvo nagrado. Organi
dobila voljo, da bi tudi ona na-zatorji čestitamo in se obenem 
je pomagala pri učenju. 

Porabje, 12. aprila 2007 



PETEK, 13.04.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 JASNO IN GLASNO, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA 
IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: BODICE, 
16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GALEBOV LET, DOK. ODD., 17.45 NAJVEČJE ZGRADBE V ZDA, AM. DOK. SER., 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.20 NAJVEČJE ZGRADBE V ZDA, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 TELESA, ANG. NAD., 2.45 INFOKANAL 
PETEK, 13.04.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.35 KALEJDOSKOP, 13.00 SPI, DETE, SPI, AM. FILM, 14.45 MOZAIK, 15.40 ŠPORT ŠPAS, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 DOLGOPRSTNICA, ANG. LIT. NAD., 20.00 ZGODBA O NAS, ANG. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 PORNOGRAFSKA ZVEZA, FRANC. FILM, 23.05 ZGODBE VSAKDANJE NOROSTI, ČEŠKI FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
1.20 INFOKANAL 


SOBOTA, 14.04.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, 
VREME, 13.15 UMKO, 14.05 UMORI PO ABECEDI, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 ZLATOLASKA, 21.00 HRI-BAR, 
22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.40 ZGODBA O DVEH SESTRAH, JUŽNOKOREJSKI FILM, 1.30 DNEVNIK, 1.50 TELESA, ANG. NAD., 2.50 INFOKANAL 
SOBOTA, 14.04.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 Z GLAVO NA ZABAVO, 8.05 TEKMA, 8.55 VROČI STOL, 9.45 TARČA, 11.15 PRIMORSKI MOZAIK, 11.45 ŠTUDENTSKA, 12.05 ZGODBA O NAS, ANG. DOK. SER., 13.25 ZDAJ!, 13.55 SVETOVNI POKAL V ŠPORTNI GIMNASTIKI, 17.25 POLFINALE SLOVENSKEGA POKALA V ROKOMUTU (M), TRIMO -CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 20.00 GLOBUS, 20.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.00 HIŠA DUHOV, KOPR. FILM, 23.20 VRTILJAK, 1.20 OBSODBA, ANG. NAD., 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 

NEDELJA, 15.04.2007, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.25 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.50 NA OBISKU, 
11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 
14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 MOJ PRIJATELJ IVAN LAPŠIN, RUSKI FILM, 0.45 DNEVNIK, 1.05 TELESA, ANG. NAD., 2.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 15.04.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.20 SKOZI ČAS, 10.30 SLOVENSKI SKLADATELJI MLADEMU GLASBENEMU OBČINSTVU, 11.00 MED VALOVI, 
11.30 GLOBUS, 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.25 TV PRODAJA, 13.55 SVETOVNI POKAL V ŠPORTNI GIMNASTIKI, 17.25 FINALE SLOVENSKEGA POKALA V ROKOMETU (M), 22.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 23.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.50 SAMOSPEVI ALOJZA SREBOTNJAKA, TENORIST JURIJ REJA, 0.10 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA IN UROŠ LAJOVIC, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL 


Večer slovenskih 
ljudskih plesov 

31. marca je gostovala v Monoštru Akademska folklorna skupina France Marolt, ki je s svojim celovečernim programom prevzela porabsko publiko. Skupino, ki bo naslednje leto praznovala 60. obletnico delovanja, je ustanovil etnomuzikolog France Marolt. Vodstvo je leta 1965 prevzel Mirko Ramovž. Glasbene priredbe plesnih postavitev Ma



PONEDELJEK, 16.04.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTRO
ŠKI KOTIČEK , 11.00 NAJVEČJE ZGRADBE V ZDA, AM. DOK. SER., 11.55 ČAS VOJNE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.15 S SONCEM V OČEH: BRATEC, IGR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: PARIZ, 16.35 LJUBEZEN JE BOLEZEN, IGR. FILM IZ IRSKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNA ČUDESA NEVADE, AM. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 DEDIŠČINA EVROPE: HANIBAL, SOVRAŽNIK RIMA, ANG. DOK. NAD., 23.50 NARAVNA ČUDESA NEVADE, PON., 0.45 DNEVNIK, 1.20 TELESA, ANG. NAD., 2.20 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 16.04.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.20 VRTILJAK, 15.20 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.05 EVROPSKI MAGAZIN, 
16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 MI ZNAMO, 19.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 19.50 SP V HOKEJU NA LEDU, SKUPINA B: SLOVENIJA - MADŽARSKA, 22.15 ARITMIJA, 23.15 TERKEL V TEŽAVAH, DANSKI FILM, 0.35 NOVI SVET, FRANC. FILM, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL 

TOREK, 17.04.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NARAVNA 
ČUDESA NEVADE, AM. POLJ. ODD., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.45 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: SMREKOVI VRŠIČKI, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 STEKLO IN JANTAR NOVEGA MESTA, DOK. ODD., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: FRANCIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 0.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.40 DNEVNIK, 1.15 TELESA, ANG. NAD., 2.15 INFOKANAL 
TOREK, 17.04.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.10 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.35 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: ARITMIJA, 
14.35 PRVI IN DRUGI, 14.55 NA OBISKU, 15.25 MOZAIK, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 LABIRINT, 17.45 POROČILA, 17.55 PRVA TEKMA FINALA KONČNICE DP V ODBOJKI (Ž), HIT NOVA GORICA - TPV NOVO MESTO, 20.00 INŠPEKTOR WALLANDER: BRATA, ŠVEDSKA NAN., 21.30 RDEČE IN MODRO, NEMŠ. FILM, 23.20 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL 


Gorenjske smo potem prispeli do Rezije v Italiji ter nam tako priljubljene pokrajine, Prekmurja. Primorski plesi so nas očarali s svojo mehkobo in eleganco, pri dolenjskih plesih smo občudovali nošo, rekonstruirano na podlagi fresk. Plesi Zgornje Soške doline so na igriv način pokazali razlike med družbenimi sloji. Folkloristi so res navdušili, tako je publika zadnjo pesem »Nocoj je ena luštna noč« zapela skupaj z njimi. (Več o skupini v naši naslednji številki.) 

ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB