PoStnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60'—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35-— in mesečno Din C-—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Občni zbor Trgovskega društva »Merkur«.
Dne 2. t. m. se je vršil v Ljubljani todeseti redni letni občni zbor tega zaslužnega trgovskega društva, ki je tekom svojega tridesetletnega poslovanja Priborilo ljubljanskim trgovcem mnogo Ugodnosti in ščitilo njih pridobitve ter ^zgajalo trgovski naraščaj in tolmačilo želje in težnje ljubljanskih trgovcev in 8 tem vsporedno koristilo tudi celemu trgovskemu stanu v Sloveniji.
Nadvse zanimivo je bilo poročilo društvenega predsednika, g. dr. Fr. Windi-“eherja, obravnavajoče
gospodarski položaj Slovenije, Jugoslavije in inozemstva v zvezi s trgovsko konjunkturo in s posebnim ozirom na domačo trgovino.
Iz njegovega obširnega, stvarnega govora posnemamo, da je lanski zimi sledeče naglo padanje cen kmetijskih pridelkov oslabilo kupno moč konsumen-tov, kar je bilo vzrok, da so ostale mnoge zaloge, zlasti v manufakturnem blagu in obuvalu neprodane. K temu se je T ridružila še letošnja izredno mila zima, ki je povzročila še dodatno zmanjšanje kupne moči vsled nerazprodanih zalog kuriva in omejila tudi delo v premogovnikih. Ker so se množila prorokovanja
o	hudi zimi, so trgovci izpopolnili svoje zaloge, a slaba gospodarska konjunktura je povzročila, da so ostale tudi te neprodane, vsled česar se je kriza v domači trgovini znatno poostrila.
Veliko vlogo igra tudi pomanjkanje gotovine, oziroma previsoka obrestna mera in preostri kreditni predpisi. Do-čim se danes vedno več kupuje na kredit, je vendar tudi dobro situiranemu
trgovcu težko obvladati ta način kupčije radi previsoke obrestne mere, ki -stoji pri nas že tri leta na isti višini, d oči m je v vseh drugih državah znatno padla. Tudi pri nas moramo računati s pocenitvijo domačega kapitala, ker je gotovo, da si sicer poišče k nam pot cenejši — inozemski.
Cene na veliko gredo po vsem svetu hitro navzdol in je treba računati s tem, da pridemo v vseh ozirih kmalu na nižje cene.
Z velikim odobravanjem je vzel. občni zbor poročilo g. predsednika na znanje.
Ostala poročila omenjajo agilno prosvetno delo »Merkurja*, ki je prirejal poučne tečaje, katere je obiskovalo nad 100 članov. Dobro deluje tudi društvena knjižnica, ki obsega 1500 knjig. Izobraževalno delo vzorno izpopolnjuje . me-feečnik »Trgovski tovariš«. Društvo je izdalo tudi letos priljubljeni -Trg. kol.*.
Važna je ustanovitev društva ^-Trgovski dom«, ki bo že letos dogradilo krasno, veliko palačo po neumornem prizadevanju njegovega predsednika g. Ivana Jelačina star.
V	»Merkurju-: je včlanjenih 974 trgovcev, od tega 6-15 rednih.
Blagajniško poročilo za pretečeno leto izkazuje Din 194.260'— dohodkov in Din 173.065'— izdatkov, tedaj 21.195 Din prebitka, s katerim se društveno premoženje poveča na 58.540 Din.
Izvolitev starega odbora v priznanje njegovih zaslug je zaključila lepo uspeli občni zbor »Merkurja«, ki s ponosom in zadoščenjem lahko pogleda nazaj na tridesetletno, koristipolno delovanje.
Leto II.	Ljubljana,	dne	12.	aprila	1930.	ŠtGV.	15.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
To blagajniško stanje vipišemo zaradi
mesečnega zaključka pod izdatke, da na ta način skupni vsoti obeh denarnih stplpcev izjednačimo med zaključnimi črtami ter prenesemo blagajniški saldo zopet na novi račun sledečega meseca pod prejemke.
Posamezni vpisi v primanoto nam služijo kot podatki za vpise v knjigo upnikov in dolžnikov in druge knjige, ako se nam zdi še vodstvo drugih, posebnih knjig potrebno (denarni zavodi, blagovna knjiga itd.).
V	glavno knjigo pa vpisujemo podatke iz prvopisne knjige sumarično za vsak mesec posebej, na ta način da ob mesečnem sklepu napravimo iz P. N. poseben
mesečni seznani, iz katerega je razvidno, koliko smo skupno za posamezne račune <v pretečenem mesecu prejeli ina koliko izplačali.
Ta seznam naredimo, ako gremo v P. N. najprej skozi prejemke (debet) in zneske posameznih računov zbiramo.
Tako nam naš slučaj izkazuje sledeče prejemke:
Iz računa »U« (upnikov): 215.000 in
105.000	Din; skupaj 320.000 Din.
Račun blaga (»B«): 82.000, 70.000, 75.000, 120.000, 25.000 in 50.000 Din; skupaj 422.000 Din.
Račun dolžnikov (»O«): 75.000, 2000 in 25.000 Din; skupaj 102.000 Din.
Račun denarnih zavodov (»Z«): 80.000 Din.
Izdatki pa so sestavljeni iz naslednjih zneskov:
Račun blaga (»B«): 215.000 in 105.000 Din; skupaj 320.000 Din.
Račun upnikov (»U«): 70.000, 80.000 in 200.000 Din; skupaj 350.000 Din.
Račun denarnih zavodov: 80.000 in 24.800 Din; skupaj 104.800 Din.
Račun premičnega inventarja:	6000
Din.
Itačuu dolžnikov: 25.000 Din.
Račun režije: 2000 in 12.000 Din; skupaj 14.000 Din.
Račun premičnega inaventar ja: 6000 Din.
Račun blagovnih stroškov: 2000 Din.
Zbrane podatke vpišemo za mesečnim-zaključkom v P. N. ter jih izjednačimo z vpisom začetnega in zaključnega blagajniškega stanja.
Mesečni seznam v P. N. izgleda sedaj tako:
Seznam za mesec januar 1930:
Debet: Kredit:
2.500
320.000 350.000
422.000 320.000
102.000 25.000
80.000	104.800
— 60.000
— 6.000
—	14.200
— 2.000
-	44.500
926.500 926.500
Kakor vidimo se zaključni vsoti mesečnega seznama ujemata in tudi krijeta z vsotama mesečnega zaključka v P. N., kar nam dokazuje, da je seznam pravilen.
Ako prištejemo k prejemkom še izdatke po odbitku zaključnega blagajniškega stanja, dobimo mesečni denarni promet, ki znaša v našem primeru Din 926.500- j- 882.0C0-— = 1,808.500 dinarjev.
Knjiga upnikov in dolžnikov.
(Salda-eonti »Sc«.)
Knjiga upnikov in dolžnikov je glavna knjiga, vsled česar jo kolekujemo po predpisih po 1 Din za vsako stran.
Pri veliki večini knjigovodskih sestavov se vodi knjiga upnikov posebej, ločeno pa zopet knjiga dolžnikov. Naš poenostavljeni način pa ima ta dva računa združena v eni sami knjigi. Ločeno vodstvo knjige upnikov (dobaviteljev) in knjige dolžnikov (odjemalcev) ima sicer pomen, in je potrebno pri knjigovodstvu denarnih zavodov in nekaterih večjih industrijskih podjetij, pri trgovskem knjigovodstvu pa je ločeno vodstvo v praksi nepotrebno, ker nam za-
Blagajniško stanje začetkom	meseca	.	.	.	.
Račun	upnikov	.	.	.	.
Račun biaga..................
Račun	dolžnikov	.	.	.
Račun denarnih zavodov . Račun nepremičnega inventarja ....................
Račun premičnega inventarja ......................
Račun režije.................
Račun blagovnih stroškov Blagajniško stanje koncem meseca ......................
' ločeni računi posameznih računoimet-lukov v izvlečku pokazujejo točno sta-'jje upnikov in dolžnikov. Prometni po-' atki pa so razvidni iz prima-note. Po-'eS 'lega pa se nam često prigodi, da se Prelevi naš bivši dolžnik v upnika in ratno ter smo potem često v dvomu, ^arit bi posamezne obremenitve in dobropise knjižili, medtem, ko nam zdru-^en° vodstvo obeh računov brez nepo-'ebn&ga iskanja in primerjav omogoča utrejšo ugotovitev razmerja, v katerem J’1110 mi nasproti imetniku računa, ter l>di event. napačna označba značke v ,' N- nima vpliva na stanje izvlečka in bilanco.
Oblika
knjige je ista, kot smo jo izbrali Xa vse druge knjige, tedaj z dvema de-"arninia stolpcema na vsaki strani. Nad-')ls teh dveh stolpcev samih nam že P°ve, kaj bomo vipisali v posameznega: '^ebet« (latinsko: dolguje) stolpec nam služi za obremenitve računoimetnika, Predat«- (latinsko: upa) stolpec pa za ' Pis zneskov, ki nam jih upa — je vpla-Ca'> ali ga hočemo zanje priznati.
. Nad glavo vsake strani zapišemo pri-"ttek, ime in bivališče našega upnika dolžnika ter s tem vsakemu otvori-1110 poseben račun. Preostali prostor nad ^av0 porabimo za druge event. pri-Poinbe: jamstvo, zapadlost, razne planine pogoje itd.
Prvi stolpec, datum, nam služi za vpis n*va izvršenega opravila, v drugi stolpa zaznamujemo tekočo številko tega sbičaja iz prima-note, tretji stolpec nam služi za pojasnilo predmetnega vpisa,
11	• pr.: vplačilo v gotovini«, »na krediti-ranem blagu«, »za dobavljeno blago«,
, na nakazilu 24 ........... banke« itd.
Stolpec »znak« ostane prazen, ter nam sblži lahko za beležke opazk: cen, opominov etc. Glede zadnjih dveh stolpcev, ' katere vpisujemo denarne zneske, ve-že uvodno pojasnilo.
Ako smo o tvorili račun našemu up-"iku na podlagi otvoritvene bilance, 'Pišemo z odgovarjajočim datumom v stolpec »Tek. štev.« značko s-Bik (= bilanca), stolpec »Predmet« opremimo s Pojasnilom: »prenos salda« ter vpišemo v drugi denarni stolpec »Kredit« celo ‘Jobroimetje računoimetnika.
Pri otvoritvah računov za naše dolž-
nike na podlagi otvoritvene bilance je vpis enak; samo vsoto, ki nam jo ra-čunoimetnik dolguje, vpišemo v stolpec »Debet«.
Za posamezne upnike, oziroma ža dolžnike, ki so stopili v eno ali drugo trgovsko razmerje z nami tekom poslovne dobe, otvorimo račune med letom s prenosom prvega vpisa iz prima-note.
Kot baza za vpise posameznih slučajev med poslovno dobo nam služi P. N., iz katere jih prenašamo v to knjigo na odgovarjajoče račune po že opisanem načinu.
Paziti pa moramo, da vse zneske, ki v P. N. obstoje za značko »U« ali »O« v debetnem stolpcu, prenesemo v knjigo upnikov in dolžnikov nasprotno v kreditni stolpec, in so obratno kreditni vpisi v P. N. za račun »U« ali »O« baza za debetni vpis v knjigo upnikov in dolžnikov.
Debetni stolpec v P. N. predstavlja, kot že ugotovljeno, vedno obremenitev računa blagajne in je tedaj istočasno dobropis računa, katerega značka se nahaja v stolpcu za znak. Obratno pa so kreditni vpisi v P. N. dobropisi za račun blagajne in obremenitve računa, katerega značko nosijo.
Ob sklepu poslovne dobe, ko mislimo sestaviti poslovno bilanco, moramo posamezne račune zaključiti, kar storimo na ta način, da seštejemo oba denarna stolpca. Ako sta obe vsoti enaki, je znamenj e, da so računi med nami in raču-noimetnikom popolnoma izravnani. — Ako je debetna kolona večja od kreditne, predstavlja razlika računoimetnikov dolg, katerega vpišemo pod sklepnim datumom (n. pr. 31. XII. 1930) ter označbo: »prenos salda« radi zaključnega izenačenja denarnih vsot v stolpec »Kredit«. Šele potem potegnemo čez oba denarna stolpca vodoravno črto, ponovno seštejemo in zapišemo obe skupni vsoti, ki morata hiti brezpogojno enaki, in pod vsoti zopet potegnemo zaključno črto. Dolžni znesek pa prenesemo pod sledečim datumom (tedaj: 1. I. 1931) v naslednjo vrsto kot »prenos salda« zopet v pravilni »Debet«-stolpec na račun nove poslovne dobe. Imetnik računa je naš dolžnik.
Primer knjiženja računa dolžnika:
Datum	Tek. šlev.	Predmet		Debet (V breme)		Kredit (V dobro)	
				1			
1. L	f il	Prencs salda iz leta 1929			2.800			
7 1.	n	Na raznem blagu			25.000	—		
8.1.		Za eskonupt akcepta per 7. marca pri Kre-					
		ditni banki					25.000	—
». 111.	HZ	'»a raznem blagu			4.500	—		
9. IV.	451	Za dobavljena drva (6 voz po 200 Din) . .				1.200	—
12. VII.	712	Za plačilo v gotovini					2.000	—
14. XI.	930	Za naikazilo V* Kreditne banke ....				1.500	—
31. XII.	Bil.	Prenos salda					2.600	—
1931				32.300	—	32.300	—
1. I.	Bil.	Prenos salda iz leta 1930			2.600	—		
Pojasnilo vpisov:
Dolžnikov dolg smo po stanju dne 1. januarja 1930 prenesli na novi račun na podlagi izpiska iz knjige upnikov in dolžnikov o priliki ustanovitve otvoritvene bilance.
Drugi vpis je prenos iz vzorca za vodstvo prvopisne knjige, t. št. 17 ter smo ga tu obremenili za kreditirano mu blago.
Tretji vpis je razbremenitev dolžnika riz istega vzorca P. N., it. št. 25, za eskontirano menico pri Kreditni banki.
D. T- h:
Med vsakdanjimi skrbmi in težavami, s katerimi se mora trgovec dnevno l>oriti, je ena največjih: kreditiranje.
Čitatelj bo rad pritrdil, da je to najtežje breme, ki je uničilo že marsikatero izborno moč in jo privedlo k propadu.
Mnogokrat je trgovec sam kriv, ako kar tja v en dan daje blago na upanje in s tem sam sebi koplje grob. So pa slučaji, kjer sta trgovec in obrtnik prisiljena kreditirati Dolžnik kot tak je pa poštenjak; pride v neprilike, bodisi radi bolezni, bodisi radi drugih nezgod in se obrne na trgovca s prošnjo: kreditiraj mi nujne potrebščine.
Trgovec kreditira. Odjemalec pri najboljši volji ne more plačati, upnik sili in se končno zateče k odvetniku, da iztoži. Ta postopek smatra pisec teh vrst, ki je 30 let samostojen trgovec, kot po-gubouosen. Upnik mora skrbeti v prvi vrsti za to, da je 1. on sam zavarovan
Tudi vsi ostali vpisi so preneseni 'r kasnejšem poslovnem prometu te prvopisne knjige med poslovnim letom, tako, da je ob letnem sklepu znašal njegov debet pri nas Din 32.300'—, kredit pa Din 21).700'—, vsled česar znaša njegov dolg 31. XII. še Din 2.600'—. To vsoto smo radi izenačenja vpisali pred zaključni črti v stolpec »Kredit« in po zaključku prenesli to vsoto s 1. januarjem 1931 na novi račun.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
in 2. da ščiti svojega odjemalca-dolžnika. To se da v marsikaterem slučaju doseči s tem, da cedira (odstopi) svojo terjatev kakemu zavodu ali kapitalistu, ki rad čaka, da’ dobi obresti, ako se ni treba bati zgube, ker je dolžnik poštenjak in je prišel samo v trenutno potrebo.
Ako pa je izterjatev neizogibna, mora ravnati vsak trgovec in tudi obrtnik kot vesten zdravnik. »Operacija« ne sine preveč boleti, da ne bo pacijent (dolžnik) preveč kričal. V to svrho naj si nabavi vsak trgovec in obrtnik v trgovini s papirjem tiskovino Opominska tožba . To tiskovino lahko vsakdo izpolni. Prilepiti mora 3% kolekov in takso. Ako nič ne kolekuješ, ali premalo kolekuješ, si pozvan, v teku osmih dni prinesti koleke.
Ko si plačal koleke in takso, izda sodišče plačilni nalog s pozivom, da stran-
Trgovec fn dolžnik.
ka v 14 dneh plača, ali pa prijavi upor! Ako dolžnik prijavi upor, razpiše sodišče razpravo, ako pa ni vložil upora, smeš Ze 15. dan po dostavitvi vložiti prošnjo y-a rubeže n.
Ako je sodišče vsled dolžnikovega Upora razpisalo razpravo, mora tožitelj Paziti, da ne zamudi določene ure. Vsaka minuta zamude zamore biti vzrok kontumaciranju, vsled katerega izgubi lahko upnik pravico do terjatve. Le težka se doseže zopetna upostavitev v Prejšnji stan in je vezana z novimi stroški.
Obravnava pri uporu se vrši po predpisu civilnopravnega reda, in je dobljena vsaka, z dokazi podprta tožba.
Upravičene opominjevalne tožbe prihranijo dolžniku mnogo odvetniških stroškov, istočasno pa obvarujejo tudi npnika pred eventuelnimi izgubami za
iztoženje nepokritih terjatev, pri katerih mora tudi v slučaju neizterljivosti tožnik plačati odvetniku njegov honorar, ako tožbe ni vložil sam. Glavno pa je, da se na ta način ne oškoduje odjemalca, katerega dobrobit mora biti tudi trgovcu pri srcu.
Opominjevalne tožbe se do zneska 6225 Din vlagajo pri sreskih sodiščih, višji znesek pa se mora iztožiti potom odvetnika pri okrožnih sodiščih.
Važna je tudi pristojnost sodišča. Dolžnika morate tožiti vedno na sodišču, v katerega okolišu se nahaja njegovo bivališče, ali pri sodišču, v katerega okolišu poseduje toženec kako imetje.
Trgovec, ki želi dobro samemu sebi in svojemu odjemalcu, bo upošteval ta način izterjatve, zlasti za manjše zneske ter s tem koristil sebi in uvidevnega dolžnika moralno prisilil k hvaležnosti, ker ga je obvaroval večjih stroškov.
Naši državni dolgovi v inozemstvu.
(Konec.)
v višini 1.750 milijonov zlatih
Francoske vojne terjatve nasproti na-državi se v smislu dosedanjih razgovorov in konference <v Haagu pokrijejo U. nam določenih nemških reparacij, katere dajatve se bodo pri .mednarodni reparacijski banki enostavno prepisale fta francoska račun, tako, da ta postavka
v	našem letnem proračunu vsled drugo-lanskega kritja ne bo igrala nobene vloge.
Zadnje poročilo našega finančnega ministra ob priliki predložitve državnega proračuna v zadevi našega vojnega dolga Franciji v zvezi z nemškimi repa-racijskimi dajatvami, ki jih ima prejeti iz tega naslova naša država, izkazuje celo, da ostane naši državi na svobodno razpolaganje še povprečno 66 milijonov 'zlatih mark letno, kar je za naše finance mnogo, ter predstavlja lep uspeh naše delegacije na zadnji mednarodni reparacijski konferenci.
Poleg teh ugodnosti pa nam je bil črtan dolg za osvoboditev v znesku 178 milijonov zlatih frankov, ki še danes 'zelo obtežuje druge države, zlasti Češkoslovaško, in nam je bil brisan dolg za prevzeta državna posestva bivše Avstro-
Ogrske kron.
Poleg teh dolgov je imela Jugoslavija enake obveznosti nasproti Avstriji, Danski, Franciji, Holandski, Norveški, Švedski in Švici, ki jih je pa že popolnoma odplačala.
Nasledstveni dolgovi Avstro-Ogrske in Črne gore, ki jih je morala prevzeti naša država na podlagi pogodb v Saint Germainu-u in Troianon-u, so postali s tem del naših državnih dolgov.
Dolgovi Črne gore nasproti angleškim, francoskim in italijanskim bankam predstavljajo v našem državnem proračunu letno anuiteto 20.000 liver šter-lingov in 1*5 milijona francoskih frankov.
Nasledstveni dolgovi bivše Avstro-Ogrske, ki so bili razdeljeni med posamezne države-naslednice, to je Jugoslavijo, Čehoslovaško, Poljsko, Avstrijo in Madžarsko, predstavljajo znatno žrtev naše države. Ti dolgovi so bili na našo državo prepisani v sledečih vsotah: 890'8 milijonov zlatih frankov,
27'1 milijonov francoskih frankov, 762-5 milijonov avstrijskih kron ia
5'5 milijonov nemških mark.
Del teh obligacij pa se nahaja v rokah naših državljanov, tako, da predstavlja sedanji, nasproti inozemskim upnikom ugotovljeni dolg:
369 miljonov zlatih frankov,
27 milijonov francoskih frankov in 52 milijonov avstrijskih kron.
Izplačevanje teh dolgov je Jugoslavija uredila leta 1923 ter pričela leta 1926 z odplačevanjem in znaša letna anuiteta r/-a kritje teh dolgov 8,750.000 zlatih frankov.
Dolg v avstrijskih kronah — kot je razmeroma majhen — še do danes ni urejen in so v teku razgovori za ko-nečno likvidacijo tega vprašanja.
Kakor vidimo, predstavlja odplačevanje predvojnih, vojnih in nasledstvenih dolgov že sedaj najvažnejšo postavko našega državnega proračuna, in bo trajalo še precej časa, predno dosežemo v tem pogledu popolno jasnost in sorazmerno uravnovešenje auuitetnih odplačil z drugimi postavkami državnega
1	proračuna.
Dodatno k predvojnim dolgovom biv5e Srbije poročamo, da so bila — v uvodu omenjena — pogajanja dne 3. aprila v Londonu zaključena ter se je dosegi0 razmeroma zelo ugodna valorizacija tel1 dolgov in presega uspeh naše pričako-vanje, ker je valorizacija od strani upni' kov dosežena po nižjem odstotku zl»*® vrednosti in pod ugodnejšimi plačilni^11 pogoji.
Predvojne obveznice se bodo valori' zirale (izpremenile v zlato valuto) za prvih šest let po 55 odstotkov. Za P°' znejša letna odplačila je predvideno valorizacijsko zviševanje, ki doseže let*1 194.6 60 odstotkov ter znaša šele zakljuČ' na anuiteta leta 1958 celotno zlato (1C0--odstotno) vrednost.
Ker pa je upnikom na prosto dano-da se zamorejo odločiti za takojšnje pla' čilo v znesku 35% zlate vrednosti, a'* na 40% valorizacijo v slučaju petletnega odplačila v dveh 20-odstotnih obrokih? je gotovo, da se država posluži teh ugodnosti z najemom valorizacijskega posojila na znatno korist financ bodočih letnih proračunov.
Gospodarske beležke.
Naša trgovinska bilanca v februarju.
Nekoliko zakasnjeno objavlja generalna direkcija carin podatke za uvoz (izvoz v februarju je priobčen v 14. številki), ki izkazuje uvoženo blago v težini 79.957 ton in v vrednosti 521.1 milijona dinarjev. Lansko leto smo uvozili v februarju 79.191 ton v vrednosti 404 milijone dinarjev. Nasproti lanskemu februarskemu uvozu je tedaj uvoz napredoval talko po teži kot po vrednosti.
Bilanca zunanje trgovine pa je v februarju prvič po šestih mesecih zopet pasivna za 40’3 milijona dinarjev, ker znaša vrednost izvoženega blaga v februarju samo 480p8 milijona dinarjec.
Nasprotno pa pokazuje naša zunanja trgovina v prvih dveh mesecih letos večjo živahnost in tudi znatno izboljšanje razmerja aktivnosti nasproti tem dvem mesecem v lanskem letu.
Letošnji statistični podatki pokazuje-jo sledeči promet v vrednosti v milijonih dinarjev:
januar
februar
Izvoz
616-2
480-8
Uvoz
560-9
521-1
skupaj	1097-—	1082-—
in je bilanca za ta dva meseca še vedno aktivna /a vrednost 15 milijonov dinarjev.
Lanski promet pa pokazuje v prvih dveh mesecih v milijonih dinarjev vrednost izvoza 810-8, uvoza pa 964-7 ter j® bil promet veliko manjši in poleg tegf še pasiven za 154 milijonov dinarjev.
Vkljub temu, da je naša zunanja trgovina v februarju letos nazadovala na-pram zadnjim mesecem vsled zaključene izvozne sezone, lcaže znatno izboljšanje nasproti lanskemu letu in še bolj nasproti predlanskemu, ko je bil promet še manjši in pasivnost še večja ter je znašala v teh dveh mesecih celo 34-1 milijonov dinarjev.
Glavni predmeti našega uvoza v februarju so bili: sirov bombaž (18-1 m*'
lijona Din), bombažno predivo (53-5), bombaž, tkanine (67-2), volneno predivo (7-8), volnene tkanine (30-0), svilene tkanine (8'8), železo in polizdelki (8'4), železna pločevina (8’1), cevi (5'9), razni predmeti iz železa (20-9), stroji in aparati (21-9), elektrot predmeti (17-2), prevozna sredstva (9'2), premog (8'0), nafta (13'9), sirove kože (17'5), čevlji (3-5), sirova kava (12-2), riž (5-0), oljna in druga semena (6'3), limone in oranže (5-6).
Desetletnica radovljiškega trgovskega greniija.
Gremij trgovcev radovljiškega sreza je imel svoj deseti redni občni zbor pod predsedstvom g. L. Fiirsagerja, ki je tudi praznoval obenem desetletnico svojega dela za korist gremija. Trgovci so mu v spomin poklonili umetniško delo: kip Merkurja.
Radovljiški gremij ima 489 članov, 46 pomočnikov in 50 vajencev.
Blagajniško poročilo izkazuje v proračunu Din 23.700'— izdatkov, kritih z normalnimi prejemki. Gremijalno premoženje znaša Din 54.500'—.
Na občnem zboru je bil sprejet red za vajenske preizkušnje ter določena učna doba 3 do 4 let in starost od 14 do 18 let s predpisano šolska predizobraz-1)0.
Občni zbor trg. gremija v Novem mestu.
Dne 6. t. m. se je vršil v Novem mestu pod načelstvom g. E. Kastelica občni zbor tamošnjega trgovskega gremija.
Tajniško poročilo omenja poleg pregleda splošnega uspešnega delovanja tudi statistiko članov, katerih je združenih v greoniju 387.
Blagajniško poročilo izkazuje v proračunu 24.780 Din izdatkov, kritih iz normalnih dohodkov. Gremijalno premoženje znaša Din 44.300'—.
Kot nedeljski delovni čas v Novem mestu je določena doba med 9.—11. uro, brez ozira na letni čas.
Konkurzi v prvem četrtletju.
Statistika jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu izkazuje v mesecu marcu 94 novih konkurzov v državi (lani v marcu 115). Od teh kon-
kurzov odpade na Srbijo in Črno goro
59	slučajev (lani 93), na Hrvatsko in Slavonijo 8 (kakor lani), na Slovenijo in Dalmacijo 17 (lani 7), na Vojvodino 9 (lani 6) in na Bosno in Hercegovino 1 (kakor lani).
V celem prvem četrtletju letos srno imeli 227 konkurzov (lani 303). Ako primerjamo posamezne letošnje mesece, opažamo, da konkurzi od meseca do meseca naraščajo: v januarju jih je bilo 62, v februarju 71 in v marcu 94, ako-ravno je celotna vsota prvega četrtletja naprarn lanskemu padla.
Statistika izkazuje tudi znaten padec konkurzov v Srbiji in Črni gori, dočim so v vseh ostalih pokrajinah države nasproti lanskim občutno narastle.
V primerjavi letošnjih četrtletnih konkurzov z lanskimi nam posamezne pokrajine pokazujejo sledečo sliko:
	1930	1929
v Srbiji in Črni gori	141	257
v Sloveniji in Dalmaciji	34	13
v Hrvatski in Slavoniji	24	20
v Vojvodini	21	11
v Bosni in Hercegovini	7	2
skupaj	227	303 . • •• • T ? J *
Pripomniti pa moramo, da je bil lansko leto položaj ravno nasproten: konkurzi so v Srbiji in Črni gori znatno narasti!, a so se istočasno v vseh drugih pravnih področjih države znižali, tako, da je letos stanje nekako izjednačeno s predlanskim, vendar na splošno zadovo-ljivejše.
Trošarinske in izvozne ugodnosti za vinske destilate.
V	zvezi z že objavljenimi trošarinski-mi ugodnostmi za vino in z vinskimi izvoznimi premijami določa novi trošarin-ski pravilnik, da se zniža tudi trošarina na žganje od vina, vinskega mošta in vinskih tropin, in sicer od 23 na 14 Din za hektolitersko stopnjo, tako, da se trošarina na vinski destilat izenači s trošarino na žganje.
Poleg tega pa veljajo izvozne premije sedaj tudi za vinski destilat (kdor izvozi torej najmanj 500 hektoliterskih stopinj vinskega destilata, lahko v drža-
vi	da v promet isto količino proti plačilu državne trošarine, znižane za 4 Din
L.
od hektoliterške stopnje). Predpis, da se. sme izvoziti s to ugodnostjo le čisto in nemanipulirano žganje od sliv (sedaj tudi vinskega destilata), ki ima najmanj 50% alkohola, se spremeni v toliko, da mora imeti izvoženo žganje 40 do zaključno 50 odstotkov alkohola.
Srečke na obroke.
Skoro ni dneva, da ne prejmemo od naših naročnikov vprašanja, ali naj kupijo te ali one vrednostne papirje na obroke.
Naše čitatelje opozarjamo na naša borzna poročila, iz katerih je razvidno, koliko je vreden tak papir. Razni agenti ponujajo na obroke vojno škodo (rat-no šteto) po 600 in celo 800 Din, medtem ko je njena vrednost okoli 415 Din.
S	še večjim dobičkom se obešajo tobačne srečke in slični papirji posameznim naivnežem. V največ slučajih pa so pogodbe za obročni nakup teh papirjev tako sestavljene, da kupec izgubi denar, ako zaostane s plačilom obroka. — Znanih je tudi več polomov, ko kupci sploh drago plačanih papirjev niti dobili niso, tudi razne goljufive manipulacije so na dnevnem redu. Splošno se /.amore smatrati srečnim oni kupec, ki je plačal 1 do 3 obroke in potem ne več, vsled česar je izgubil pravico do papirja in seveda tudi vplačane obroke, ker je izguba še vedno manjša kot bi jo utrpel, ako bi nadaljeval s plačili in dobil za veliko denarja mnogo manjšo vrednost. Samo izgube na razliki med nakupno in kurzno vrednostjo papirjev se cenijo v Sloveniji na okroglo 20 milijonov dinarjev.
Ako se odločite za nakup takih efektov, si jih nabavite po dnevnem kurzu na borzi ali potom svoje banke, odsvetujemo pa obročne nakupe za visoko ceno, zlasti ne od tvrdk, katerih finančnega položaja ne poznate dobro.
Zanimanje severnih držav za naše sadje.
V	zadnjem času se opaža poživljeno zanimanje skandinavskih držav za naše sadje in je bilo te dni na Finsko — vzlic davnozaključeni sezoni izvoženih še 5 vagonov jabolk. Primerna propaganda (razstave itd.) za naše sadje v severnih državah bi nam pripravila tam ugoden trgovski teren.
Zagrebački zbor
je bil otvorjen 5. t. m. in je združen z poletno gospodarsko razstavo, razstavo perutninarstva in turistovskih ter športnih potrebščin.
Ma velesejmu je 165 domačih in 167 tujih razstavljalcev, ki zastopajo domačo in tujo industrijo. Zlasti je bogata avtomobilska razstava.
Isti dan je bil otvorjen tudi tretji vinski sejem, ki ga je priredila zveza hrvatskih vinogradnikov v dvorani zagrebške borze.
Razstavljenih je nad 400 vzorcev različnih vin, ki jih je razstavilo okoli 250 vinogradnikov in zadrug.
Motvoz Grosuplje.
Iskanje zlata v Dravi.
O	najdiščih /.lata ob Dravi smo že poročali. Sedaj se zanima za to neka aiue-riško-angleška družba, ki preiskuje dravsko obalo na obeh bregovih od Varaždina proti Mariboru. Sedaj se vrši raziskovanje kakih 10 km nad Varaždinom. Rezultati dosedanjega raziskovanja so zelo različni ter bo družba nadaljevala iskanje zlatih ležišč še celo leto.
Zanimanje angleškega kapitala m nas.
Te dni pride v Jugoslavijo večja skupina angleških finančnikov, ki se zanima za eksploatacijo naših državnih gozdov in rudnikov, katere namerava država izročiti privatni režiji.
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PEOJA‘!
Avstrija ovira uvoz in prevo* našega krompirja.
Med države, iz katerih se v Avstrijo in preko Avstrije krompir zaradi oku-ženja z rakom ne sme prevažati, šteje Avstrija tudi našo državo dasiravno pri nas ta bolezen ne obstoji. Nasprotno pa dovoljuje Avstrija prevoz čehoslovaške-ga in poljskega krompirja, ki je okužen po raku. Te neumestne odredbe so na občutno škodo našemu gospodarstvu ter bo gotovo naša vlada podvzela energični' ka:a :e, da jih odstrani.
Kaše izseljeništvo v zadnjih petih letih.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je
0	naših izseljencih v prekomorske držaje tekom zadnjih petih let izdal statistiko, ki pokazuje sledeče številke:
Leta:	Izselilo:	Povrnilo
1925	17.643	5.691
1926	18.230	5.554
1927	21.976	5.753
1928	21.789	5.827
1929	18.189	5.992
Kaša emigracija je bila v teh letili Usmerjena v sledeče države:
Leta
1925	1926	1927	1928	1929
2337	3327	7127	7484	6688
3891	4756	4759	4796	4792
2487	4998	4656	5921	40110
7771	2756	2527	490	636
221	536	905	1892	1168
314	1109	1138	436	205
364	243	425	375	279
Za škropljenje trt
pripravljena raztopilina iz modre galice apnene vode mora hiti nevtralna, t. j. Oe sme biti kisla od galice, niti lugasta °d apna. Da določimo pravo nevtralnost škropiva, moramo vanj pomočiti lakmusov papir, ki ga kupimo v lekarni in ki inia to lastnost, da postane v kislih tekočinah rdeč, v lugastih pa moder. Barva lakmusovega papirja mora biti nevtralna, t. j. ne sme vleči niti na rdeče niti na modro, ako je škropivo pravilno pripravljeno.
Prodaja konkurznega blaga.
Dne 24. t. m. ob 11. uri bo v pisarni notarja dr. Tavzesa v Logatcu dražbenu prodaja konkurzne mase špecerijskega blaga Petra Pirca. Cenitev 117.605'52 dinarjev. Kavcija je 10%.
Nov naziv za konjak.
Ker se v smislu trgovinske pogodbe s Francijo po 15. novembru 'letos ne bo smelo več označati konsumno blago z
nazivi, ki lahko zapeljejo v zmoto glede-provenijence, kot srno že poročali, so se domači producenti konjaka odločili, da predlože ministrstvu za trgovino v odobritev nov naziv za »cognflc«, po katerem naj bi se domači proizvodi od 15. novembra naprej označali: vinjak, vino-vac ali Brandy.
Pomorska kriza.
Vsled vedno naraščajočega zastoja v pomorskem prometu, ki se je v občutljivih oblikah pojavil po vsem svetu, je sklenil tudi »Jugoslavenski Lloyd« postaviti del svojih parobrodov v začasno mirovanje. Doslej sta stavljena iz prometa dva velika parobroda »Ivo Bačič« in »Dušan Silni«, v kratkem pa jima bodo sledili še ‘drugi, ako se pomorski promet ne oživi.
Odprave konkurzov,
Lager - Neekermann Flora, trgovka v Celju. Sklenjena 15% poravnava.
»Smonig Mihaela, trgovka v Zgornji Polskavi. Sklenjena prisilna poravnava.
Robin Pankracij, mesar, Farna vas pri Prevaljah. Prisilna poravnava.
Plauc Maks, trgovec v Ptuju. Sklenjena prisilna poravnava.
Papež Franc, Replje pri Novem mestu. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena.
Wolf Henrik, trgovec v Kočevju. Skle-, njena prisilna poravnava.
Likvidacije.
Zadružna elektrarna v Razvanju, r. z.
z o. z. Likvidacija sklenjena na občnem zboru.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju. Likvidacija vsled sklepa obč. zbora. Upniki naj javijo terjatve likvidatorju dr. Ant. 'Božiču do 21. t. m.
»Univerzal«, razpošiljalnica, d. z o. z. v Ljubljani.. Likvidator: Adamčič Janko, Poljanska cesta 17, Ljubljana.
Argentina
U. S. A.
Kanada
Brazilija
Urugvaj
Avstralija
Cile
Ne pozabite poravnati naročnino!
Po širnem svetu.
Ruska trgovska ekspanzija.
Najnovejši. podatki o izvozu iz Rusije se povečini nanašajo na take predmete, ki jih ona samo potrebuje in jih je pred vojno morala uvažati iz inozemstvo v veliki meri ter se tudi danes ni njihova produkcija dvignila.
Navzlic pomanjkanju v -lastni državi izvaža po nizki ceni Rusija petrolej v ogromnih množinah v države, ki sicer nimajo potrebe po petroleju in ga same izvažajo, pa jim nizka cena konvenira. Izvoz lesa nameravajo tekom treh let potrojiti. Že danes izvažajo premog, med tem, ko domača industrija hira radi pomanjkanja. Poraba jajc je v Rusiji omejena na 15 komadov na osebo proti izkaznicam, vendar je to blago predmet izvoza, ki je lansko leto vrgel več sto milijonov zlatih rubljev. Predmeti forsi-ranega ruskega izvoza so postali celo sladkor, sol, cimet, vžigalice in — izdelki tekstilne industrije.
Ker so cene ruskemu izvoznemu blagu tako nizke, da niso v nikakem razmerju s stroški produkcije, prevladuje v inozemstvu mnenje, da nameravajo sovjeti s forsiranim izvozom in prenizkimi cenami povzročiti kaos v svetovni trgovini in industriji.
Ruska trgovska zastopstva sc niso obnesla.
Da obnovi in razvije trgovske stike z inozemstvom, je sovjetska vlada v vseh večjih trgovskih centrih inozemstva osnovala svoja trgovinska zastopstva. — Zadnje čase pa so pričeli odpuščati vodilno uradništvo na teh zastopstvih. — Baje gre v največ slučajih za razne nedovoljene manipulacije na škodo Rusije. Dejstvo, da se odpusti povsod ponavljajo in celo množe, na drugi strani pa ni nobenih novih imenovanj priča, da akcija sovjetskih trgovskih zastopstev ni uspela, vsled česar se nameravajo Sovjeti večino zastopstev, ako ne vse, ukiniti.
Cene na debelo še vedno padajo.
Na svetovnih tržiščih še vedno opažamo znatno pedanje cen blaga na debe-
lo,	ki traja že celo povojno dobo.
Napram februarskim cenam je indeks cen na debelo v marcu padel: v Angbj1 od 124 na 121, v Franciji od 118 n8 115-5, v Italiji od 113 na 111, v NemČij' od 130 na 126 in v naši državi od na 92-1.
»Žitna bitka« Italije.
Uvoz žita v Italijo se na podlagi Mussolinija proklamirane »žitne bitke< vedno manjša. Uradni podatki za uvoz v dobi od 1. julija 1928 do konca febru-arja 1929 izkazujejo 1,457.955 ton žit« v sledeči dobi za isto razdobje letos Pa izkazujejo podatki samo 432.000 to» uvoženega žita. Tedaj za 1,025.900 ton* ali za 70% manj. Z omejevanjem po<ra')e žita v Italiji in dvigom lastne produkcije je naše poljedelstvo, pa tudi naša z11' nanja trgovina močno oškodovana.
Denar vedno cenejši.
Skoraj ne mine dan, da bi razne državne banke ne znižale diskontne mere; tako beležimo ponovna znižanja obrestne mere tekom tedna v sledečih državah:
Švica je znižala 4. t. m. diskontno mere od 3 in pol na 3 odstotke.
Švedska državna banka je znižala diskont dne 1. t. m. od 4 na 3 in pol odstotke.
Bolgarija bojkotira naše žito.
V	Bolgariji se je pokrenila uspešna akcija proti našemu žitu. V februarju smo izvozili v Bolgarijo še 200 vagonov žita, v marcu pa samo 1 vagon.
Vprašanje delovnega časa.
iNa 14. mednarodni delovni konferenci se bo razpravljalo tudi vprašanje delovnega časa. Projekt mednarodne delovne zveze je 48-umi delovni teden, razdeljen na 6 delovnih dni po 8 ur. Delovna doba se lahko razdeli tudi na največ 10 dnevnih delovnih ur, vendar celotedensko delo ne sme presegati 48 ur.
Od 29 držav, ki so poslale mednarodnemu uradu za delo svoje odgovore, se jih je 18 izreklo za projekt, 6 držav je priporočilo premeube, a 5 držav je sporočilo, da se za sedaj v tem oziru še ne morejo definitivno izjaviti.
Predvojna in sedanja najemnina.
Državni statistični urad v Nemčiji priobčuje zelo zanimive statistične podatke, ki pokazujejo ceno najemnine za stanovanja pred vojno in nasproti najemnini v septembru 1929 v zlati vrednosti.
Po tej statistiki znaša v odstotkih najemnina v septembru lani nasproti predvojni najemnini: v Avstriji 21%, na Češkoslovaškem 46, na Poljskem 58, v Franciji 72, na Madžarskem 88, v Dan-zigu 106, v Jugoslaviji 110%, v Nemčiji 126, v Angliji 153, v Ameriki 154, na Norveškem 175, v Švici 182, na Finskem 192, na Danskem 196 in na Švedskem 200%.
V	državah, ki so označene izpod 100%, se je najemnina nasproti predvojni po-
cenila, v ostalih državah pa (med katere spada tudi Jugoslavija) podražila in s. tem zvišala živi jenski indeks posameznika ter istočasno zmanjšala njegovo kupno moč na škodo — 'trgovca.
Izseljevanje iz Čehoslovaške.
Tudi Čehoslovaška izseljeniška statistika pokazuje znatno izseljevanje v letu 1929. Skupno se je izselilo iz čehoslovaške 24.514 oseb. Od tega 8419 v Kanado, 4732 v Nemčijo, 2792 v Argentino, 2700 v Francijo, 2717 v Ameriko in 827 v Avstrijo.
Po narodnosti se delijo izseljenci na 15.710 Čehov in Slovakov, 4119 Nemcev. 2712 Rusov, 1442 Madžarov, 267 Zidov in 260 Poljakov.
DENARSTV0.
Borzna poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Gibanje valuto v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj Din	Din
1 angleški funt	27530	275-20
1 amerikanski	dolar	56-60	56-50
1 avstrijski šiling	8—	7-98
1 belga	7-90	7-89
1 bolgarski lev	—-41	—-41
1 češkoslov.	krona	1-678	1-67
1 francoski	frank	2-222	2-22
1 grška drahma	—-735	—-73
1 hol. goldinar	22-71	22-71
1 italijanska lira	2-965	2-96
1 kanadski dolar	56-30	56-30
1 madžarski pengo	9-90	9-89
1 nemška marka	13-50	13-50
1 poljski zlot	6-35	6-35
1 rumunski	lej	—-3365	—-34
1 švicarski	frank	10-959	10-96
1 španska peseta	708	7 10
1 turška lira zlata	27 04	27-—
1 turški pijaster	—-2666	—-26
Stanje neizpremenjeno.
Državni papirji: Vojna škoda prompf-no 414—414-50, za maj 414, 7% Blairovo posojilo 86, 8% Blairovo posojilo 98T investicijsko posojilo 86'75—87'25, agrarne obveznice 54‘50, tobačne srečke 30.
Kurzi državnih papirjev so stalni, ne-izpremenjeiii.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 900—905, Kreditni zavod 165. Združene papirnice Vevče 125, Ruše 250 do 260, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8710 do 8775, Trboveljska pre-mogokopna 475—480, Union 198—200.
Nekoliko so nazadovali papirji »Vevče (od 132 na 125) in »Uuionac (od 208 na 200), porastli pa so papirji »Trboveljske (od 475 na 480).
Tržna
Cene žvepla in modre galice.
Cena žveplu bo letos po vsej priliki jednaka lanskim cenam ter se bo gibala
v	višini 3—3-30 Din za kg.
Tudi modra galica kaže obdržati stare cene 8—9 Din kg, če ne pride do znižanja carine (kar je že v teku).
Cene vina v Dalmaciji.
Po stopinji alkohola se plačajo za
poročila.
vsako stopinjo v hekolitru bela vina 18 do 23 Din, bela in črna vina 17—20 Din. za finejša vina pa se plačuje alkoholna stopinja po 25, 26 in 27 Din.
Na otokih se plačuje alkoholna stopinja po 18—23 Din za bela ter po 20—22 dinarjev za boljša črna vina.
V	Šibeniku se plačujejo bela vina po približno 400 Din hektoliter, črna pa po. 275—300 Din.
Cene živine v Zagrebu.
Tudi zadnji živinski sejem v Zagrebu je bdi precej živahen, tako glede dogona, kot glede kupčije. Za inozemstvo je bilo kupljenih troje vagonov goveje živine (Avstrija) in štiri vagoni konj za Italijo.
Cene so bile sledeče:
Goveja živina za 1 kg žive teže: biki 7—9 Din; krave mlekarice 5'50—6'50, za ■meso 4—6 50, bosanske 4—4'50; junice za meso 6—7, za rejo 8—8-50; junci I. vrste 8-50—9, II. vrste 7—7-50; voli I. vrste 9—9'50, II. vrste 6—7-50, bosanski
II.	vrste 5—6; teleta živa 5'50—7'50, zaklana 10—114 Din.
Konji, težki, tovorni par 12.500—115.000 dinarjev; lahki, vozni par 7.500—12.500; kmečki par 7.500—12.500; žrebeta do 1 leta — komad 1.500— 2.000, nad eno leto 2.500—3.500; konji za meso 1 do 150 Din za kg žive teže.
Svinje domače 13—>14 Din za kg; sremske, zaklane 18—<19, svinje do 1
leta 12—14, pujski (odojki) živi 100 do 400 Din komad.
Cene so skoraj iste, kot na pretečenem sejmu.
žito.
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., tnlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din ‘260 —262-50.
Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mleveka voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 250—252-50.
Bž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 202-50—205-50.
Pšenična moka 0/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Din 405—410.
Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 147-50 do Din 150-50.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 172-50 do 175-50.
Ječmen bački ozimni: 62/63 kg Din 167 50 do 170.
Oves bački: navadna voznina Din 195 do 197-50.
Lesni trg.
Položaj na lesnem tržišču.
Velika vznemirjenost ,ki so jo zlasti konsumenti povzročili s pretiranimi vestmi ob priliki pojave ruskega lesa v Italiji, se je nekoliko polegla, ker je od dneva v dan vse bolj jasno, da nam Rusija vsaj v bližini ne more konkurirati daljšo dobo, zlasti zato ne, ker se ne ozira na splošne uzance in potrebe v naših tržiščih. Tudi se mora neracionalna eksploatacija in izkoriščanje cenenih delovnih sil v Rusiji sama v sebi zadušiti, ako ne bo pri prodaji skušala doseči višjih cen. Sicer pa gre tu predvsem in skoraj izključno za mehki les.
Opasnejša kot ruska konkurenca je slaba gradbena konjunktura v inozemstvu, ki pa bo gotovo v najkrajšem času ponehala vsled preobilice in pocenitve denarja, ki išče plasiranja v dolgoročnih kreditih za gradbo in obnovo industrije.
Hrastovina, zlasti poduice in frize, .so predmet iskanja Italije. Cene še niso po-voljne, ker je med našimi trgovci premalo solidarnosti.
Bukovina iu jelovina sta vsled nastalega vznemirjenja nekoliko nazadovali.
Zlasti pa imamo zastanek v bukovini, ker ni kupovala Španija radi nestalnosti pesete. Sedaj je španska valuta ustaljena in stojimo pred novimi kupčijami.
Drva so zelo padla, ker so ostale vse zaloge vsled mile zime neprodane.
Železniški pragovi so predmet stalnega iskanja in nimamo nobenih neprodanih zalog.
Splošno se lesu zopet odpirajo boljši časi.
Zvišanje uvoznih carin za les v Bolgariji.
Bolgarska je zvišala uvozno carinsko ažijo za les od 1500 na 2700 papirnatih levov za vsakih 100 zlatih levov carine na uvožeui les, tedaj je carina za 80% povišana.
Ščitna uš na hrastovini.
V	okolici Milauovca, Kragujevca in Rudnika v Srbiji opažajo ogroženje velikih hrastovih kompleksov j>o ščitili uši. Obširni hrastovi gozdovi se sušijo ter les črni, kot se to opaža pri slivah, napadenih od tega mrčesa. Ker hrasto-
vi	gozdovi predstavljajo velik del »met-
ja tamošnjih krajev, ni dvoma, da se Podvzamejo vse odredbe za uničenje teh škodljivcev.
Dohavie.
Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se vrše ofertalhe licitacije za nabavo hrastovih pragov in sicer 22. aprila za 17.424 komadov, 26. aprila za 9000 komadov, 28. aprila za 5500 komadov, 29. aPrila za 4500 komadov, dne 20. aprila Pa za 240 m3 hrastovega skretniškega lasa. Pogoji pri Zbornici TOI.
Ljubljanska lesna borza
se je v stavbnem lesu nekoliko razživela vsled pričete stavbne sezone.
V	ostalem je položaj neizpremenjen.
Povprašuje se po sledečem blagu:
10 m3 jelovine, 225/75, od 4 ni dolžine, monte.
10 m3 jelovine, 200/65, od 4 50 do 5 70 ni dolžine, monte.
10 ni* jelovine, 180/65, od 4 70 do 5 70 m dolžine, monte.
10 m3 jelovine, 150/65, od 4 40 do 5 20 m dolžine, monte.
10 m3 jelovine, 33 mm, 4 m dolžine, paralelno, monte, od 16 cm naprej. Cena franko vagon nakladalna postaja.
1	vagon bukovih naravnih plohov, ca. 15 m*, debelina 58 nun, od 3 m dolžine naprej, od 25 cm širine naprej, I., II. z lepo Ul. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
Trami: 13/16 od 5, 6, 7 in 8 nr, 16/21 največ od 5, ostalo 6, 7, 8 in 9 m ter nekaj dolgih tramov od 10, 11 in 12 m.
Hrastovi trami, rezani na živ rob (štirioglati), blago zdravo, ravno, v sledečih dimenzijah: 100 X 250 nun, dolžina 4 m in
Banska uprava je prevzela delokrog obeh bivših oblastnih odborov (ljubljanskega in mariborskega), poleg lega pa še precej drugih bremen, ki jih je doslej upravljala država.
Za kritje preračunanih stroškov so glavni predvideni prejemki davčni dohodki, ki naj bi znašali 85,680.000 Din. To vsoto sestavljajo sledeče nove in pa stare ali reformirane davščine:
1.	Davek na .ponočni obisk kavarn, gostiln in prireditev 980.000 Din. — To vrsto davka je doslej poznala Ljubljana, kjer je bilo na splošno željo odpravljena in deloma tudi mariborska oblast.
tudi več, 200 X 250 mm, dolžina 4 m ia tudi več.
10 vagonov desk, smreka, jelka, III., 19 milimetrov ter par vagonov 24 mm podmer-ne.
500 komadov tramov 4/4 in 400 komadov od 4/5, vse 7 m dolžine. Cena franko meja.
Večjo množino tramov od 4/5 in 5/6, dolžine od 4 do 10 in.
Remeljni jelovi: 38/58, 48/58, 58/78, 48/78. 4 in 5 m; letve: 24/38, 28/48 mm. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Tesan smrekov les na živ rob: 7 kom. 22/27 cm, dolžina 12 50 m; 14 kom. 20/25 cm, dolžina 7 m; 2 kom. 20/25 cm, dolžina 9 m: 90 kom. 9/18 em, dolžina 4-20 m; 12 kom-10/28 cm, dolžina 4-20 m; 500 kom. remelj-nov 4/8 cm, dolžina 4 m; 100 komadov re-meljnov 6/8 cm, dolžina 4 m.
Smrekovina na živ rob rezana: 4 kom. 940 X 0-35 X 0-25 m; 8 kom. 6 40 X 0 35X 0-25 metra; 36 kom. 940 X 022 X 0 29 m; 72' komadov 640 X 0-22 X 0'29 m; 40 kom. 100 X 0-22 X 0 22 m; 672 kom. remejnov od 4-50 X 7 X 7 ril.
Vi vagona moralov, dolžina 4 m, 68/68, ca. 10—12 m3 in % vagona moralov, dolžina 5 m, 68/68, ca. 10—12 m3. Cena franko vagon meja vda Postojna tranzit.
Hrastvoi pragovi, 230 X 22 X 14 X 14 cm. Cena fco vagon nakladalna postaja.
1500 do 2000 komadov hrastovih pragov: 250 X 25 X 15 X 16 cm. Dobava do konca aprila 1930. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Trami, merkantilni, po približni sledeči noti: 4/4 20 kom. 7 m in 20 kom. od 8 m: 4/5 20 kom. 8 m; 5/6 60 kom. 5 m; 6/7 50 komadov 5 m; 5/7 20 kom. 5 m; 7/8 10 kom.
6	m; 7/9 10 kom. 6 m. Cena fco vagon italijanska meja. Dobava takoj.
1	vagon ca. 15 m3 hrastovih plohov; I., II.. suhih dve leti, od 2 20 m naprej od 30 cm širine, naprej, z 10% od 25 do 29 cm, v debelinah 70, 80,, 90 mm, največ 70 in 90 mm. Cena fco vagon’italijanska meja.
davščine.
2. 4% taksa od kino-vstopnic 450.000 Din je tudi stara davščina.
3. Taksa na motorna vozila 800.000 Din se povečini krije s staro.
4. Taksa na lovske karte 700.000 Din se bo pobirala od posameznih lovcev po 120—200 Din.
5. Taksa na izsekavanje gozdov 500.000 Din je nova ter se bo plačevala od kubičnega metra.
6. Trošarina na premog Din 1,800.000 je v ljubljanski oblasti stara, v mariborski pa nova ter bo znašala 1 do 2% vrednosti.
7. Trošarina na elektriko je nasprot-
no v ljubljanski oblasti nova, v mariborski pa stara in je preračunana na Din 1,400.000-—. -
8. Taksa na zakupnino lovišč in ribolovov je tudi stara ter preračunana na Din 300.000-—.
9. Taksa na živinske potne liste, ki je preračunana na Din 2,400.000-— bo morala po vsej priliki biti precej visoka.
10. Nova je tudi davščina od priratst-ka na vrednosti najemnin, ki je preračunana na Din 1,000.000-—.
11. Naj večji davčni dohodek predstavlja trošarina na alkoholne pijače v znesku Din 35,800.000-—, kar se približno krije s prejšnjo oblastno trošarino.
12. 40% doklada na državne davke, preračunana na Din 30,800.000-—.	— Prejšnja doklada je bila v ljubljanski oblasti 25%, v mariborski pa 50%.
13. Davek na dedščine Din 300.000-—.
Sladkor in škrob iz lesa.
Nemški kemik prof. Bergins je že pred časom iznašel način pridobivanja ogljikovih hidratov (sladkorja in škroba) iz lesa potom mešanja s solno kislino. Doslej mu je uspelo izdelati dobro klajno moko za živino ter je že ustanovljenih nekaj tvornic v Nemčiji, ena v Ženevi in se ustanavlja nova v Avstriji. Produkcija ogljikovih hidratov iz lesa je tembolj rentabilna, ker se zamorejo za to uporabljati tudi vsi lesni odpadki in žaganje.
Sedaj se izumitelj bavi s poskusi, izdelati iz lesa tudi hranivo za ljudi v obliki sladkorja, kar mu bo nedvomno uspelo. Lesna industrija pa bo na ta način obogatela za nov vir dohodkov; zlasti tovarne za lesno destilacijo in celulozo, katerih imamo mnogo pri nas, bodo z malenkostnimi preureditvami zamogle izkoriščati to novo iznajdbo.
Aparat za raziskovanje morja.
Naš državljan Josip Pongraz iz Osijeka je predložil trgovinskemu ministrstvu v patentiranje neko novo vrsto potapljaškega aparata, v katerem se lahko objeduem nahajajo tri osebe. Aparat se lahko potopi v globino 50—60 metrov.
14. 1% taksa na prenose nepremičnin je nova ter bo s dosedanjo državno prenosno takso znašala 5% vrednosti.
15. Nova je tudi obdačba samorodrie trte šmarnice), ki se bo po vsej priliki plačevala od stebla ter je preračunana na 250.000 Din.
16. Davek na hiše, oproščene davka je . istotakp nov in preračunan na 1,500.000 dinarjev.
Te davščine se uvajajo s aprilom, odpadejo pa v ljubljanski oblasti: 50% doklada k državni taksi za gostilničarske pravice, oblastna taksa na gledališke karte in oblastna taksa na javne plese.
V	mariborski oblasti pa odpadejo: 100% doklada na dividendno takso, 50% doklada na takso gostilniških računov, 100% doklada na takso tekočih računov in 50% doklada na državno takso po tarifni postavki 61.
Posebne mikroskopske leče omogočajo razgled pod morsko gladino pri čisti vodi v radiju do 8 km, pri skaljeni vodi pa 5—6 km.
Ker omogočajo posebni aparati kisika, da zamorejo opazovalci v tej globini ustrajati do 12 ur in imajo razmeroma jako močan razgledovalni radij, je ta iznajdba nedvomno velikanskega pomena za raziskovanje morskih globin.
Kovinski les.
V	preizkuševalnem zavodu za železo v Diisseldorfu so iznašli novo metodo za proizvajanje takozvanega kovinskega lesa (Metallholz), ki daje prepariranemu lesu popolnoma nova svojstva, katerih nima niti kovina, niti les.
Iznajdba utegne napraviti znaten pre-okret v sodobni tehniki in je metoda im-pregniranja zelo preprosta. Za impregnacijo so uporabne samo lahko topive kovine: svinec, cink itd. Les, ki ga žele impregnirati, zapro v velikem sodu v raztopljeno kovino, ki jo z velikim pritiskom utro v les že v najkrajšem času. Cel proces traja samo nekaj minut.
Tudi lepota lesa se potom te procedure poveča in ostane les uporaben tudi za umetniške svrhe.
Praktični nasveti.
Lep za steklo.
Razbite steklene in porcelanaste Predmete zlepiš, ako v razgreti posodici ^cpiš nekoliko želatine in malo jesiha ,er dodaš par zrnc kromovokislega ka-lia. Zlepljene kose drži nad plamenom Sveče ali samovara, na kar jih zamoreš Postaviti brez škode tudi v vodo.
Dobro lepilo za steklo si pripraviš tu-iz 5 gramov jajčnega beljaka, 10 gra-
di Uiov
žganega mavca, 2 gramov neugase-
lle8a apna in 2 gramov vode.
Nepremočljiva lepenka.
'Nepremočljivo ilepenko (Pappendek-
e0 si pripraviš, ako jo namažeš z ^lesjo iz treh delov: mleka, enega dela Ugašenega apna in nekoliko stolčenega galuna. Ko se je lepenka po prvem lizanju posušila, jo namaži še v drugo
111	l>csuši.
Ojačenje kita.
Kit, ki ga uporabljate za pritrditev s*ftkel pri cvetličnjakih, kaj rad hitro ‘)(Jpade, če tudi je prebarvan z oljnato hflrvo. Ako kitu pred uporabo dodaste liekoiliko mavca (gipsa) in ga dobro prerekate, postane mnogo odpornejši, ne Poka iu ne izpada, ker deluje mavec v Xvezi z drugimi sestavinami navadnega kita kot lepivo.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokole9 in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Jajčni beljak kot lepilo.
Kuverte zamoreš močno zapečatiti z jajčnim beljakom. Tako zapečatena pisma tudi ni mogoče spolirati (odpreti) potom pare, v kateri odpusti vsako drugo lepilo.
Črnilo v raznih barvah.
Črno črnilo napraviš, ako zmešaš 18 gramov nigrozina v enem litru vode ter dodaš 10 gramov dekstrina.
R u m e n o »črnilo« si pripraviš, ako zmešaš 90 gramov prikrinove kisline v enem litru vode in primešaš še 10 gramov dekstrina.
Z e 1 e n o »črnilo« dobiš, ako umešaš 10 gramov jodovega zelenila in 10 gramov dekstrina v enem litru vode.
Modro »črnilo« si pripraviš, ako raztopiš v enem litru vode 60 gramov arabskega gumija, 10 gramov dekstrina in poljubno količino modrega anilina.
Rdeče »črnilo« si narediš iz eozina v enem litru vode z dodatkom 10 gramov dekstrina.
Za razna druga barvila se poslužuj anilinskih barv po opisanem načinu. Potrebne stvari dobiš v drogeriji.
Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk!
GOSPODJE TRGOVCI
PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO
KOLINSKO CIKORIJO!
i
Obvestilo!
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko
60	let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje.
Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA
Lingar|«va — Midaiska ulica — Pred Škofijo
NAJCENEJE
kupite papirje, pisarniške, šolske, tehnične potrebščine, trgovske knjige in si preskrbujete tiskovine pri
Iv. Bonač
Ljubljana — Šelenburgova ul. 5 Knjigoveznica Poseben gramofonski oddelek
Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem.
Varstvena znamka garantira za izbrano, ae-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi!
VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK!
Tiskovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najniejih cenah
Tiikarna »MERKUR" Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23 • Telefon 2552
Za večja naročila eahtevajte proračune!
„VllVOCET“ Jf™rnd.’‘znsoe9z“
LJUBLJANA
nudi naJOneJSI In najokusnejši
namizni Ris
§■■■■■■■■■■ vino
ZahleTaJle ponudbo
Tehnično In hlgllenlčno najmoderneje urejena kitoma v Jugoslaviji.
Mscirno: Ljubljena, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Telefon &tev. 2389.
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec*. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur*: Otmar Michalek, oba v Liubljam.