/Aladinska orjanizacija. Veličaatni žens^ i in dekliiki • *—• -waB«ssM««iBn«—iss- ¦ Itaboi* na Bpinjevi gori. Dalcko lepše in sijajneje nego smo pričakovali € potekel prvi letošnji ženski in dekliški tabor na Brinjevi gori pri Konjicah. Nad 3000 žen in mladenk je prihitelo deloma v prooesijah, deloma v manjših gruCah. Prigle so žene in mlad«nke iz vseh lnraiev Stajorsko: Poljčane, Polskava, T^aje, Cadram, Sv< Jornej pri Ločah, Lo6e, Konjice, Zreče, Zice, Sv* Kunigunda na Pohorju, Vojnik» Sladkagora, Dram ljo, Frankolovo, Studenice, Laporje, celo Sv. Lovrena nad Mariborom, St. Vid na Planini, Slivnica pri Mariboru, Sv. Križ nad Mariborom in mnogi drugi daljni m bljižni kraji so bili zastopani. 2e zdaleč so nas pozdravljale zastave in bogato ovencani slavoloki, ki so jih ovenealo vrle zreške in konjiške mladenke* Celo topiči so pokali v proslavo naše slovesnosti, In nebo, ki je skoro ves zadnji teden kazalo mracno lioe, se je zvedrilo in z nami radovalo. Pred sv. mašo smo imele posvetovanje o orga-i nizadji Zveze slovenskih deklet, kateremu e predse^ dovala s. Minka Kolman iz St Vida na Planinii Sklenile smo: 1* Dekliške zveze naj po vsah župnijah zopet ožive, ustanovijo na] so tam, kjer jih še ni, vzbude se naj zopet, kjer so zaspale. 2. Osnujejo se naj dekanijski odbori Dekliške zveze, sestoječi iz predsednic župnijskih zvez. Dekanijski odbori skrbijo, da se v vsaki župniii dekanije Dekliška zveza ustanovi oz. zopet obudi. Izvolijo in naprosijo si tudr dekanijskega duhovnega voditelja Dekliške zveze. Seje se vrše štirikrat na leto. Dekanijski odbori skrbe^ da se. vsako leto priredi dekanij" ski dekliški shod. 3. Osnuje so osrednji odbor Zvezo slovonskih deklet, sestoječ iz dekanijskih predsednio, in izvršilii! odbor. . Pri posvetovanju so dekleta izrazila žel]o, da zacne zopet izhajati mladinsko glasilo, kakor je bil MNaš dom", Naj se poskrbijo dekliški znaki, uvede enotna liimna slovenskih mladenk (BSlovenske mlakenke, le pojto voselo") in naj so izdolajo ozlroma času primerno predelajo pravila ,.Zveze". Pri slovosni božji službi je govoril mil. g. arM-j diakon Hrastelj, pokazal nam Jo, kako tudi najboli priprosta žena in mladenka, če je tudi navadna dokla, lahko vrši pravo apostolsko delo v svoji okolici. Po sv. maši, ki Jo je daroval zreSki vl<5...gosp. župnik Karba, se je vršilo sijajno zboro.vanje. Vodila ga je Amalija Solar iz Konjic. Nastopilo jo 17 govoriiic: Lamut Barbka in Sadok Marija iz Zrec, Ulčnik Frančiška iz Zič, Ajd Marija iz Tanj, 'Kumec Jula iz Konjic, LeSnik Marija iz Cadrama, Plibsr šek Antonija iz;Loč, Kolar Pavlina od Sv. Jer;.*4a pri Loeah, Berdovnik Vcronika od Sv, Križa pri Mn- riboru, Noža Potnik od Sv. Kungote na ' Pohorju, Krajnc Alojzija 8 Prihove, Minka Kolman od St. Vida na Planini, Orož Marija iz Zrec, Amalija VrhovSek od Sv. Jerneja pri Ločah, Hrastnik Marija od Sv. Lovrenca na Pohorju, Jozela Plečko od Sv. Jerneja. Pismen pozdrav je poslala predsednioa braslovškega okrožja Dekliške zveze in Micka Crček v frnenu Orlio v Središču. Končno ie govoril urednik Krajnc o tem, zakaj je,ženska v sedanjem 6asu dolžna brigati se za politiko in zahtevati volilno pravico. Sklenile so se resoluoije, v katerih smo zahtevale: 1. tak šolski zakon, ki bo dalCerkvi in staršem Usti vpliv na šolske zadeve, ki ]im po pravioi gre; 2. žensko volilno pravico tudi za konštitutanto in vse javne zastope; 3. da Dekliške zveze skrbe, da se kolikor mogoŁe po vseh župnijah. ustanovi ženski odsek Kmetske zveze s posebnira odborom, izvzernši predsednika, ki je moški in ženski Kmetski( zvezi skupen. Slovesnost se je zaključila z večernicami in »klepnim oerkvenim govorom, ki nas Je vzpodbujal k srčnosti in vztrajnosti v boju za krščanska nacela v vsem zasebnem, a tudi javnem življeniu, tudi v politiki. Slednjič nas je cerkveni govornik opozoril na to, ila je treba za prospeh naše ženske in dekliške orgaBizacije tudi moliti, ker zaman in brezuspešno bi bilo našc organrzacijsko delo brez blagoslova z nebes! Irnamo samo eno željo: da bi vsi bodofii ženski in dektiški tabori, ki se nam že obetajo, uspeli tako "veličaslno in kakor upamo, sadonosno. kakor naš tabor na Brinjevi gori! Orlovsjka slavnost pri Sv. Martinu pri Vurbergu, katero je priredil tukajšnji odsek v nedeljo. 13 junlja se je vkljub slabem vremenu obnesla sijajno. Udeležili so se je: Mariborski Orel in Orlica z naraščajem in gojenkami, dalje odseki Hoče z zastavo, Sv. Lenart. Sv. Benedikt, Sv.. Križ pri Mariboru, Ptuj in Jarenina. Slavnost se je začela s službo božjo, katero je imel č. g. dr. Lenard iz Maribora. Popoldne ob 3. uri so Orli in Orlioe ter njih naraščsj proizvajali prosto vaje in vaje na orodju, ki so žele burno priznanje. Na slavnostnem prostoru je imel 6. g. dr. Lenard krasen govor, v katerem je nam orisal preteklost našega naroda in nas spodbujal k skupnemu delu za narod in domovino. Po telovadbi je zapel domači pevski zbor, nakar se je razvila prosta veselica. Ob enem se zahvaljujemo bratskim odsekom in vsem udeležencem za njih poset. Da se je slavnost 4ako krasno obnesla so moramo tudi zahvaliti vrliru župljanom, ki so nam vsestransko pripomogli z raznimi darovi. Vsa čast tudi našim požrtvovalnim deklotom, ki so nam spletle toliko vencev in nain tako krasno ovenčale telovadišče in nas pri vsem delu podpirale. Posebno se zahvaljujemo tudi našemu vrlemu g. županu, ki nam je dal prostor in potrebui les na raspolago. Glbanje mladliie pri Sv. Toinažu pri Ormožu. DnG 20. junija smo bili priča izrednega dogodka. ki se je prvikrat vršil pri nas in sicer veseli dan nam je priredila domača Mladeniška zveza s pomofijo lju(omerskega Orla in svetinjske godbe. Predpoldncm amo slovesno sprejoli drage nam brate Orle iz Lju lomera. Po poznem sv. opravilu se je pričelo zboro vanje zunaj na prostem, kjer je mnogo govornikov v krasnih govorih razpravljalo o potrebi orlovske or ganizacijo sploh. Uslaitovilp se je Izobraževalno dru. Stvo, dramatični odsek in telovadni odsek Orel. Mr,d fanti vlada veliko zanimanje za Orla. Popoldan jo bila predstava, j>o predstavi se jo začela telovadba. Vse vaje so Orli med burnim ploskanjem občinstva, ;>roizvajali, tako da so se ljudje kar čudili, kaj za moro miadoniška lelovadna organizacija, postavljena nn. Iratoliškili temeljih. Posobno »nb^ili so že!i pi'; orodni telovadbi. Ob koncu se je zalivalil predsednik lju'omorskega okrožja braf Drago Novak v priarčnih bcsodah občinstvu, [iosebno domaCinorn, za ^nrei^m. Tako se jo slavnoat popolnoma lepo in mirno konoti^ala. kar je gotovo zelo dobro uplivalo na razvoi orlovske organizacije pri Sv. Tomažu. Torej, tant.ie, začotek ;o sforjen. sodaj pa le s korajžo na delo. da bo naša mlada orlovska orgaiiizaoija krasao uspe vala. Orlom ptujskega in mariborskega okrožja. Spro jema regenta se udeleže Orli v kroju. Orli, ki imatt lcrojo pridilo 29. t. m. v Mariborl Orlice (kroy. »V.-nn krila, bele bluze, čepice) naj se tudi udeleže sprejeroa. Zbirališče za vse v dvorani JSZ (^Splavarska ulica). Pazito na obvestila v listih in po župaustvih gledo natančnejšega časa regentovega prihoda! Nov odsek ,,Orla" se snuje pri Sv. Lenartu pri Veliki Ncdolji. Na čelu, orlovskega gibanja so najocilionejši možjo in mladeniči. V Jarenlnl se vrši dne 4. julija t. 1. shod DeJkliške zvezo za nolo jareninsko dekanijo. Prodpoldne ob M: 11 - nri sv. maša z govorom, uo sv. maši zborovan.ie na prostcni. Popoldno sc vr.ši veliki orlovski tabor s prostimi vajami in tolovadbo na orodju. Po telovadbi ljudaka voselica. Pridito iz vseh sosednjih Slovonskih goric vsi zavedni fantjo in mladonioi tor dekleta! r**] Dekl!Š!;n zvpk.i /... 1'rokmurjc so bo v krntkftm ii.s!;uiovil:i. 'Fiinistvo nasih organiziUMJ jo (Jobilo iz Prok-murja pozivo, nr>j ftimprej\pomaga vrlim Prek ¦jnurkjun nstasioviti DoiclfSko zvozo. To se bo prav lvinaln zgorlilo. Na RostiJ.i Baumgai-tner in Same v St. Ix)v ronou pod Pmzinem se ]o nabralo za,novo zastavo teharskoga Orla 120 K. Mludomu narodno zavedueum paru obilo sreče tor Rog plačaj! Dekllšldin zvezam in Marijinim družbam je posvečena knjižica, ki je ravnokar izšla. nVrt Mari jin." Ceški snisal Julij Zeyer, poslovenil M. Krajnc . Obsega 243 strani in stane s poštnino vred 3.50 K. Naroea so v tiskarni sv. Cirila vMariboru. Knjižicn je zbirka mičnih legend iz Marijinega in Goapodovega življenja., ki jih je ustvarila ljubezen prvih kristjanov do Matere božje in ki jlh je Marijin castilee Žeyer ovil v krasno pesniško obleko. Citatelju legen dic se vtisnejo prizori iz življenja Gospodovega in njegove inatere globoko in neizogibno v spomin. Clanice Dekliških zvez in Marijinili družb! Vam je posvečena ta knjižica! Naročajte jol Ce naročite desot izvodov skupno, dobite enega povrh. PreJdic. Podpisani mladeniči iz obCine Planinakavas izjavljamo, da-ne raaramo biti udje Samosto]ne kmetijske stranke, ampak hočemo ostati zavedni kršfianski mladenifii: LeskoSek Ivan, Koželj Jože , Koželj Anton, Kovač Karl, Kovač Kudolf. Zelimo, da bi nam kmalu sledili vsi dobromislefti.