cena 8 dinarjev številka 43 1657)
glasiio socialistične zveze delovnega Ijudstva
titovo velenje, 28. oktobra 1982
Podpredsednik ZIS Zvone Dragan na obisku v sozdu Gorenje
Izvozna usmeritev v Gorenju globoko zasidrana
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
Prostovoljno delo rudarjev
Vsak kilogram pre-moga je danes nadvse dragocen.
Tega	_	že
do!go zavedajo velenjski rudarji, saj proizvodnjo nenehno povečujejo. Le-tos so sprva načrtovali, da bodo nakopali 4.700.000 ton lignita, ven-dar so nato sklenili, da se bodo odpovedali pred-videnim prostim sobo-tam in iztrgali zemiji v
Kako ob povečanem povpra-ševanju po nekaterih dobrinah zagotoviti kar najbolj nemoteno preskrbo vobčini Velenje.jebilo eno od vprašanj. ki so ga skušali razrešiti na zadnji seji občin-skega izvršnega sveta.
Najbolj problematični proiz-vodi so prašek, olje, sladkor. moka in meso. Medtem ko je olja. moke in sladkorja dovolj in , bo potrebno omejiti le preko-memo nakupovanje in kopiče-nje zalog. pa so večje težave pri preskrbi z mesom in praškom. Količine proizvedenega praška sicer zadoščajo za enakomerno porabo. nikakor pa ne za pove-čano povpraševanje. saj bi ga. da bi zaustavili »mrzlico« kupcev.
tem letu še dodatnih 200.000 ton premoga.
IMaši rudarji ne poči-vajo niti v nedeljah. Pre-tekio nedeljo so se tako odločili za prostovoljno delovno akcijo. IMočna izmena je ostala v jami tri ure daij kot običajno, nekateri rudarji drugih dveh izmen pa so prišli na delo zgodaj zjutraj. Na prostovoljni akciji je
morali ponuditi na tržišče kar nekajkrat več. To seveda ni možno in zato bo potrebno najti takšno rešitev. da bo prajek enakomerno razdeljen. Poseben problem je tudi preskrba z me-som. Proizvajalcem cene očitno ne zadoščajo. veliko zakolov je opravljenih na črno, mesnice pa ostajajo prazne. To težavo bo v kratkem razrešil republiški do-govor.
Posebno skrb so na seji nai meniii porabi naftnih derivatov ter đru'gi energiji. Ugotovili so, da smo v regiji porabili manj bencina kot v prejšnjih mesecih, da pa je poraba po občinah ni-hala. kar je gotovo nesprejem-ljivo. saj bi morala biti povsod
sodelovalo blizu 1.150 ru-darjev. Med njimi so bili tudi delavci delovne skupnosti skupnih služb, nekateri, predvsem žen-ske, pa so zunaj prosto-voljno urejevali okolico rudniških objektov.
Akcija je nadvse uspe-la, saj so rudarji nakopali kar 6.470 ton lignita, ki so ga namenili za široko potrošnjo. Za to odloči-
marijša za določene odstotke. ZZaradi omejitev se je že pove-čalo zanimanje potnikov za ja-vna prevozna sredstva. kar je še posebno problematično ob ko-nicah. ko delavci prihajajo in odhajajo na delo. Zato bo po-trebno v občini ustrezno urediti mestni promet. ki tudi doslej ni bil nujbolje rešeri. Voziti je že začel poslovni mestni avtobus prav tako pa poslovni avtobus za Ljubljano.
Poslovni avtobus vozi v Ljub-Ijano vsak dan razen petka, so-bote in nedeije. Avtobus odpeije ob6.OOizpredstaregajaškaRLl. ob6.07izprednovegajaška RL V, ob 6.08 izpred delovne organiza-cije ESO. ob 6.11 izpred TEŠ (glavni vhod), ob 6.?0Jzpred gla-vnega vhoda TGU Corenje. ab 6.30 na izpred poslovne stavbe ssozda REK. Vrnitev je po dogo-. j voru ob 12.30 ali 14.30. Cena ' vožnje v obe smeri znaša 244.30 din.
Eden od stahili/acijskih ukrepov, ki ga naj bi celjski regiji uresničili že v prihodnjem mesecu, je pre-maknitev delovnega časa. Na tor-
tev in dodatne koiičine nakopanega lignita so rudarjem čestitali tudi njihovi godbeniki, ki so jim ob prihodu iz jame zaigrali nekaj koračnic.
V tem letu so velenjski rudarji z vključno 24. oktobrom nakopali že 4.015.270 ton premoga oziroma približno 110 ti-soč ton več kot je dolo-čal osnovni proizvodni načrt.
kovi seji predstavnikov izvršnega sveta in delovnih organizacij so ugotovili, da bi takšna premakni-tev gotovo omogočila boljši i/.ko-ristek delovnega časa, ki je po zad-njih analizah v povprečju le 60 od-stotno izkoriščen. Prihranek pri energiji bi bil manjši, vendar tudi ne nenomemben, medtem ko bi prometne konice za zdaj še osta-le, saj bi po predlogu prišlo le do prestavitve delovnega časa s 6. na 7. uro. Pri uresničitvi te naloee na vendarle nastajajo tudi določene tcžave, tako zaradi prevoza na de-lo, predvsem za železniško tran-sportno podjetje. Težave bi imeli tudi učenci, ki obiskujejo dvo-i/menski pouk. Pošebno vprašanje pa je tudi nočno delo žensk, saj po mednarodnem dogovoru naj žene ne bi delale po 22. uri.
Đogovorili so se, da s 1. novem-brom vendarle pričnejo z delom ob 7. uri vsi upravni organi, s 14. no-vembrom pa vse organizacije zdru-ženega dela v občini in regiji. Do lakrat pa je potrebno razrešiti vsa spremljajoča vprašanja. Prav go-tovo pa bo takšen ukrep dovolj premišljen le če se bomo zanj do-govorili ne le v regiji, ampak vsaj v republiki.
V soboto. 23. oktobra se je mudil na krajšem delovnem obisku v Titovem Velenju podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dra-gan.
Med obiskom na sozdu Gorenje so predstavniki te sestavljene organizacije zdru-ženega dela med pogovorom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občine Velenje. seznanili Zvoneta Dragana s trenutnim položajem Gore-nja. posebej še s problemati-ko tekoče proizvodnje in prizadevanji. da bi sozd Go-renje letos prodal na tuja konvertibilna tržišča za 100 milijonov dolarjev izdelkov.
To bi bil zagotovo pomem-ben dosežek v zaostrenih pogojih proizvodnje, ob ome-jenih uvoznih možnostih in ob upo.števanju recesijskih gibanj na mednarodnih trži-.ščih.
Predstavniki sozda Gorenje so skupaj z Zvonetom Draga-nom ob oceni najnovejših ukrepov zveznega izvršnega sveta in skupščine Jugoslavi-je, zlasti še tistih, ki naj bi vplivali na oživitev tekoče proizvodnje, posebej tiste, namenjene za izvoz na kon-vertibilna trži.šča, ugotovili. da so z najnovejšimi ukrepi
ustvarjeni reaini pogoji za dodatno povečanje izvoza na konvertibilna tržišča, poveču-je pa se tudi dohodkovna niotiviranost organizacij združenega dela za dosego večjih izvoznih rezultatov.
Osnovno vprašanje v tej zvezi pa je. kako obstoječe proiz-
vodne zmogljivosti kar naj-bolj racionalno izkoristiti in zagotoviti potrobne izdelke za domače tržišče. posebej pa . tudi za prodajo na tuje.
Med pogovorom s pod-predsednikom zveznega izvršnega sveta Zvonetom Draganom so predstavnike sozda Gorenje zanimali, med drugim. tudi predvideni novi ukrepi ekonomske politike še posebej pa ukrepi ekonomske politike v letu 1983.
Po besedah Zvoneta Dra-gana so pogovori s predstav-niki sozda Gorenje in 7. sejem sozda Gorenje. ki si ga je med obiskom v Titovem Velenju tudi ogledal. dokaza-li. da ima sozd Gorenje «izoblikovan koncept tako za kratkoročno kot za dolgoroč-no premagovanje težav. Pri tem je še posebej pomemben koncept dolgoročne konsoli-dacije celotnega sistema soz-da Gorenje ob večjem spošto-vanju tržnih in ekonomskih kriterijev. 7. sejem sozda Gorenje pa kaže po besedah Zvoneta Dragana, v primer-javi s podobnimi manifestaci-jami iz prejšnjih let. pomem-ben napredek s strukturo in kvaliteto celotnega proizvod-nega in prodajnega progra-ma.
Dokazuje pa ludi, da je
izvoz.na usmeritev v sozdu Gorenje globoko zasidrana in ima vse bolj tudi dolgoročno obeležje s poudarjenim ci-ljem. da se v odnosih s tujino postopno povečuje neto de-vizrii učinek.
M. L.
Ob dnevu mrtvih
Komemoracije v Šaleški dolini
V	ponedeljek je dan mrtvih, dan, ko bomo množičneje ob-iskali spomtnska obeležja m se poklonili spominu žrtev faši-stičnega nasilja in vseh padlih Zs svobodo, obiskali grobove so-rodnikov, prijateljev, znancev, kijih ni več med nami. Mladina, borci — vsi bomo položili k spominskim obeležjem in na grobove poznojesensko cvetje in prižgali svečke. V nas bo znova izraženo spoštovanje, ljubezen, zahvala.
V	Šaleški dolini se bodo začele spominske svečanosti že jutri (petek>.
- OB 16. URI bo žalna svečanost na pokopališču v PODKRAJU pred grobnico s spomenikom padlih borcev NOV.
—	OB 16.30 ORI v STAREM VELENJU pred spomenikom Talcev
—	OB 17. URI v ŠMAR-TNEM (v Titovem Velenju) na pekopališču pred spomenikom NOV.
—	OB 17.30 URI bo osrednja spominska svečanost v TITO-VEM VELENJU pred spome-nikom NOV na Titovem trgu.
V ŠOŠTANJU bo osrednja spominska svečanost v nedeljo ob 9. uri pred spomenikom NOB na Trgu svobode. v ŠMAR-TNEM OB PAKI pa se bodo poklonili vsem padlim prav tako vnedeljoob 8. uri pricentralnem spomeniku v kraju.
Spominske svečanosti bodo tudi v drugih krajevnih sku-pnostih v občini.
Občinski odborZZB NOV Mozirje
Podpora nujnim ukrepom
V ćetrtek je bila v Mozirju razširjena seja občinskega odbora ZZB NOV. Člani so uvodoma razpravljali o sedanjih gospodarskih težavah in so podprli vse ukrepe, ki naj zagotovijo uspešno uresničitev vseh zahtevnih nalog. Sklenili so , da se bodo še bolj prizadevno in odločno vključili v delo na tem področju.
Seznanili so se tudi z uresničevanjem naćrta postavljanja spomin-skih obeležij ter sprejeli prednostno lestvico, ki naj bijo uresmčih do leta 1985. Do takrat bodo tudi Končali zbiranjegradiva za zbornik o NOB na področju Gornje Savinjske doline.
Občina Mozirie
Novi sveti krajevnih skupnosti
V	teh dneh so po krajevnih skupnostih mozirske obctne zbori občanov. na katerih volijo nove svete krajevnih skupnosti. Najprej so volitve opravili v Novi Stitti, Solčavi Bočni tn na Ljubnem, v nedeljo so bili ^bori občanov v Gornjem gradu in Lučah, v Radmirju pa so krajani izvolili nov vaški odbor.
V	vseh krajih se poleg tega marljivo pripravljajo na programske konference krajevnih organizacij socialistične zveze.
Krajevna skupnost Skorno— Florjan
Pridobitve za praznsk
Krajevna skupnost Skorno-Klorjan praznuje svoj praznik 14. novemb-ra, v spomin na ta dan leta 1944, ko je v Skornem za svobodo žrtvovalo svoja življenja 19 bor-ev Šercerjeve brigade. Slavje ob letošnjem prazniku bodo pripravili že v soboto, 30. novembra. Ob tej priložnosti bodo namenu predali nove prostore krajevne skupnosti, asfaltirani cestni odsek v Florja-nu, borci pa bodo razvili svoj prapor. Slavje s kulturnim sporedom se bo pričelo v soboto dopoldne ob 10. uri.
Seja izvršnega sveta skupščine občine Velenje
V Ljubljano s poslovnim avtobusom
V Kdeči dvorani je sozd Gorenje v petek odprl svoj sedmi hišni sejem, na katerem predstavlja bogat program svoje proizvodnje. Sejem bo odprt do 31. oktobra.
2. stran * nSS CS5	OD CETRTKA DO CETRTKA	Titovo Velertie * 28. oktobra 1982
		
Izvršni svet SO Velenje
Ocenili gospodarjenje v devetih mesecih
Osrednja točka petkove seje hrvršnega svcta je bila obravnava occne gospodarjenja v občini Vele-nje v letošnjem tričetrtletju. Izde-lana je na osnovi podatkov delo-vnih organizacij.
V letošnjih prvih devetih mese-cih v občini Vflenje nismo urcsničili zastavljenih ciljev, zaskr-bljujoče pa je tudi to, da je nominalna rast osnovnih kazalcev ckonomskih kategorij nizka. Veči-na dclovnih organizacij v občini je v tcm obdobju poslovala z mot-njanii v proizvodnji. Največje ležave pa povzročajo seveda izgu-bc v energctiki, v delovnih orga-nizacijah RLV in TES ter v TGO Gorcnje.
Dovolj uspe.šni tudi nismo na področju izvoza, saj nc dosegamo načrtovanih obsegov. Delovne or-ganizacijc je prizadel tudi ukrep zmanjšane uporabe deviznih sred-slev za uvoz, s čimer se je poslabšala tudi oskrba s potrebni-mi reprodukcijskimi materiali.
Po oceni smo v občini Velenje v lctošnjih dcvetih mesecih ustvarili za nckaj več kot 38 milijard dinar-jcv cclotnega prihodka kar je do-(irih 19 odstotkov več kot v ena-kem obdobju lanskega leta. Od te-ga smo ustvarili s prodajo na tu-jcm trgu 7,1 odstotka celotnega prihodka, kar je le malo več kot lani, ko je zna.šal ta delež 7 odsto-tkov.
Načrtovani celotni prihodek smo v dcvctih mesccih uresničili le 65,7 odstolno. Vzrok temu so predvsem ni/ke rasti celotnega prihodka v Gorcnju in encrgetiki. Pri energe-tiki je vzrok takšnega stanja nedo-scž.ena načrtovapa cena energije, v TGO Gorcnje pa motnje v proiz-vodnji.	1
Porabljena sredstva so kot je ra/vidno iz ocene, naraščala hitreje kot cclotni prihodek. To pa pome-ni, da sc jc gospodarnost poslova-nja v občini Vclenje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšala kar za 1,1 indeksne točke. Porabili smo za 31,7 mili-jard dinarjev srcdstev, kar je za dobrih 20 odstotkov več kot v lan-skih devctih mesecih. Vzrok hitrej-šega porasta porabljenih sredstev je v vcliki meri tudi zaradi poveča-nc amortizacije po minimalnih stopnjah.
Lani je v prvih devetih mesecih v obči'ni naraščal dohodek hitreje kot cclotni prihodek, letos pa je obratno. Porast dohodka v ena-kein obdobju lanskega leta ie bila 39 pdstotna, letos pa ne dosega niti II odstotkov. Tako smo kol ugotavljajo v oceni, v devetih me-sccih lctošnjega leta v občini ve-lcnje urcsničili le 56 odstotkov načrtovanega dohodka. Seveda pa imajo na to velik vpliv rezultati encrgctike in Gorenja, saj predsta-vlja dohodck teh dveh kar 62 od-stotkov cclotnega ust.varjenega dohodka v občini Velenje.
Ze ob obravnavi polletnih rezul-lalov gospodarjenja, so člani i7\ršncga svcta ponovno opozorili delovne organizacije, ki pri iz-plačilu oscbnih dohodkov niso upo.štcvale resolucijska določila, da osebnc dohodke še v letošnjem letu uskladijo s sprejetimi dokumenti. Na zadnji seji so obra-vnavali' poročilo o tem, kako delo-vnc organizacije upoštevajo to usmeTitev. Ugotovili so, da so bile nckatcrc dclovne organizacije opravičcne do višjega izplačila ose-bnih dohodkov, tiste, ki so dogo-vore prckoračile pa so že zagotovi-
Kje vse hranijo zaloge bencina?
Ogroženi tudi sosedi
Zaradi omejenih možnosti za preskrbo s pogonskimi gorivi jp čakajoč na bencin-ske bone so si posamezniki preskrbeli večje zaloge gori-va, zlasti bencina. Če je takšno kopičenje zalog mo-goče obsoditi zgolj moralno, veljajo za hrambo zalog gori-va protipožami predpisi. Še posebno pa je treba opozori-ti na to, da marsikdo z nepra-vilno hrambo bencina ogroža ne le lastno in tuje imetie. ampak tudi lastno in tuje življenje, to pa je že kaznivo dejanje.
O tej problematiki je raz-pravljal tudi OŠCZ Velenje. Ugotovil je, da se je zaradi hrambe haftnih derivatov v kletnih in drugih prostorih povečala nevarnost nastan-ka požara in eksplozij.
Požarna inšpekcija skupaj s PM Velenje preventivno pregleduje zlasti visoke sta-novanjske objekte. Prejeli smo že tudi nekaj prijav občanov, ki se zavedajo nevarnosti takšne hrambe. Občinska gasilska zveza iz-vaja z gasilskimi društvi in štabi civilne zaščite v krajev-ni skupnosti preventivne ak-cije.
»Menimo in upamo, da imamo prav, da so Ijudje vendarle dovolj samozaščit-no osveščeni in se zavedajo, kako nevarno bi bilo skladi-ščiti večje količine bencina v kleteh, stanovanjskih blokih in hišah. Menimo tudi, da bi lahko zaznavne primere, ki so ne le kršitev požarnovar-nostnih predpisov, ampak tudi kazniva dejanja, občani sami več prijavljali. Vpraša-nje pa je, koliko bencina je sedaj po garažah, kleteh, drvarnicah, podstrešjih, bal-
konih in vikend hišah?«
»Kako hraniti motorna go-riva, je natančno urejeno s predpisom: le v posebej zato zgrajenih objektih, ki so v gradbeno tehničnem smislu prilagojeni vsem varnostnim zahtevam. V stanovanjskih objektih ne glede na to, ali gre za družbena ali zasebna stanovanja, ni dovoljeno ozi-roma je prepovedano hraniti najmanjše količine kakršne-ga koli goriva. Enako velja za garaže, balkone, kleti, drvar-nice, podstrešja in vikend hišice. Sicer pa, ali bencin-ske črpalke niso dovolj veli-ko skladišče za vse? (tudi za bencin, ki ga najdejo organi akcije). OPOZORILO!
OŠCZ Velenje in občinska požarna inšpekcija opozarja-ta občane na nevarnosti, ki pretijo zaradi hrambe motor-nih goriv v stanovanjskih in drugih neprimernih prosto-rih, v visokih stanovanjskih objektih in v lesenih provizo-rijih. S tako hrambo občani ne ogrožajo samo svojega življenja in premoženja, mar-več tudi življenja sostanoval-cev ter njihovo in družbeno imovino. Taka hramba je v nasprotju s predpisi in je kaznivo dejanje.
Pozivamo vse občane in hišne svete, da delujejo sa-mozaščitno in idstranijo mo-torna goriva — vnetljive te-kočine iz neprimernih pro-storov. Če občani ne bodo upoštevali opozoril hišnih svetov ali sosedov, se mora-jo le-ti za odpravo nevarnosti nemudoma_ obrniti na PM Velenje, OŠCZ ali požarno inšpekcijo občine Velenje. Občinski štab civilne zaščite Velenje
lc oziroma sprejele .dokumente, iz katerih je razvidno, da bodo uskladile osebne dohodke do kon-ca lctošnjega leta, V nekaterih de-lovnih organizacijah so tako tudi že prešli na nižja izplačila osebnih dohodkov.
V programih za letošnje leto smo v občini Velenje zapisali, da bomo posvetili povečanju izvoza vso pozornost. V teh devetih mese-cih je gospodarstvo velenjske obči-nc ustvarilo za 2,7 milijarde dinar-jcv izvoza, kar je slabih 20 odsto-tkov več kot lani, tako da dosega-mo načrtovani obseg izvoza le 54 odstotno. V izvozu velenjske obči-ne je udcležena tovarna gospodinj-ske opreme Gorenje z 94,6 odsto-tki. V lctošnjih osmih mešecih je povečala izvoz v primerjavi z ena-kim obdobjem lanskega leta za 17
odstotkov, Modm salon ga je povečal za 53 odstotkov, ESO kar za štirikrat, Sipak za 33 odstotkov, EKO za sedemkrat, Veplas za 36 odstotkov. Vendar pa vse delovne organizaci.ie razen Modnega salona in EKO načrtovanega obsega [zvoza ne dosegajo. V večini de-lovnih organizaeijah načrtujejo povečan izvoz v zadnjem tromese-' čju in tako tudi doseganje letnih planov.
Na osnovi ocen delovnih orga-nizacij v občini Velenje v devetih mesecih letos ne dosegamo načrto-vanega pokritja uvoza z izvozom. Načrtovali smo, da bo znašalo to ra7merje 1,4, dosegamo pa ga v višini 1,22. Absolutno pokrivanje uvoza z izvozom pa je še vedno pozitivno.
Občinski komite ZK Mozirje
Slabe kadrovske razmere
Sredi prejšnjega tedna so se v nazarskem delavskem domu na seji zbrali člani občinskega komi-teja zveze komunistov -Mozirje. Najprćj so potrdili ukrepe druž-benega varstva, ki jih je za delovno skupnost Poslovne skup-nosti Razvoj Mozirje in za delo-vno organizacijo Vez Mozirje predlagal družbeni pravobrani-iec samoupravljanja. O ukrepih bodo dokončno razpravljali in odločali zbori občinske skupšči-ne na bližnji seji. Dodatno so predlagali še en ukrep. na podla-gi katerega naj bi v delovni organizaciji Vez razpustili sa-moupravne organe, ki očitno niso bili sposobni obvladovati položaja. Člani občinskega komi-teja so terjali tudi uvedbo po-stopka za ugotavljanje dejanske škode in materialne odgovorno-sti.
V	nadaljevanju seje so ocenili potek aktivnosti za odpravo te-žavnih razmer v Lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje in uresni-čevanje ukrepov. ki jih je občin-ski komite sprejel na 4. seji. Dejstvo je. da so v lesni industriji opravili precej dela, kasnijo pa z zahtevnim- ocenjevanjefn kadrov in s predvidenimi z.amenjavami. Postavili so nov rok za uresniči-tev te naloge; sedaj velja 15. novembcr. Pri tem so posebej zadolžili člane zveze komunistov v delovni skupnosti, še zlasti člane občinskega komiteja, ki so v celoti odgovorni za pravočasno izpolnitev te zahtevne naloge.
V	drugi točki so razpravljali o stališčih in sklepih občinskega komiteja na področju uresniče-vanja družbenega dogovora o kadrovski politiki in o kadrov-skih razmerah v občini Mozirje. Oblikovali in sprejeli so naloge komunistov in hkrati potrdili predloge za dopolnitev družbe-nega dogovora. Člani komiteja so menili. da so kadrovske raz-mere v Gornji Savinjski dolini
slabe. Zlasti občutno je pomanj-kanje kreativnih in družbeno-politično usposobljenih kadrov. Zato komite zahteva, da pri ocenjevanju razmer v vseh delo-vnih okoljih še posebej kritično spregovorijo o kadrovskih raz-merah, tem pa morajo še poseb-no pozornost nameniti pri obli-kovanju politično-varnostnih ocen. V občini morajo zagotoviti, da bodo na vseh ključnih mestih strokovno in družbeno-politično usposobljeni kadri.
Podlaga za uspešno delo ko-munistov na kadrovskem po-dročju je seveda dopolnjeni druž-beni dogovor o kadrovski politi-ki, dogovorili pa so se tudi, da bodo člani komiteja in predsed-stva na eni prihodnjih sej poroča-li o uresničevanju. dogovora, sklepov in stališč v okoljih, za katera so zadolženi.
Na koncu seje so člani občin-skega komiteja zveze komunistov Mozirje sprejeli še stališča in sklepe, ki jih morajo v občini uresničiti na podlagi izhodišč 3. seje centralnega komiteja ZKJ.
Ta stališča so seveda podlaga za delo vseh komunistov, še posebej pa članov ZK v izvršnem svetu, sindikatih, socialistični zvezi, na vodilnih delovnih me-stih. v delovnih skupnostih, v delovni skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skup-nosti in drugod.
, Dogovorili so se, da bodo na januarski seji ocenili, kako so vse te usmeritve vgradili v letne in srednjeročne načrte in kakšne spremembe so pri tem dosegli.
V bodoče bodo spremenili tudi način dela komiteja. Prva točka dnev-nega reda bo poslej vedno poročilo predsednika o opravljenem delu. o uresničevanju vseh zadolžitev pa bodo poročali tudi posamezni člani. S tem želijo še bolj zaostriti osebno odgovornost članov predsedstva in občinskega komiteja zveze komuni-stov Mozirje.
J. P.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Skrajšan delovni čas in odmor
Zaradi pogostih vprašanj, če imajo delavci, ki delajo štiri ure (in-validi 2. kategorije in drugi), pravi-co do odmora za malico in zaradi različnih tolmačenj glede tega, daje družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja naslednje pojasnilo:
,,V 87. členu c'opolnjenegazako-na o delovnih razmerjih je nedvo-umno zapisano, da traja odmor največ 30 minut j)ri delu z nepretr-ganim poltiim delovnim časom in se ne sme določiti na začetku ali kon-cu delovnega časa.
Vse to nam pove, da delavec , ki ne dela nepretrgano polni delovni
čas, nima pravice do odmora ^a malico. Zaključimo torej labko, da nimajo pravice do odmora za mali-ce tudi delavci, ki imajo deljen de-lo\ni čas.
Ob vsem tem velja poudariti, da zakon ne govori o odmoru za mali-co, ampak le o odmoru, ki je delav-cu potreben ob nepretrganem delu, ki delavca utrudi, seveda pa je ta čas prilagojen času za malico.
Na podlagi tega ni težko razume-ti, da je 30-minutni odmor delavcu potreben zato, da si odpočije zaradi delovnega tempa in lahko v tem ča-su tudi malica."
24. oktober - danOZN
Vso podporo razoroževanju
V velenjski občini deluje deset klubov OZN. Od tega jih je devet na osnovnih šolah. klub OZN pa imajo tudi na velenjski gimnaziji.
Predsednik občinskega centra klubov OZN ZDEN-KO JAVORNIK se je pred nedavnim udeležil medna-rodnega seminarja v Zagrebu ter seminarja klubov OZN Slovenije na Bledu. Na teh seminarjih sO obravnavali svetpvna dogajanja. ogledali so si številne ftlme. posebno skrb pa so namenili delu po klubih.
Letošnje 25. letnice klubov OZN v Sloveniji. ki jo bodo v soboto svečano proslavili v Ptuju. se bo udeležilo tudi okoli 80 klubovcev iz naše občine.
Na manifestacijo, ki so jo poimenovali »Za mir in ena-
kopravno sodelovanje med narodi.« se bodo mladi zbrali že v dopoldanskih urah. po-tem bo pohod po ptujskih ulicah ter osrednja sloves-nost. ki jo bodo popoldan sklenili s prijateljskim sreča-njem. »
Ob tej priložnosti bodo najprizadevnejšim klubom OZN in posameznikom po-delili tudi priznanja. Plaketo klubov OZN bo prejel tudi klub OZN z osnovne šole Antona Aškerca.
Ker je bil 24. oktober dan OZN in ker je zadnji teden v tem mesecu posvečen razoro-žitvi. so temu vprašanju vso pozornost namenili tudi v osnovnih šolah. Pripravili so predavanja in proslave. klubi OZN pa so v svoje vrste sprejemali nove člane.
Oktober — me$ec varčevanja
Varčujmo na vseh področjih
Mesec oktober je mesec varčeva-nja. -V tcm času posvetimo skrbi za varčevanje še več pozornosti. Le-lošnji mesec varčevanja poteka v duhu splošnega varčevanja in ga tudi Ljubljanska banka Temeljna banka Velenjc nc bo posebej obe-ležcvala. Žclijo pa se s svojimi uslugami še bolj približati obča-nom. Zato si prizadevajo, da bi jim kar najbolj olajšali denarno poslovanje, ki naj bi se v največji meri sprcminjalo v brezgotovinski promet. Velik korak na tej poti so tckoči računi občanov. Ze precej delavccv v velenjski in mozirski občini prejcma svoje osebne do-hodke preko tckočih računov, to štcvilo pa bi radi v prihodnje še povečali, saj imajo imetniki teko-čih računov štcvilne prednosti. Po-lcg lcga pa tudi na Temeljni banki Velcnjc uvajajo nekatere novosti na tcm področju. Tako bodo še letos nakazovali imetnikom teko-čih računov nckatere redne mese-čnc stroške kol jc na primer elek-trična encrgija, RTV naročnina, naročnina časopisov in podobno. Banka bo račune, za katerejih bo-do občani pooblastili, plačevala sama, o tem pa jih bo seveda obvcscala.
Vse zasluge nudi T.emeljna banka Velenje občanom v številnih po-slovnih enotah. ?.e v preteklosti so nainrcč stremeli za tem, da bi cnole kar najbolj približali delov-nciriu mestu zaposlenih. Tako imajo svoje poslovalnice v Tito-vcm Velenju na Rudarski, Šaleški in Tomšičcvi cesti, v krajevni skupnosti Salck Gorica, v TGO Gorcnje in REK, v Pesju, Sošta-nju, Mozirju, na I.jubnem, v Lu-čah in v Gorniem Gradu. Tako ši-roka mrcža poslovalnic Ljubljan-skc banke sc je pokazala kot zclo pozitivna, na področju Gornjesa-vinjske doline, ki je turistično za-nimiva tudi za tuje goste, pa je tu-di potrcbna, saj imajo mnogo dela z menjavo dcviznih sredstev.
Banka se polcg teg^ aktivno vključujc v razreševanje stano-
vanjskih vprašanj občanov, saj nudi ugodnc krcditne za izgra-dnjo oziroma adaptacijo stano-vanjskih hiš, nakup stanovanj ozi-roma komunalno urejenega zcmljišča. Obrcsti, ki jih morajo plačcvati občani so zelo ugodne. Te krcdit« si lahko občani pridobi-jo tudi na podlagi vczave denarja oziroma dinarske protivrednosti banki prodanih deviz. V tem pri-meru dobijo kar 250 odstotkov krcdita.
V zadnjcm času je zaraidi večjega pologa, nckoliko manjše zanima-njc za potrošniške kredite. Se ved-no pa je /a občane zanimiv kredit, ki si ga pridobijo na podlagi pro-daje konvertibilnih valut. Banka namrcč nudi 200 odstoten kredit, po zclo ugodni obrestni meri, 12 odsiotkov. To pa jc tudi najnižje v sistcmu Ljubljanskih bank.
Kar najbolj želiio spodbujali tudi vczavo dinarskih vlog občanov, za kar nudijo tudi do 20 odstotne obrcsli, to pa pomeni, da si varče-valci lahko zclo hitro podvojijo vložcno vsoto dcnarja.
Na področju dcviznega poslova-nja so bili v zadnjcm času sprejeti novi ukrcpi. V Temeljni banki Ve-lcnje so prcpričani, da bo narastlo zanimanjc za Evro čeke, s kaleri-mi lahko občani enako kot z goto-vino plačujcjo račune v tujini.
Da bi spodbudili varčevanje med najmlajšimi, že vrsto let podpirajo dclo pionirskih hranilnic, ki priza-dcvno dclajo na vcčini osnovnih šol vclcnjske občine. V letošnjcm mcsccu varčevanja bodo odprli pionirsko hranilnico tudi na po-družnični osnovni šoli v Topolšici.
Smo v času, ko moramo na vsa-kem kor'aku varčevali, saj bomo le lako urcsničili sprcjete naloge in doscgli željenc ciljc. To pa mora storiti scvcda sleherni izmed nas. 31. oktober, svetovni dan varčeva-nja, je gotovo čas, da o tcm še ne-koliko globje razmislimo in ugoto-vimo, kje vse bi lahko še kaj pri-varčevali.
M. Zakošek
i
Dopolnitev zakona o delovnih razmerjih
V l'rudnein listu SRS št. 27/K2 so bile objavljene spreinembe in dopolnilve za-kona o delovnih ra/merjih. V 226. členu je določeno, da morajo delavci v temelj-ni organi/aeiji uskladiti samoupravne splošne akte in urediti delovna razmerja ter delo po pogodbi o delu v skladu z odločbami tega zakona do 31. 12. 1982.
Po 518. členu zakona o združenem di'ln je določeno 1,1	iAvanje z
/akonom predpisanih ohveznosti druž-beni skupnosli odgovoren poslovodni organ. Če torej samoupravni akti do za-konitega roka ne bodo usklajcni, bo pred dru/beno-poiitično skupnostjo za to odgovarjal poslovodni organ.
Kjer z usklajev anjem še niso pričeii, morajo pohileti, če želijo delo opraviti v zakonilcm roku — 31. 12. 1982.
,,NAŠ ČAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Krantiška Foila 10.
,,NAŠ ČAS" je bil ustanov|jen 1. maja 196S; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar", kol tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik),
Bogdgn Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Ti-lovo Velenje, cesta Františka Foila 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar-
jev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik obeine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolilič-ne organizaege, samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-prej.
Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
lisk in odprema: ČGP Večer, Ma-ribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeijni davek od prometa proizvodov.
28. oktobra 1982 * Titovo Velenje
VSREDISCU P0Z0RN0STI
nas cas * stran 3
7. seja občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje n
Dosledno uresničevati vse naloge
V torek, 19. oktobra je bila v Titovem Velenju 7. seja obeinskega komiteja ZKS Vdenje. Na seji so ocenili uresničevanje sklepov 3. seje CK ZKJ in 3. seje CK ZKS v občinski organizaciji ZKS Velenje ter pregledali uresničevanje slališč in sklepov prejšnjih sej občinskega komiteja.
L'vodoma je o uresnićevanju sklepov tretjih sej CK ZKJ in CK ZKS v občinski organizaciji ZK Velenje spregovoril sekretar predsedstva OK ZK Janez Živko. Iz njegove razprave objavljamo nekatere najpomembnejše ugotovttve.
ODLOČNEJŠl SPOPAD S SLABOSTMI
„Uvodoma je Janez Zivko pou-daril, da so uvrstili uresničevanje sklepov tretjih sej CK ZKJ in CK ZKS na dnevni red 7. seje občin-skega komiteja ZK Velenje zato, da bi se v prihodnje laže spopadli s tcžavami, ki so prisotne v orga-nizadjah združenega dela materi-alnc proizvodnje, v družbenih de-javnostih, na vseh interesnih področjih, v krajcvnih skupnostih — skratka v vseh družbenopoliti-čni skupnosti, posebej pa tudi za-icgadelj, da bi se še odločneje spopadli s slabostmi v ZK sami. Potrebna bo dolgotrajna, vztrajna in doslcdna aktivnost vseh subjek-tivnih sil ter vseh dclovnih ljudi in občanom, ki jim je za temeljito odpravo slabosti in težav. Gotovo jc, da vseh težav ni mogoče odpra-viti i/ključno z aktivnostjo v obči-ni, kljub temu pa bo treba usmerjati sile za razreševanje težav predvscm v posameznih okoljih — v združcncm delu, krajevnih in samoupravnih intercsnih skupno-stih, v občinski skupnosti.
Naloga 7. seje občinskega komi-tcja ZK torcj je, da oceni, pred-vscm z idcjnopolitičnega vidika, kako v občini Velenje uresničuje-mo usmeritve ZK tcr na katerih področjih oziroma v katerih oko-ljih se srečujemo z nerazumeva-njem, odpori in premajhno pripra-, >ljenosljo za uresničevanje znane-ga stališča ZK, da so za uresniče-vanjc strateških ciljev ekonomske stabilizacije odgovorni vsi deli naše družbe.
AKTIVNOSTI PO SEJAH CK ZKJ IN CK ZKS
Predscdstvo OK ZK je po tretjih
scjah CK ZKJ in CK ZKS skupaj z vodslvi osnovnih organizacij oprcdclilo njihovc nalogc. Pri tem jc bilo še poscbcj poudarjeno, da naj osnovne organizacije ZK zago-tavljajo organiziran in usmerjen pristop za razreševanjc posamez-nih nalog z aktivnostjo komuni-
siov v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih orga-ni/acijah. Večina osnovnih orga-nizacij ZK je obravnavaia stališča in sklcpc scj CK ZKJ in CK ZKS, vcndar so se marsikje zadovoljili zgolj z informacijo o tem, niso pa poka/ali zadosti moči, ■pripra-vljcnosti in tudi znanja, da bi uvcljavili dogovorieno stališče.
Prcdscdstvo OK ZK je imelo do" slcj razširjene scje v organizacijah združencga dela Paka in Vekos, slcdili pa bodo razširjeni sestanki v Veplasu, HPH, Tovarni usnja, 'ERI, Elektrokovinarski opremi in v drugih organizacijah združenega dcla. Razširjene seje predscdstva OK ZK so se pokazale kot dobra mctoda političnega dda, ki jo bodo v prihodnje še dograjcvali. Siccr je scja v Paki pokazaia, da ZK v tem ozdu ni tista idejnopoii-tična sila, ki bi bila sposobna hitreje in učtnkoviteje spreminjati razmere. Mcd komunisti še ni prišlo do poenotcnja stališč o pro-blemih ozda in vzrokih za nastale
tcžavc, zato tudi manjkajo akcij-ske usmeritve za prcmagovanje tcžav. Sestanek v Vekosu pa ni v zadostni mcri osvetlil razmer v tem o/du, Osnovno vprašanje je bilo odnos med Vekosom in samoupra-vnimi interesnimi skupnostmi, za katere opravlja večino dejavnosti.
OBRAVNAVA DRUŽBENO-EKONOMSKIH IN POLITIČNIII RAZMER V OBČINI
Predsedstvo OK ZK je v zad-njcn^ času nekajkral obravnavalo druž 'cnockonomske in politične raztrere v občini Velenje. Sicer je obravnavalo tudi uresničevanje sklepov problerrske konference komnnistov velenjskega dela sozda Goi' njc, gospodarske razmere v REK n TGO Gorenje, organizira-nost občinskih upravnih organov, vlogo in položaj mladih v Šaleški dolini ter idcjnopolitično vlogo ZK na kadrovskem področju.
Osrednje vprašanje sedanjega trenutka za občinski komite ZK, njegovo predsedstvo, za sleherno osnovno organizacijo ZK in vsake-ga komunista, posebej tistih na odgovornih samoupravnih, poslo-vodnih in političnih dolžnostih, pa je po besedah Jancza Zivka v kak-šnih družbenoekonomskih in poli-tičnih razmerah bomo komunisti v občini Veienje nadaljevali z napori za uresničevanje ciljev gospodar-ske stabilizacije in kongresnih usmcritev. To je tudi vprašanje, ni si ga mora zastaviti sleherni dela-vcc in občan, saj zagotavlja le poznavanjc razmer ter idejnopoli-tičnih vprašanj, ki so prisotna v posamezncm okolju, hkrati z ak-cijskim izpopolnjevanjem, uspe-šnost uveljavtjanja nalog in pre-magovanje slabosti.
Vsa skrb in pozornost je in mora biti ludi v prihodnje usmerjena v poglavitne probleme materialne proizvodnje ozdov, v poglavitne probleme pridobivanja dohodka, ki cdini zagotavlja, da obdržimo ali čimprcj znova pridobimo že doseženi standard na posameznih interesnih področjih. Seveda pri tcm ne gre pozabiti na nujnost, da čimVcč izvozimo, tudi za ceno nižjega dohodkit, da bi tako v kar največji meri prispevali k naporom vse naše skupnosti za povečanje i/voza.
NERAZUMUIVO PREPOČA-SNO RAZREŠEVANJE VPRA-ŠANJ ENERGETSKEGA GO-SPODARSTVA
..Urcjanje družbenoekonomskih vprašanj na področju energetike v SR Slovenijc, torej tudi v Rudniku lighila Titovo Velenje in Termo-elektrarnah Šoštanj, je prav goto-vo eden od temeljnih problemov velenjske družbenopolitične skup-nosti", jc med drugim poudaril Jancz Zivko. ,,2e večkrat smo ugotavljali, in to izpostavljam tudi danes, da je prepočasno urejanje teh vprašanj v preteklih letih v ok-viru SR Slovenije nerazumljivo. Neprestano spreminjanje koncep-
tov o organiziranosti energetskega gospodarstva in načel ugotavljanja in pridobivanja skupnega prihod-ka, prav gotovo ni bilo in ni v in-tercsu rudarjcv, temveč je bil to intercs nckoga drugega izven njih.
In če govorimo o ugotavljanju odgovornosti, le-te celovito ne mo-remo obravnavati in ugotavljati znotraj n iše organizacije ZK. Lah-ko pa in moramo pričeti ugota-vljati odgovornost za prepočasno urcsničevanjc sklcpov problemske konfcrence komunistov energet-skega dela REK, saj še vedno ni zadostne in resničnc pripravljeno-sti /a njihovo rcalizacijo.
Mogoče in povsem normalno jc, da posamezni sklepi oziroma za-dolžitve niso dobri, da premalo upoštcvajo rcalne možnosti. Toda vsc dosiej najodgovornejši komu-nisti na poslovodnih dolžnostih ni-so rekli, da sodogovori nerealni in da jih ne bo mogoče uresničiti. Vseskozi smo se srečevali s prakso tihega pristajapja na dogovore, za katere pa se je, vsaj v nekaterih okoljih, že vnaprej vedelo, da ne bodo urcsničeni.„Pristajali smo na prakso, da so komunisti v OO ZK obravnavali gradiva, ki so bila pač napisana zato, da je bila naloga realizirana, na osnovi gradiv, ki niso nikoli ponujala konkretnih rcšitev, pa naj bi se opredeljcvali za rešitve, brez inačic, za katere s^ nekateri že vnaprej vedeli, da ne bodo urcsničene. Ali se je potem čuditi, da v takšnih osnovnih orga-nizacijah ZK ni več volje in pripra-vljcnosti, da upada interes vseh ru-darjev in delavcev za urejanje družbenoekonomskega položaja in ali ni ta praksa vzrok za stanje v posameznih osnovnih organizaci-jah ZK."
NAPORI ŽA TRAJNO OZDRA'-VITEV TGO GORENJE
O Gorenju, odnosih med 5zdi, tovarni Gorenje Koerting Elektro-nic in drugih vprašanjih, poveza-nih z današnjim položajem Gore-nja, je bilo v okviru občinskega komitcja ZK in njegovih organov precej razprav. Zato je Janez Ziv-ko podrobncje spregovoril o resni-čni pripravljcnosti delavcev v pro-izvodnji, strokovnih službah in v DSSS, pa poslovodnih delavcev in tudi najširše družbenopolitične skupnosti, za čimhitrejšo trajno ozdravitev TGO Gorenje. „Nes-porno je, da lahko in da so dolžni to v prvi vrsti storiti dclavci Gore-nja sami. Seja predsedstva OK ZK
v	sozdu Gorenje pa tudi akcijska konfercnca komunistov sozda Gorcnje sta pokazali, da so teme-ljito zastavljene aktivnosti za raz-reševanje rcsničnih težav, s kaleri-mi se srečujemo in da smo na pra-
vi	poti. Poleg objektivnih težav, ki so nesporno prisotne v prizadeva-njih za izpolnitev planskih nalog in ki sc kažejo predvsem v oteženih pogojih zagotavljanja potrcbnih surovin in reprodukcijskih mate-rialov za normalno proizvodnjo, pa je očitno, da imamo opraviti tudi z vrsto subjektivnih slabosti, ki se medscbojno preplctajo.
Občinski komite ZK je že nekaj-krat med obravnavo razmer v Gorcnju poudaril, da je potrebno tcmeljito oceniti pripravljenost in sposobnost delavccv na odgovornih dclovnih mcsiih za premagovanje težav. V marsikateri službi, oddel-ku, scktorju, to/du in drugih oko-ljih imamo opravkaz nepripravlje-nostjo, vse bolj pa izglcda da tudi z
ncznanjem. za odločnejši spopad s ležavami, ki panisosamo posledica scdanjih gospodarskih razmer, pač pa tudi posledica nerešenih stro-kovnih, organizacijskih in drugih vprašanj iz prcjšnjih let . . . Ob tcm bi rad izpostavil še pojav, ki ni nov in ki ni lastcn samo Gorenju. Prav v vrstah strokovnega in vod-stvcncga kadra imamo v veliki meri opraviti z misclnostjo, da je za vse ocIl'o\ (K'n nckdo izven njih samih, sami pa čakajo na naloge in največ-krat ob prcdlogih za urcjanje raz-mer na posameznih področjih me-čcjo polcna pod noge. To je seveda mogoče v ra/merah, ko ob nedo-grajcncm sistcmu nagrajcvanja po dcln in rezultatih dcla prejemajo ncmajhne oscbne dohodke, ne gle-dc na to, kaj in koliko so prispevali k skupnemu uspchu . . . Ra/.mere, kakršnc so, pogojujcjo, da leži bre-me današnjih gospodarskih razmer in ncrcšenih vprašanj iz preteklosti le na nckaj Ijudeh, ki tega bremcna nc bodo zniogli, če v te napore ne bo vključcn slcherni delavcc Gore-nja, poscbej tisti, ki lahko in mora flede na naravo dela na svojem dclovncm mestu prispevati več od drugih. Če ta ocena drži in če jo spTcjmemo, sc postavlja vprašanje, /akaj najodgovornejši poslovodni dclavci nc uspevajo hitreje in učin-kovitcje razrešcvati teh vprašanj, saj so prcdvscm oni odgovorni za organiziranje in usklajcvanje po-slovtxlnega proccsa v vseh njegovih scslavinah. Dcjsivo je, da smo da-našnjc gospodarske razmere priča'-, kali v Gorcnju z osiromašeno kad-rovsko slrukturo v TGO Gorenje, z ncrazrešcnimi vprašanji kadrovskih zascdb v Gorenje Promet Servis, pa ludi v drugih okoljih. Razcn spre-mentb v vodslvih sozda Gorenje, Gorcnje Promcta Scrvisa in TGO Gorcnjc nt bilo na tem področju kaj dosti napravljcno in to je tudi edcn od tcmeljnih razlogov ne le za prcpočasno večanje učinkovitosti posameznega ozda, tcmvcč tudi za prcpočasno sprcminjanje razmer znolraj'njih."
Po bcsedah Jancza Zivka lerja gospodarski položaj TGO Gorenjc, možnosti in pcrspeklive, lako v zu-nanjclrgovinski menjavi kot pri prcstrukluriranju, prav lako pa tudi vprašanjc tovarne Gorenje Kocrling Eleklronik, širšo in teme-Ijilcjšo obravnavo v celotni Slove-niji. „Mislim prcdvsem na to, da je potrcbno cciolno problcmaliko Gorcnja obravnavati celovito in se na tcj osnovi dogovoriti, kaiere na-ioge je potrebno opraviti v Gore-nju, katcrc pa prcscgajo njcgove zmožnosli in jih je potrcbno razre-šili v okviru posameznih institucij v SR Sloveniji. Le na la način bo mo-goče doscči načrtovani obscg proiz-vodnje in ustvariti možnosti, da Gorcnjc, s kvalitctnim gospodar-jcnjem, ludi v prihodnje samo ob-vladujc svoj položaj."
IDEJNOPOLITIČNA VLOGA ZK NA KADROVSKEM POD-ROČJl)
V nadaljevanju uvodnc razprave na 7. seji občinskcga komiteja ZK Velenjc je sekretar prcdsedstva Ja-ncz 7ivko sprcgovoril še o ležavah s katcrimi sc srečujejo v šoštanjski Tovarni usrija in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Opozoril pa je, mcd drugim, tudi na nujnost, da zvc/a komunistov tudi v občini Ve-lcnje v še večji meri uveljavi svojo idcjnopolitično vlogo tudi na kad-rovskcm področju.	x
Sklepi in stališča 7. seje občinskega komiteja ZKS Velenje
Programe varčevanja izdelati v vseh okoljih
ObSnski koirete ZK Velenje je « staEšoh in skSepih, ki jtti je sprajel na 7. seji 19. oktobra 1982, poudarii, da bo s
jsl	oat v vseh osnovnih
organfaaciali ZK v Šaleiki dofini ter v občmsfci organizaciji ZK Ve-tanja za kar najboi dosledno laeenjčevanje sklepov tretjih sej ce»itiat«Bi koiiMtejov ZK Jugosla-vie in ZK Slovanjie. Z delom ZK
niateiiafcie proizvodnje Imdo ie posebai pospesevali ngdiovo po-
vk|učevanje gospodar-stva v inednarmlno defitev dela.
Težave, v katerih sta se znašla energetiki dal REK in TGO Go-renje, bo tieba razreševati zlasti z akthmostjo osoovnih organiza-ZK znotraj Rudnika Kgnita Trtovo Valenja. Termoelektram Soštanj in TGO Gorenje Titovo
Velenje. Storiti bo treba vse, da bodo čimprej uresničeni sklepi akcijskih kc.iferenc komunistov REK in velenjskega dela sozda Gorenje. Pereća vprašanja pa bo treba konkretneje in učinkoviteje reševati tudi v republiških gospo-darskih in političmh mstituctjah.
Občinski komite ZK Velenje je pozval vsa samoupravna okolja v Saleški dolini, da kar najboij do-sledno uresničujejo ukrepe, ki sta jih sprejela zvezni izvršni svet in skupščina Jugoslavije, prav tako pa tudi vse tiste naloge, ki lahko vplivajo na dosledno ures-ničevanje usmeritev iz programa dolgoročne gospodarske ustalit-ve. Pri tem je treba zlasti še spodbujati tucfl boljše delo in raz-vojna razmišljanja.
Sicer morajo vodstva osnov-nih organizacij ZK vseh temeli-nih nosilcev načrtovanja preveriti potek aktivnosti za spremembo
srednjeročrrih načrtov razvoja za obdobje 1981 1985. V organiza-ajah materialne proizvodnje je treba ocenhi dosedanja prizade-vanja za vldpičsvanje v medna-rodno deStev deta in storiti vse za nadaljnje povečanje izvoza na tržišča s konvertHnimi valutarn in za zmanjšanje uvoza. V večji meri je treba uvetjavtti skupne nastope tutfi na tujSi tržiščih
Vsa samoupravna okofa v Sa-leški dolini morajo izdelati pro-grame varčevanja. Sicer morajo v vseh okoljHi vodstva osnovnih organizaci ZK zagotoviti obrav-navo poStike delitve sredstev za osebne dohodke s posebnim poudarkom na njihovo usktaje-nost z rastjo dohodka, pospešiti pa morajo tudi aktivnosti za do-polnjevanje in dograjevanje meril za nagrajevanje po rezultatih
Najpozneje s 1. januarjem 1983
morajo začeti z delom skupne strokovne službe vseh samo-upravnih interesnih skupnosti.
Občinski komite ZK Velenje je zadoižil pradsedstvo OK ZK, da nadaljuje z aktivnostini za uve-Ijavljanje idejnopolitične vloge ZK na kadrovskem področju.
Komunistom v vodstvih vseh družbenopolitičnih organizacij je naročeno, da z aktivnim dekjm v temeljnih celicah delovanja zago-tovijo kar največjo mobifizacijo delovnih Ijudi in občanov za uresničevanje ciljev ekonomske stabSBzacije ter konkretnih doku-mentov, ki so jih bili sprejeli na tej osnovi v združenem delu, samoupravnih interesnih in dru-gih skupnostih. Predsedstvo občinskega komitaja ZK pa mora uveljavljati pri svojem delu takšne metode političnega dela, ki bodo zagotavljale kar najboij učinkovito uresničevanje nalog.
Iz razprave na 7. seji občinskega komiteja ZKS Velenje
Govoriti več o delu in razvoju
V razpravi na 7. seji občin-skcga komitcja ZKS Velenje so sodelovali: Miran Ahtik, Miran Arzcnšck, Franc Draks, Janez Miklavčič. Muharen Bolič, Tone Šcliga, Franjo Korun, Drago Šulck, Andrej Grebenšek, Janez IJasle Franc Novak, Miro Trav-ncr in Krislian Hrastelj.
O uresničevanju stališč in skle-pov prejšnjih sej občinskega kontitcja ZKS je spregovoril Miran Ahlik Poročal je o akcij-skili konfercncah ZK, oprav-Ijcnih v pripravah na 9. kongres Zvczc komunistov Slovenije, sprcgovoril pa je še o uresni-čevanju sklepov in stališč 6. seje občinskcga komitcja ZKS za ustvaritcv večjc idejne in akcijske usposobljenosti osnovnih orga-nizacij ZK. Med drugim je poudaril, da so začele osnovne organizacijc v Šaleški dolini iskati nove oblike in metode dcla, da bi zagotovile večjo idcjno in akcijsko usposoblje-nost, prav tako pa tudi predsed-stvo občinskega komiteja ZK.
Golovo pa so doseganje večje idejne usposobljenosti, partij-nosli komunistov in usposoblje-nost za delo mcd množicami naloga, ki jih je treba stalno urcsničevati. Za boljše delovanje ZK v krajcvnih skupnostih Levi brcg in Desni breg v Titovem Velcnju so bile ustanovljene osnovne organizacije ZK po soscskah. Štiri nove osnovne organizacije bodo ustanovili v krajcvni skupnosti ša-lck—Gorica. Septcmbra in oktobra pa so se scstali na prvih sejah svcti Zveze komunistov v krajcvnih skupnostih Levi breg in Dcsni brcg v TitovCm Velenju tcr v Šoštanju; v kratkem pa bo usianovljcn še svet zveze komu-nistov v krajevni skupnosti Šalck—Gorica. Za zagotovitev vcčjc idcjnopolitične in akcijske usposobljenosti v organizacijah zdru/encga dcla pa jc predlagalo usianovitev stalnih akcijskih
konfcrenc ZK, kot oblike
dclovanja zveze komunistov.
Prve scje teh stalnih akcijskih konferenc bodo opravljene do konca mescca septembra,. V manjših organizacijah združe-ncga dcla jih bodo sestavljali vsi komunisti, v vcčjih organizacijah in dclcga osnovnih organizacij ZK.
O uresničevanju sklepov zbora /družcncga za boljše gospodarje-njc, ki so bili sprejeti 19 julija je poročal Miran Arzenšek.
Ugotovil je, da temeljne in druge organizacijc združenega dela do-kaj odgovorno uresničujejo nalogc ki jih jih jc naložil zbor /družcnega dela. Da bi bile pripravc za spremembno sred-njcročnih programov razvoja kar najbolj uspešnc, so se v izvr-šncm svetu izvršnem svetu ob-činskem skupščine odločili, da bodo prihodnje leto dneh obiskali vsc organizacijc združe-ncga dcla v Šaleški dolini in skupaj z njimi preverjali ulcmeljnosti in realnost pred-vidcnih razvojnih usmeritev. Mi-ran Arzenšek je na na seji spregovoril še o oceni rezultatov dcvetmcsečnega gospodarjenja.
Združeno delo Šalcške doline bo, po prvih occnah, povečalo v pr-vilt dcvciih mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem lan-skega lcla, celotni prihodek za 18.5 doseglo pa bo Ie65,2 Vo Ictnc^a plana celotnega pri-hodka. Na neizpolnjevanje plan-skih prizadevanj vplivata cncrgetski del REK in TGO Gorenje. Ugotavljati je znova mogoče, da porabljena sredstva hitrcjc naraščajo kot celotni prihodck in da tudi ob koncu dcvctih mesecev kosmati osebni dohodki naraščajo hitreje kot ustvarjcni dohodek. Zato bo tre-ba do konca leta piu> v okoljilt uskladiii okrog 1,4 mili-jarde dinarjev izgub, od tega okrog 600 milijonov v Termo-elektrarnah Šoštanj, 543 milijo-nov dinarjev na Rudnik lignita
Titovo Velenje, 236 milijonov di-narjev v TGO Gorenje in 14 mili-jonov dinarjev v ozdu Gorenje Promel Servis.
Franc Druks je med drugim opozoril, da je prenekatera
osnovna organizacija ZK sklepe 3 sej ccntralnih komitejev ZKJ in ZKS obravnavala naloge. To pomanjkljivost je ircba čimprej odpraviii in začeti z odločnejšimi akcijami /a sprcminjanje razmer.
Opo/otil jc tudi da se vse pre-malo pogovarjamo oziroma dogovarjamo o delu, pomudil pa se je še pri fenomenu večletnih izgub v slovenski energetiki.
O neznanju kot resni oviri za hitrcjše sprcminjanje razmer je spregovoril Janez Miklavčič.
Večje znanje oziroma ustreznejša izobrazba jc po njegovih besedah cden od temeljnih pogojev za prepotrebno spreminjanje struk-ture za zagotovitev dolgoročne sanacijc TGO Gorenje niso zadovoljni, zlasti še zato ne, ker še vedno in niso zagotovili boljše oskrbljenosti z surovinami, rcprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Delavci so pripravljeni več in bolje delati, vcndar te pripravljenosti zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov ne morejo uresničiti, kljub temu da bi lahko prodali na tuje precej več, kot lahko uresničiti, kljub temu da bi lahko prodali na tuje precej vcč, kot lahko zdaj izdclajo. Poročal pa je ludi o ukrepih varčevanja, ki jih zdaj pripravljajo v TGO Gorcnje.
Muharem Bolić je spregovoril o, nckalerih novostih, ki so jih sprejeli v GIP Vegrad v zvezi z nagrajevanjcm delavcev, zaposlcnih pri izvajanju investi-cijskih dcl v tujini, in pa o tem, da so v ozdu premaknili začetek delovnega časa na 7. uro.
Tone Šeliga je razpravljal o
vplivu omejitvcnih ukrepov na gospodarjcnje v prihodnje in ob lcm menil, da so nas ukrepi našli nepripravljene. Vrsto vprašanj jc, ki nas tarejo v občini in ki bi lahko razrešili, jih doslej nismo. Zato bo treba v vseh okoljih, od tozda in krajevne skupnosti do občinske skupnosti, izoblikovati ukrepe za dclo in gospodarjenje v zaostrenih pogojih.
Tudi Franjo Korun je pouda-ril potrcbo o tem, da moramo več razpravljati o delu. O tem, kako bolje in več delati, moramo spregovoriti v vseh okoljih. Bolj kot kdajkoli doslej je treba spodbujati tudi razvojna razmi-šljanja, potrebna je preusmeritev proizvodnje, novi tehnološki postopki itd. O nujnosti usposabljanja in izobraževanja dclavcev je spregovoril Drago Šulek.
Andrej Grebenšek je mcd drugim predlagal, da bi morali povsod, kjer je izguba, izdelati sanacijske programe. Janez Ba-sle je poudaril nujnost, da delov-nc ljudi in občane podrobno scznanimo s položajem, v kakr-šnem smo. Konkretno ukrepe za gospodarjenje v zaostrenih pogojih pa morajo izdelati prav
Franc Novak se je zavzel prav tako za sprejem ukrepov za spreminjanje razmer v vseh oko-Ijih.
Miro Travner pa je opozoril na pomembnost poslovnega povczovanja in skupne-a nasto-pa združcnega dela doma in na. tujem, tudi s pomočjo izvoznih služb večjih organizacij združe-nega dela iz Šaleške doline.
Krislian Hrastelj pa je opozoril na polrebo po ustvarjanju raz-mcr za boljše in produktivnejše dclo kot pogoja za nadaljnji raz-voj. Zato bodo potrebne v vseh okoljih in sredinah konkretne spodbude.
4. stran ★ naS CSS
IZ DELOVNIH ORGANiZACU
Titovo Veienje * 28. oktobra 1382
/. sejem sozda Gorenje
Združeni - močnejši
Prejšnji petek so v Titovem Velenju, v Rdeči dvorani, odprli 7. sejem sozda Gorenje. Ob otvoritvi je spregovoril predsednik poslovodnega odbora, dipl. inž. Marko Vraničar.
Sejem bo odprt do 31. ok-tobra, organizatorji pa priča-kujejo, da ga bo obiskalo 2.000 domačih in blizu 250 inozemskih poslovnih pa-rtnerjev Gorenja. Podobno kot zadnjo soboto in nedeljo, si bodo 30. in 31. oktobra lahko sejem ogledali vsi, ki jih zanimajo dosežki in načrti sozda Gorenje.
Delovni naslov letošnjega 7. sejma sozda Gorenje je »Združeni — močnejši na inozemskem in domačem tr-žišču«. S sejmom želijo, ob poudarjeni izvozni usmeritvi sozda Gorenje, utrditi pove-zanost vseh dejavnikov v re-produkcijski celoti, pri čemer so namenili posebno pozor-nost domačim in inozemskim dobavitetjem, bankam, znan-stver.im raziskovalnim insti-tucijam. trgovin itd. Na seimu je predstavljen celoten proiz-vodni program sozda Gorenje za prihodnje leto, razporejen po programih (široka Dotroš-nja, elektronika, toplotno m-stalacijski program, zeleni nroeram, prarlheni nmoram in specialni programi) in pod-programih tern^črtih za razvoj v naslednjih 'letih. Podobno kot že na ^fekaterih drugih sejemskih prireditvah v tem letu, je vforenje tudi v Tito-vem Velenju predstavilo komponente, ki jih mora uvažati in ki naj bi jih, ob pomoči sozda Gorenje, v pri-hodnje izdelovalo naše malo gospo^aifctvo.
V seientkjh dneh v Tito-
vem Velenju, kot je že po na-vadi, sklepajo pogodbe za nakup surovin. reprodukcij-skih materjalov in sestavnih delov ter za prodajo izdelkov Gorenja. Lani. denimo, so na 6. sejmu sklenili 90% vseh pogodb. Na ta način si sozd Gorenje ustvarja osnovo za pravočasno in kolikor je mo-goče podrobno sestavo načr-tov za delo in gospodarjenje.
Zapisali smo že, da so na letošnjem 7. sejmu podrob-neje predstavljena izvozna prizadevanja sozda Gorenje. Izdelke Gorenja je zdaj mo-goče dobiti že na vseh celinah. Tovarna gospodinjske opre-me Gorenje, na primer, izvozi zadnja leta več kot polovico vseh izdelkov, sicer pa so v vsakem jugoslovanskem go-spodinjstvu v poprečju po štirje izdelki TGO Gorenje. Sozd Gorenje si prizadeva. da bi izvoz se povečalo. V teh naporih jim bo, kot pouda-ijajo v veliko oporo letošnji sejem, saj bodo lahko skupaj z dobavitelji surovin repro-dukcijskih materialov in se-stavnih delov ugotovili > de-janske možnosti za dobavo. Prav od uskladitve potreb z dejanskimi možnostmi pa je odvisno uresničevanje izvo-znih načrtov oziroma želje, da
hi na tnip nrnrtali trdiVr*
delkov, kot bi jih po zadnjih ugotovitvah lahko.
Ivo Draušbaher, predsednik organizacijskega odbora za pripravo sejma je za nas v posebni izjavi ponovno po-udaril, da je letošnji hišni se-jem sozda Gorenje namenjen predvsem dvema usmeritva-ma. Prvič razširiti in poglobiti povezavo z zunanjimi poslo-vnimi partnerji predvsem s konvertibilnega področja, |
drugič pa dogovoriti združe-vanje finančnih materialnih sredstev z delovnimi" organi-zacijami, članicami sozda Gorenje, za hitrejšo preob^ razbo in preusmeritev proiz-vodnih prograihov* Dejal je. da ni vprašljiva prodaja pro-izvodov Gorenja, ker jih po-vsod. tudi zunaj meja pri-. manjkuje. Če bi imeli dovolj reprodukcijskega materiala bi tudi na konvertibilno pod-ročje zlahka prodali znatno večje količine proizvodov. kot jim bo uspelo v l'etošnjem letu.
Sicer pa se |»a sejmu sozda Gorenje prestavlja ' z vrsto no- ih.. funkcfionalnih in so-dobnih programov, ki pa zahtevajo hitrejši tehnološki razvoj. predvsem pa združe-vanje sredstev za vlaganja v nove tehnološke postopke. Ti programi se bodo sicer pred-vsem na področju elektronike srečevali z močno mednarod-no konkurenco, vendar pa je odprto še zelo veliko možno-sti. ki jih bo potrebno izkori-stiti. »Koraki pri osvajanju zunanjih tržišč s temi novimi programi so enaki. kot so bili pred leti koraki pri osvajanju trgov s proizvodi bele tehnike. Na tem področju pa je Gorenje danes pojem, zato pričakujemo, da se bodo na-pori. ki smo jih že in jih še nameravamo vložiti v nove proizvode v prihodnjih letih tudi obilno obrestovali« je
. : l .J.. I i____ r \----l i___
Na letošnjem hišnem sejmu sozda Gorenje je seveda veli-k»pozornost namenjena tudi đobaviteljem reprodukcijske-ga materiala. Poskušali bodo tzoblikovati dogovore, ki bodo omogočali trajno dol-goročno poslovno tehnično sodelovanje za dobave repro-materiala, saj se zavedajo, da bodo tako uspešneje razrešili začrtane naloge.
Predsednik poslovodne-ga odbora so:da Gorenje dipl inž. Marko Vraničarje med drugim ob otvoritvi sedmega sejma sozda Go-renje de/al:
*Naj bo ietošnji sejem po svoji vsebini za nianso drn-gačen. kol smo jih bili na-vajeni dosedaj. Razmere so namreč narekovale odloči-tev, da skušamo z današ-njim sejmom podpreti pri-zadevanja. ki želijo omo-gočiti večjo povezanost re-prodnkcijskih verig. Zato je med obiskovfllci hišnega se/ma sorazmemo veliko doba\iteljev. saj menimo. da se bodo našim vabilom odzvali z željo in skupno potrebo. da že danes pogle-damo kje. i katerih točkah. v katerih elementih. s kakšnimi medsebojnimi
nostmi lahko v prihodnjem letti in v bodoče vzpostavi-mo irajnejše reprodukcij-ske vezi in zagotovimo de-lovnemu človeku primerno delo. jugoslovanskemu in tujemu Iržišču pa proizvode za kalere tudi letos uspešno dokazujemo, da jih potre-buje.tt
Maiko Vraničsr
Robotika odpira velike možnosti
Šejem bodo obiskaJi številni domači in tuji poslovni pajtnerji
z detavci, ki imajo pri svojem delu dolgoletne izkušnje. Tako so v njcgovi skupini soddovaii poleg vseh delavcev zaposlenih na lem delovišču še kvaliflcirani kopači Ivan Velunšrk. Ivu Črtp ia M*r-jan Praznik."M» mdniku smo ie vsa leio razmišljaS. kako bi čim hilrvje in kar najbotj vamo oremeslili opremo z enega na drugo čelo. ZdruSli smo znanje in izkušnje in priSi do lepih rezuha-lov. Nova lehnična rrSlev lesneea zalaganja demomažne komore je v uporabi že tri lela, v tem času pa smo zabeleiili več kol 3 milijone dinarjev ekonomske koristi "
Uspehi, ki so jih dosegli na RLV na področju raziskovalne in inven-tivne dejavnosti torej niso majhni. Prepričani smo, da bodo uresničili tudi zahtevne naioge, ki so si jih /adali za v bodoče. Gotovo pa bo-do njihovi uspehi spodbudili še druge, da bodo po svojih močeh prispevali, da se bo števiio korist-nih tehničnih izboljšav povečaio.
M. Zakošck
dela, Jože Hribar, vodja studijske-ga oddelka, Franc Cevzar, vodja strojne službe, Jože Čepin, rudar-ski nadzornik, Stane Cevzar, stroj-ni poslovodja, Zoran Pakaški, za-poslen v študiju in razvoju novih postopkov rudarjenja (vsi RLV), Anton Draž, Vinko Grm in Tomaž Štrancer (strokovnjaki z ESO) ter Peter Bezgovšek, ki dela na stroj-riem področju. Delovna skupina je dciala na tem projektu 16 mesecev. Redno so se sestajali in vsak na svo-jem področju razmišljali o kar najustreznejši rcšitvi.
,,Prizadevali smo si, da bi našli najustreznejši način za avtomati-zacijo dela na križiščih, saj bi tako izboljšali delovne pogoje, seveda pa tudi zagolovili nemoten delovni proceš," poudarja Jože Hribar. „ To nam je z novo napravo uspelo, saj je tudi v križiščih sedaj delo avtomatsko s pomočji hidravličnih cilindrov. Tako so vse faze odkopa avtomatizirane, razen čiščenja in čuvanja mehanizacije. Delo je veli-ko lažje, pa tudi varnejše. Poleg te-ga smo pridobili na času. Prej smo v povprečju porabili približno 2,4 dnine, sedaj pa le še 1,2. Odpadla je tudi precejšnja poraba materiala. Trenutno v jami že dela prvi primerek tega mehaniziranega križišča, izračuni pa so pokazali, da bomo s to napravo prihranili oko-
li IS milijonov dinarjez. Se več pa pomeni lo, da križššče ni več ozko grlo in lahko odkop normalno poteka."
Vinko Gosteačnik je pre-pričan, da so uspeli prav zaradi te-ga. ker so v delovno komisijo vključiii lako strokovniake z raz-ličnih področij koe delavce z iz-kušnjami, ki dobro poznajo težke in specifične pogoje v velenjski ja-mi. Takšnih rešilev prav gotovo ne bi /moect urcsničiti en sam človek. ,. l u pa je še psihološki moliv," poutlarja hnko Gostenčnik, " saj je znano da mrtoge inovacije v praksi nno bile sprejete, ker so jih delavci odkkmjali. S tem, ko vključiijemo tudi njih, so ti sproti seznanjeni s prednostmi nove
naprave in jo z navdušenjem sprej-mejo. "
Delovna skupina bo v isti sestavi z delom še nadaljcvala. Doslej so rcšili vprašanjc avtomatizacije kri-žišča horizonialne konccnlracije. V
nadaljcvanj^i pa žeiijo še av-
tomatizirati križišče lakoimenova-nc vcrtikalnc konccntracije. To je zelo ležka naloga, vendar upajo da ji bodo kos.
,,Naša delovna komisija se je pred nedavnim usiavila na plošči S 3 na odkopu Dowty, kjer uspešno deluje naša naprava. Potem smo si oi'Jeflali še križišče, ki ga še želimo avtomatizirati. Rudarji na teh deloviščih so bili navdušeni in kar nestrpni. Poudarjali so, da naj čimprej poiščenio rešitev tudi za njihova delovišča, " je dejal Jože Hribar.
Pri urcsničitvi tega zahtevnega projckta je sodcloval tudi Jože Če-pin, ki pa je bil poleg tega letos nagrajcn še za tehnično izboljšavo dcmontažnc komorc. Tudi to inovacijo je uresničil v sodelovanju
Vinko taoslcnčnik
Jože tirihar
Jože Čepin
izboljšali delovne pogoje, odpraviti ozko grto v proizvodnji. vefik pa je
Združili
Na Rudniku lignita Vck>nje~so bi-li še do nedavnega povstm odvisni od opreme, ki so jo uvatali. Z last-nim znanjem in izkušnjami pa so si vsa leta prizadevali, da bkpdstotek uvožene opreme kar najbolj zmanjšali. Tako so na primer še pred leti v celoti uvažah podporje, nato so 40 odstotkov del opravili doma, v zadnjem času pa imajo z angleško firmo takšno pogodbo, da izdelajo že kar 80 odstotkov podporja doma. Podobno je tudi z drugo opremo. Mnogo opreme so razvili skupaj s strokovnjaki ESO, veliko pa so k temu' prispevali z inovacijami.
Inovacijsko dejavnost imajo na Rudnitcu lignita Velenje že dolgo dobro razvito. Imajo komisijo za inovacije in pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah. Strokovni delavec pa je pripravljen pomagati vsem, ki imajo predlog za določeno izboljšavo in ki je strokovno sami niso sposobni uresničiti.
Vsako leto zabeležijo okoli 50 inovacij. To ni veliko, pa vendar z zadovoljstvom ugotavljajo, da se stanje na tem področju izboljšuje in da o inovacijah razmišljajo tudi nekvalificirani in kvalificirani de-lavci, ki imajo pri svojem delu bogate izkušnje.
Spoznali so, da dosegajo največ
znanje in izkušnje
uspehov, če ustanavljajo strokovne komisije, v k'aterih sodelujejo poleg strokovnjakov tudi delavci, ki opravljajo določena dela in imajo veliko izkušenj.
Tako je bilo tudi z nadvse uspelo inovacijo mehanizirano križišče.
V rudniku je bil vsa leta ozko gr-lo prostor med odkopom in šmerno odvozno progo. Tu je nastajal tudi do 8 metrov dolg in 3 metre širok prostor med izkopom in smerno progo. Na tem delu so morali opravljati vsa dela še vedno klasič-no. Montirati je bilo treba stojke, lescne stropnike, krajnike itd. Po-raba različnega matCriala je bila ogromna, delo samo pa je bilo iudi telesno zelo naporno in tudi nevar-no. Na tem delu so morali delati povprečno dva do trije delavci. Povedati je treba tudi, da so razme-Tf v velenjskem rudniku zelo specifične in tako tu niso mogli uporabiti nobene doslej znane tehnične rešitve iz drugih rudnikov.
Najdlje na tem področju so bili Madžari in idejo za mehanizirano križišče so dobili strokovnjaki velenjskega premogovnika na ne-davnem obisku v enem izmed nji-hovih rudnikov. Po vrnitvi domov so sestavili dclovno skupino, v ka-teri so bili Viako Gostenčnik vodja strojnega projcktiranja in priprave
28. oktobra 1982	* Titovo Velenje	ODTUINTAM		nas cas * stran 5
				
Občinski odbor Rdečega križa Velenje
Največ krvodajalcev doslej
Krvodajalslvo je ena od najhumanejših oblik pomoči sočloveku. Kri je življenjsko pnmembna lekočina in z darova-njem krvodajalci rešujejo marsika-tero življenje.
Zavesl ler pripravljenosl poma-Rali sočloveku so prebivalci občine Velenje že večkral izkazali. Tudi v lem letu ta lepa človeška vrlina ni zalajila. Na področju krvodajalst-va smo naredili celo korak dalje. Načrtovali smo, da se bo teh humanih akcij udeležilo 3500 kra-janov. Z darovano krvjo pa bi krili polrehe za holnišnici Slovenj Gra-dec in Celje ler za Zavod za tran-sfuzijo krvi Ljubljana. Vendar so
nas občani prijelno prcsenetili, saj se je odzvalo našemu vabilu za kr-vodajalsko akcijo kar 600 več da-rovalcev, kol smo načrtovali. Kr-vodajalski akciji pa sta do konca leta pripravili še dve krajevni orga-nizaciji Rdečega križa. Na njih bo darovalo kri še okoli 30 krvodajal-cev za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec. Občinski odbor Rdečega križa je pripravil kar 27 rednih in Iri izredne krvodajalske akcije, na katerih so darovali to življenjsko pomemhno (ekočino 4103 občani, kar je največ doslej," jc povedala sekretarka občinskeRa odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman.
Največ krvodajalcev je bilo letos iz delovne organizacije Rudnika lignita Velenje, in sicer 1570, iz Gorenja se je udeležilo te akcije 1010 darovalcev. Precej pa je bilo krvodajalcev iz šoštanskih Termo-elektrarn, delovne organizacije K.ra, Rudarskega šolskega centra, vzgojno izobraževalnega zavoda in Vegrada. Seveda pa velja še pose-bej pohvaliti dijake obeh srednjih šol, ki jih ni bilo prav malo. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki so prvič darovali kri.
Krajevne organizacije so svojo vlogo na področju krvodajalstva še posebej dobro opravile. Še zlasti
velja to za člane šmarškega Rdeče-ga križa, ki skupaj s lo humano organizacijo krajevne skupnosti Gorenje uspešno pripravita vsako leto samostojno krvodajalsko ak-cijo. Svojo pripravljenosl pomaga-ti sočloveku so izkazali tudi kraja-ni Šentilja, Škal, Cirkovc, Zavo-denj in Plešivca.
Krvodajalske akcije so, tako kol že nekaj lel zapored, potekale v prostorih Delavske univerze, ki vsako leto gostoljubno odstopi svoje učilnice. Malice za krvoda-jalce pa ima na skrbi Delavski klub. „Našim občanom se seveda zahvaljujejo za lako velik odziv. Ker je teživljenjske tekočine vedno prcmalo, smo prepričani, da se bo tudi prihodnje leto odzvalo naše-mu vahilu na krvodajalsko akcijo vsaj toliko občanov ali pa še več," je menila Darinka Herman.
T. P.
Svet potrošnikov Šmartno ob Paki
Pogrešajo več pobud in sodelovanja s krajani
Neugodna gospodarska gibanja niso prizadela le delovnih organi-zacij, ampak so krepko »udarila« tudi na žepe občanov. Cene proiz-vodov. tudi osnovnih dobrin, so precej visoke, pa še težko jih je vedno dobiti. Naše trgovske hiše se s- preveliko založenostjo ne morejo pohvaliti, saj na prodajnih poiicah ni mogoče vedno dobiti čistil, kave in še česa drugega. V vse/ tej verigi pa imajo svoje mesto tudi sveti potrošnikov.
Pred dobrimi štirimi leti so na pohudo krajevne konference
nosti ustanovili svet potrošnikov tudi krajani Šmartnega ob Paki.
Takote pripoveduje o začetkih predsednica tega sveta Marta Katič: »Leta 1979 smo pričeli orati ledino tudi na tem področju in lahko rečem, da je deto kar dobro zaživelo. Trudimo se, da bi kar najbolje prisluhnili potrebam potrošnikov in naredili kar se pač da v določenem položaju. 9-član-ski svet potrošnikov sestavljajo predstavniki delovnih organizacij na našem področiu. vaških skup-nosti in trgovskih organizacij na področju Šmartnega ob Paki. Premalo pa je v njem krajanov iz vseh zaselkov te krajevne skupno-sti.
Ena od pomembnih nalog. ki so jo člani sveta potrošnikov uresniči-:
li.__. .. E^ „.-
li, je potujoča prodaja plina. Povezali so se s Plinarno Celje, se dogovorili za dan dobave ter o tem obvestili krajane. Pomanjkanje nekaterih dobrin je med krajani povzročilo pravo zmedo. Star pregovor pravi: »Kdo prej pride, prej melje.« Tako je bilo tudi s pralnimi praški. Pomanjkanje tega blaga je povzročilo mnogo negodovanja, hude krvi in nepo-trebnega prerekanja. Zopet smo stopili v akcijo člani sveta potroš-nikov. Seslali smo se na razširjeni seji. naredili seznam po številu družinskih članov ter tako v trgovini delili prašek. Poleg tega je vsak krajan prejel še pismeno obvestilo. s katerim smo jih o tem obvestili ter jih opozarjali. naj si

ne delajo po nepotrebnem zalog in da naj bodo strpni,« je povedala Marta Katič. Tudi to pobudo so Šmarčani z zadovoljstvom spreje-li. Znova je zaškripalo pri nakupu tega čistilnega sredstva, zato bo treba zopet kaj narediti, pravijo člani sveta potrošnikov v Šmart-hem ob Paki.
Vetika zasluga sveta je tudi urejen_ delovni čas šmarške pošte, saj Šmarčani lahko oddajajo pakete, dvigajo denar, pisemske pošiljke tudi enkrat na teden popotdne. Znano je, da je za
-->--'-— *-•..-•»- .....-o-- v- «--
vpraševanje kot ponudba.« V naši trgovini peša ponudba mesa. Iska-li smo rešitve, dajali pobude, se celo dogovarjali z vodilnimi delav-ci Merxa, vendar so bila naša prizadevanja zaman. Nejevolje s strani potrošnikov je veliko. V zimskih časih pogrešamo krajani še pestrejšo izbiro zelenjave in sadia.
Ćeprav povsod pri nas zmanjka od časa do časa nekaterih dobrin, krajani opažamo, da so trgovine v drugih krajih bolje zaloiene. Res pa je, da naredi konkurenca marsikaj. tudi bolj-šo in pestrejšo izbiro.« je poudarila predsednica sveta potrošnikov v ŠmaN-nem ob Paki Marta Katič. Člani sveta dobro vedo, da bi se dalo še marsikaj urediti, vendar kakšnega večjega vpliva na izboljšanje sedanjega položaja s preskrbo ne morejo imeti. Pri svojem delu močno pogrešajo pobude. večjega
sodelovanja s krajani Sfmimi. Pripom-be. te so bile doslej ustne. naj bi napisali na papir in se tesneje povezali z njimi. Tako bi bili mndgo bolj zadovoljni. delo sveta potrošnikov pa še uspešnejše.
GIP Vegrad
V
Bolje izkoristiti delovni čas
V Vegradu so ukrepe go-spodarske stabilizacije po-zdravili. saj se zavedajo, da bomo sedaj le uresničili ne-katera vprašanja, ki smo jih stalno odlagali oziroma k nji-hovim razreševanjem nismo dosledno pristopili.
Zavedajo se. da tudi sami niso storili vsega na področju boljšega izkoristka delovnega časa. Res je sicer. da ureditev teh vprašanj ni odvisna samo od njih. temveč je potrebno ustrezno razrešiti tudi neka-tera splošna področja. kot so prevoz na deio, vrtci. družbe-na prehrana.
Zavedajo se, da je premalo produk tivno, če v sezoni. ko so pogoji gradnje najboljši, de-lajo le osem oziroma devet ur. še zlasti, ker delajo približno toliko tudi v nesezonskih me-secih, ko ne dosegajo nikakr-šnih ekonomskih učinkov. Prav zaradi tega so na Vegra-
du že pripravili predlog, da bi v prihodnje delali v sezonskih mesecih dest ur na dan, v ostalih mesecih po sedem ur, v mesecu januarju, ko je njiho-vo delo onemogočeno, pa bi bili skorajda prosti. S tem bi se gotovo močno povečala pro-duktivnost dela.
K prilagoditvi delovnega časa dnevnemu času pa so v Vegradu že pristopili, saj de-lajo na gradbiščih od 7. do 15. ure. delavci zaposleni v sku-pnih službah pa imajo že dalj časa »drsni« delovni čas in si-cer prihajajo na delo od 6. do 8. ure, odhajajo pa od 14. do 16. ure.
Močno pa je zaposlene v Ve-gradu prizadela omejitev porabe goriva za motorna vozila. saj so zelo odvisni od prevozov. Nekaj notranjih rezerv je še prav gotovo tudi na tem področju, vendar pa to vseeno pomeni, da ne bodo mogli uresničiti vseh nalog na domačem tržtšču. Izpad dohodka bodo skušali nadomestiti na tujih trgih.
Pomagžimo vrtnariti
Kaj bomo delali novembra?
Novembra je že čas, da
in pomlajevanjem grmovnic, drevja in živih mej. Izdatno moramo zaliti zimzelene rast-line ter pričeti čiščenje nasa-da trajnic. V tem času zadnjič kosimo. Kosimo nekoliko višje. da korenine zaradi mraza ne bodo preveč trpele. Zadnje košnje nikar ne opu-stimo. ker bomo spomladi le stežka pokosili poleglo travo.
Še vedno je čas za saditev sadnega in listopadnega okrasnega drevja, le z mareli-cami in breskvami raje poča-kajrno na pomlad. Pohiteti moramo s saditvijo čebulnic, prav tako pa je potrebno
vrtnice in druge trajnice za-
OCiilil piwU v vOiivs liujjlin
mrazom. Zaščititi moramo tudi druge jeseni posejane rastline.
Vrtnice vzpenjalke posku-šamo pripogniti k tlem in jih prekriti s kompostom in šoto. Če to ni mogoče, prekrijemo mladike s smrekovimi veja-mi. Grmaste vrtnice prezimi-mo tako, da zagrnemo zemljo nad korenine ali jih prekrije-mo s šoto ali kompostom. Na koncu jih prekrijemo še s smrekovimi vejami.
Rododendrome, azaleje tn lovorikovce moramo zavaro-vati pred snegolomom. Pre-krijemo jih s slamarico, pa
tudi stara plahta bo zadošča-
lu. OvivvJu j/u J»-» niv/i uiiiu
pritrditi na ustrezno oporo.
Če utegnemo, je prav, da v novembru prerahljamo vse grede, drugače pa vrt v tem času le pospravimo, vse od-padke vržemo na komposti-šče. za zgodnjo pomlad na-menjeno zimsko solato, špi-načo in korenček pa prekrije-mo s slamo, praprotjo ali folijo.
Dokler ni trajnejšega mra-za. moramo še vedno zračiti svoje zaprte grede in mini rastlinjak, ko pa to ni več mogoče. jih proti mrazu zava-rujemo še s slamovkami. staro vrečevino ali kar s slamo.
7. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije
Preživeli smo en lep večer
Leta 1975 je bilo v Črni na Koroškem v okviru tamkajš-njega turističnega tedna prvo srečanje malih vokalnih sku-pin Slovenije. Naslednje leto je bilo srečanje v Moravcih.
Pred petimi leti pa se je re-dakcija radia Titovo Velenje odločila. da prevzame orga-nizacijo vsakoletnih srečanj skupin, s čimer so želeli iz-polniti vsaj del svojega po-slanstva pri ohranjanju slo-venske in umetne pesmi. ob-enem pa spodbujati stalno delo in kakovostno rast malih vokalnih sktipin in tudi usta-navljanje novih. Tako je bilo tretje srečanje (pred petimi leti) že v Šoštanju, naslednja štiri pa v domu kulture v Ti-tovem Velenju. Sedmo sreča-nje je bilo preteklo soboto v soorganizaciji Zveze kultur-nih organizacij Slovenije in pod pokroviteljstvom občin-skega sindikalnega sveta Ve-lenje.
Tudt to srečanje je potrdilo, da ljudje radi prisluhnejo pe-tju kvartetov, kvintetov. seks-tetov in septetov. saj jc bila dvorana skorajda polna. Na-stopilo je kar dvanajst skupin iz različnih krajev Slovenije, med njimi pa je bil tudi ženski vokalni kvartet Kežar (mati in tri hčerke iz Podjune na av-strijskem Koroškem.) Skupi-
ne so bile zelo različne po sVojih usmeritvah, načinu petja. programih, zasedbah. e
Slišali smo fantovsko, de-kliško in družinsko petje; pa petje ob spremljavi harmoni-ke, tako, da so poslušalci v dvorani resnično preživeli lep večer. Enako pa tudi nasto-pajoči, saj je dober obisk po-trdil spoznanje. da postajajo male vokalne skupine vse pomembnejša sestavina lju-biteljske kulture pri nas.
Nekatere skupine so na-stopile prvj£, kar tri pa že sedmič. Dekliški sektet iz Bu-kovice. kvartet Frankolovčani in Koroški vokalni kvintet »Poljane« Prevalje. Prav vodja tega kvinteta Albin Krajnc, je bil pobudnik sre-čanj malih vokalnih skupin Slovenije. Ta srečanja so tudi priložnost za medsebojna spoznavanja, izmenjavo iz-kušenj in seveda tudi za nove dogovore o sodelovanju in povezovanju.
Dosedanja srečanja so po-kazala. da je petje na njih vsako leto boljše, da ni več skladb. ki ne sodijo na takšno srečanje. (kot je bilo to na prinier na začetku). Vse to kaže, da se uresničuje pro-gramska usmeritev srečanj. ki jo je ponovil ob začetku so-
botnega nastopa skupin gla-vni urednik Radia Titov^ VelCnje Marijan Lipovšek:
»Nastop na srečanju malih vokalnih skupin Slovenije mora postati resnično čast, pogojena z vestno in temeljito pripravo in napori vsake iz-brane skupine. Sleherno sre-čanje mora postreči z novo-stmi. izraziti nova hotenja za kakovostno rast, zaradi česar je treba nenehno dopolnjevati 'pridobljena znanja, in boga-titi repetoar, da bi lahko sku-pina na tradicionalnih sreča-njih v Titovem Velenju in sploh na'javnih nastopih po-kažale resnično najboljše in najzahtevnejše kar zmorejo.
Zato mora biti še naprej vo-di'o malih vokalnih skupln nenehna želja po iskanju no-vih kvalitet.
Male vokalne skupine pa bodo potrebovale v prihodnje več pomoči zlasti od Zveze kulturnih organizacij Slove-nije oziroma Pevske zveze Slovenije. zlasti pri zagota-vljanju ustrezne literature. Te literature je danes še vedno malo. zato se morajo skupine največkrat kar same znajti, tako da 'vodje skupin sami pri-rejajo pesrrii. Prav pa bi btlo tudi. da bi Slovenska pevska zveza organizirala strokovni
posvet z vodji skupin, na ka-terem bi se skupaj dogovorili za skladbe. program in morda skupinam tudi svetovalL kakšna naj bo njihova usrne-ritev. Kaže, da bodo takšno srečanje vendarle organizira-li, saj se je zanj zavzel tudi tajniic slovenske pevske zveze Mitja Gobec, ki je bil tudi med poslušaici v dvorani.
S. V.
Prvič so na srečanju nastopile tudi pevke iz Podjune
Na koncu so vsi skupaj zapeli še pesem XIV. divizije. Poslušalci v dvorani so bili nadvse zadovoljni
■ \
6. stran * flBS CĆ3S
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
Titovo Velenje ★ 28. oktobra 1982
Krajevna skupnost Gorenje
Koroški parlizani so v Solčavi vedno dobrodošli
Krajevna skupnost Solčava
Tesne vezi s Koroškimi
partizani
Prebivalci krajevne sku-pnosti Solčava so v nedeljo slovesno proslavili svoj kraje-vni praznik. Posvetili so ga spominu na najbolj tragičen dogodek v svoji zgodovini. 24. oktobra leta 1944 so namreč okupatorji s " povračilnimi ukrepi zaradi osvobojenega ozemlja Gornje Savinjske doline, na katerem so se ustvarili temelji naše sedanje samoupravne socialistične družbe, požgali 260 stano-vanjskih in gospodarskih po-slopij v Solčavi in okolici, ve-liko prebivalcev Solčavskega pa izselili.
V nedeljo dopoldne so v Solčavi pripravili slovesnost z lepim kulturnim sporedom Gostom so se predstavili do-mači cicibani, pionirji in pev-ci, program pa je popestrila delavska godba na pihala Zarja iz Šoštanja. Srečanja so se udeležili koroški partizani vseh slovenskih področnih odborov, v svoji sredini pa so posebej toplo pozdravili člane Zveze icoroških partizanov, ki ima sedež v Celovctt. Goste je pozdravil predsednik skup-ščine občine Mozirje Lojze Plaznik. ki je zlastil poudaril velik pomen Solčavskega med vojno ter napore in dosežke, pri hitrejšem razvoju tega manj razvitega področja. Pri-ložnostni govor je v imenu o^rednjega odbora koroških partizanov prebral nekdanji ko.mandant koroškega odreda Ivan Uranič — Drago, ki je orisal boje in dogodke na tem področju med vojno.
DOM KOROŠKIH PARTI-ZANOV
Dejstvo je. da so imeli ko-roški partizani med vojno v Solčavi in njeni okolici varno zatočišče. Svoj dolg do gosto-Ijubnih in zavednih domači-nov so po najboljših močeh skušali poravnati po osvobo-ditvi. pri izgradnji nove do-movine in pri razvoju obmej-ne in manj razvite krajevne skupnosti Solčava. Velika je tudi njihova zasluga, da so Solčavani pridobili sodoben in prepotreben večnamenski objekt„-ki so ga v nedeljo prav zato preimenovali v Dom ko-roških partizanov in ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo. Odkrila sta jo borca — domaćina Marica Prepadnik in Jože Prodnik.
Med udeleženci slovesnosti je bila tudi pesnica Vida Brest, ki je prispevala svoj delež kulturnemu sporedu. Prebra-
la je namreč pesem, ki jo je napisala in prebrala na prvem kongresu slovenske mladine
V imenu borcev je spregovoril Ivan Uranič-Drago
Hi
med narodnoosvobodilno borbo. Hkrati je predlagala, da z nedeljske slovesnosti po-šljejo pozdravno brzojavko udeležencem 11. kongresa ZSMS v Novem mestu. Borci pozdravljajo napore mladih, želijo pa, da ohranijo vse kar smo doslej naredili in da nadaljujejozzavzetim delom.
Slovesnosti ob prazniku I krajevne skupnosti Solčava je sledilo tovariško srečanje ko-roških partizanov, ostalih borcev in udeležencev, do-1 mačini pa so ob prazniku pripravili še nekaj športnih in I šahovskih prireditev.
J. P.
Spominsko ploščo sla odkrila domačina Marica Prepadnik in Jože Prod-nik	*
Do konca leta še izgradnja vodovoda
Spravilo še zadnjih pridel-kov s polj naznanja hitro se bližajočozimo. Hkrati paje to čas. da se kar najhitreje lotimo še zadnjih nedokončanih del.
Tako razmišljajo tudi kra-jani krajevne skupnosti Go-renje. V letošnjem delovnem programu so načrtovali vrsto pomembnih nalog. Vendar je denar prav po svoje prikrojil njihov prvotno načrtovani program«.
»Prednostna naloga v tem letu je izgradnja vodovoda v Gavcah za približno 70 gospo-dinjstev. Za sedaj imamo izde-lan projekt. izvajalca del, za-taknilo pa se je pri dokumen-taciji. Predračunska vrednost cehtnega objekta znaša dva milijona in pol. Odtega imamo »v žepu« že 500 tisoč dinarjev, milijon in 400 tisoč bomo pre-usmerili iz B programa, kije bil namenjen za posodobitev kra-jevnih cest. Preostali denar bodo morali dati uporabniki v obliki udarniškega dela ali de-narnih prispevkov. Prepričan sem. da hodo vsi krajani za-vihteli krampe in lopate ter tako pripomogli k hitrejši ure-sničitvi tako pomembne nalo-'ge.« je v začetku pogovora povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Re-menih. Seveda moramo po-vedati, da je bila izgradnja vodovoda v Gavcah v sred-njeročnih načrtih predvidena šele leta 1984.
Tudi razširitev pokopališča v krajevni skupnosti Gorenje je nujna.
»Najprej smo morali od-kupiti del zemljišča, okoli 20 arov. Znova se je zataknilo pri dokumentaciji. saj še vedno ne vemo, če nam bo zavod za ur-banizem dal gradbeno dovolje-nje. Pripravili smo že nekaj skupnih pogovorov, vendar Smo dobili vedno enak odgovor — na.ša krajevna škupnost bo morala namreč sodelovati tudi pri izgradnji pokopališča v Šmartnem ob Paki. Zaradi znanih težav in pomanjkanja denarja. tega ni nikoli dovolj, se izgi'adnja tcga objekta v so-sednjj krajcvni skupnosti še ne j -bokmalu pričela. Nepreosume nam nič dnigega, kot da razši-rinui našc pokopališče vsaj za 50 grobov.« je povedal Jože Remcnih. Kot pravijo kraja-ni. bodo kljub temu pomagali pri gradnji tega objekta tudj Smarčanom. Skupaj z raz.ši-
ritvijo pa bodo zgradili še mrliško vežico.
Gasilski dom je za kraj. še posebej za tamkajšnje ga-silsko društvo. velika prido-bitev. Vsi po vrsti. nekateri bolj. drugi malo manj. so pri-jeli za lopate in opravili precej udarniških ur. Krajevna sku-pnost pa je za izgradnjo na-menila 300 tisoč dinarjev.
Kljub dobri volji in pripra-vljenosti ga letos vrli paški gasilci ne bodo mogli predati svojemu namenu. Manjkajim še okoli 600 tisoč dinarjev za fasado.
Varstvu okolja namenjajo krajani krajevne skupnosti Gorenje precej skrbi. Da bi bile njihove. vasi Paška vas. Gorenje in zasejek Gavce vzorno urejeni. so nakupili tri kontejnerje. Zanje pa so od-šteli 120 tisoč dinarjev.
Izgradnja avtobusnih posta-jališč. »Zaradi pomanjkanja denarja smo jo hoteli presta-viti v prihodnje leto. Ener-getska kriza pa je opravila svoje. Pomanjkanje bencina je prisilila kar nekaj krajanov, da se v službo odpravijo s sredstvi javnega prometa. Zato bomo morali postaviti avtobusna postajališča v Go-renju, Paški vasi in v Penku.«
Javna razsvetljava imii v tem srednjeročnem načrtu že dalj časa svoje mesto, celo v prejšnji program so jo zapi sali. Denar pač porabimo za večje in pomembnejše naloge, pravijo krajani. Že izleta 1975 dalje jo prenašajo iz programa v program. Kot kaže, z ure-sničitvijo te načrtovane nalo-
ge tudi tokrat ne bo nič. « Težav ne manjka prav nikjer.
Dobra volja in pripravljenost krajanov za delo pa sta za vse hitrejši razvoj kraja premalo.
»Trgovina nam že dalj časa povzroča nemalo težav. Odprta je le do 15. ure. Veliko naših krajanov pa je zaposlenih izven krajevne skupnosti in v popol-danskem času težko pridejo do živil. Poskušali smo najti sku-pno pot z Ero, vendar dosedanji pogovori niso dali željenih re-zultatov. Trgovino je nujno potrebno obnoviti. razširiti prodajne prostore. ob njej pa naj bi zgradili tudi manjši bife.
Te naloge se bomo lotili pri-hodnje leto.« je poudaril Jože Remenih.
Delegacije so po besedah našega sogovornika premalo delovne. Pri izvolitvi novih delegatov niso imeli prav srečne roke. Koordinacijski odbor in predsedstvo kraje-vne konference SZDL pa se v teh dneh marljivo pripravljata na volitve novih članov upra-vnih organov. Odslej bo skupščina krajevne skupnosti štela le 25 članov namesto se-danjih 50. novi svet krajevne skupnosti i pa bo imel na-mesto 17 le 9 članov.
■ Krajani so se že večkrat izkazali s prostovoljnim de-lom. Prepričan sem, dct tudi tokrat ne bodo staJi križem rok. S skupnimi nap<ori. pri-pravljenostjo in voljo za delo bomo še tako težki nalogam kos.« je prepričan predsednik sveta krajevne skupnosti Go-renje Jože Remenih.
V vasi Gorenje se bodo prihodnje leto fotiti obnove trgovine
f o

Večnamenska slavba poslej ,,Dom koroških partizanov
|)o konca leta bo tudi v Gavcah pritekla iz vodovodnih pip čista voda
28. oktobra 1982
* Titovo Velenje
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
nas cas*stran7
SREČANJE* SREČANJE^ SREČANJE
Kraievna skupnost Center — levi breg
Še veliko dela
■B	'' '	"	'
Mladinske delovne akcije
Za sleherno krajevno skup-nost lahko brez pretiravanja trdimo, da ji dela nikoli ne zmanjka. Zelje in potrebe krajanov in kraja so tolikšne, da jih enostavno ni moč razrešiti čez noč. Pokažejo se takoj nove. še zahtevnejše, rešitev teh pa je več ali manj odvisna od razpoložljivega denarja.
Kljub temu v nekaterih krajevnih skupnostih beležijo vidne uspehe, ki so jih dosegli prav s preudarnim trošenjem sredstev. To velja tudi za krajevno skupnost Center-levi breg. kjer so številne zastavljene naloge v glavnem uresničili. do konca leta pa seveda želijo dokončati še preostale načrtovane naloge.
Med te sodi talna obeležitev parkirnih prostorov ter krpa-nje asfaltne površine pred hišami na Prešernovi, Kidri-čevi in Foitovi cesti.
Tudi v prihodnjem letu bo pred njimi še veliko dela, zlasti na področju samoupra-ve v krajevni skupnosti. Najti bo treba skupno pot s hišnimi sveti, soseskami in vodstvom krajevne skupnosti. Pri svo-jem delu so namreč opazili, da dosedanja povezava in sode-lovanje nista bila uspešna in so mnoge težave zaradi tega rešili mnogo počasneje, kot bi jih sicer lahko. Zato ni na-ključje, da so na zadnjem sestanku predsednikov h-šnih svetov te krajevne skupnosti obravnavali vrsto odprtih vprašanj, ki bi jih morali rešiti vsak zase. Tako morajo
Novalja Muminović
delavcev. ki se je že v letoš-njem poletju vekrat dokazala, saj je bila pripravljena pri-skočiti na pomoč povsod. kjer se je za to pokazala potreba ali zanimanje.
Za občinski praznik pa so pri centru za mladinske delo-vne akcije ustanovili še druge stalne brigado.
Kot je povedal OSMAN ČERIMOVIĆ. predsednik centra za mladinske delovne akcije v občini Velenje so prav letošnji uspehi brigadirjev ter veliko število prijav za mla-dinske delovne akcije. omo-gočili. ustanovitem te druge stalne brigade. Brigadi Franc Leskošek-Luka in Karel De-stovnik-Kajuh. ki sta se letos udele/ili zvezne in republiške delovne akcije. sta tu dosegli zelo lcpe uspehe. Pridobili pa sta si tudi številna priznanja.«
»Z ustanovitvijo stalne bri-
Sadif Omerčič
gadeje bila končno uresniče-na dolgoletna želja. saj smo dobili številne dobre brigadi-rje. ki bodo prav gotovo steber novoustanovljene brigade.« meni _NOVALJA MUMI-NOVIČ, predsednik brigadne konference stalne brigade.
Stalna brigada bo štela okoli 50 članoy. pripravljena pa bo pomagati v izjemnih pogojih kot so razne ele-mentarne nesreče. raznc in-tervencije, seveda pa ludi ob drugih priložnostih. ki bodo pripomogle k hitrejšemu za-dovoljevanju življenjskih po-treb občanov v naši dolini.
Prav zato so si nadeli tudi ime BRIGADA TITOVO VE-LENJE. saj menijo da to ime zdru/uje vse osnovne temelje brigadirskih vrednot. ki jih bodo povsod, na vseh delo-vnih akcijah, skušali kar na-jbolj dosledno uresničevati.
Mladinski
delovni
akciji
Center za mladinske delovne ak-cije pri občinski konferenci ZSMS je v soboto organiziral dve lokalni mladinskj delovni akciji, ki so se je udeležili tudi brigadirji novoustanovljene stalne mladinske dclovne brigade Titovo Velenje.
Več kot osemdeset mladih se je na ta dan kljub dežju zbralo pred stavbo družbenopolitičnih orga-nizacij, nato pa so se razdelili v dve skupini. Eni so se udeležili ak-cije v krajevni skupnosti Skor-no—Florjan, kjer so kopali jarek za vodovod in jarek za električno napeljavo za dom družbenooppli-tičnih organizacij.
Drugi pa so v krajevni skupnosti Paka kopali vodovod k eni od kmctij, poleg tega pa so domačim pomagali pri nekaterih gospodar-skih opravilih.
Popoldan, po opravljenem delu pa so se scstali brigadirji stalne brigade na brigadni konferenci ter dokončno potrdili pravila o orga-niziranju in delovanju brigade. Potrdili so tudi vodstvo brigade.
Zdravko Ožir
KS Edvarda Kardelja
Ustanovili bodo DPM
uredit spisek stanovalcev, zlasti podnajemnikov, toplot-no ogrevanje v posameznih stanovanjih, zasilno razsvet-Ijavo na stopniščih in drugo.
Tudi obveščenost stanoval-cev peša. Predvsem stanoval-ci pripominjajo, da ne vedo, koliko denarja imajo na voljo za hišna opravila. Že dalj časa pa se tudi srečujejo s pomanjkanjem parkirnih prostorov. Na prostorih, ki so namenjeni stanovalcem, so parkirane številne počitniške prikolice, razni tovornjaki, avtobusi in končno nevozna osebna vozila. Da bi vsaj
zadnje vprašanje čimprej re-šili, so o tem pismeno obvesti-li komisijo za promet pri skupščini občine Velenje.
V krajevni skupnosti Cen-ter-levi breg so si enotni tudi v tem. da bi marsikatero težavo lahko hitreje in lažje rešili. če bi imeli vsaj hono-rarnega tajnika krajevne skupnosti. Zato je krajevna konferenca SZDL predlaga-la. da naj br delovne organi-zacije, ki so na območju večjih mestnih krajevnih skupnosti, zagotovile osebni dohodek za tajnika. Znano je, da nekatere krajevne skupno-
sti nimajo dovolj denarja, da bi zaposlile svojega tajnika. mednje sodi tudi levi breg.
Povedati velja še, da so se tudi delegacije v tej krajevni skupnosti uspešno vključile v razreševanje težav. Kljub te-mu v krajevni skupnosti me-nijo. da se nekateri posamez-ni delegati premalo zavedajo dolžnosti. ki so jo sprejeli s sprejemom te dolžnosti. Zato je učinkovitost in uspešnost take delegacije vsekakor vpra.šljiva.
B. Mugerle
Tudi tovornjakov in avtobusov ne manjka na že tako skromnih parkimih površinah
Ustanovili stalno brigado Titovo Velenje
Na področju mladinskih delovnih akcij. so mladi iz občine Velenje vedno in po-vsod dosegali zadovoljive, včasih tudi izjemne rezultate in tako potrjevali tradicijo prostovoljnega dela, ki je ob-likovala in dograjevala naše središče, Titovo Velenje. Vsi ti uspehi so pripomogli, da so zadnja leta na občinski kon-ferenci ZSMS pri centru za mladinske delovne akcije lahko ustanovili dve brigadi. in sicer brigado Karel Desto-vnik Kajuh in brigado Franc Leskošek Luka. o katerih so s mladi dokazovali, širili prija-teljstvo. bratstvo in.enotnost ter oblikovali nova znanstva.
Veliko zanimanje mladih za sodelovanje pri takšnih pro-stovoljnih akcijah je v letoš-njem letu omogočilo ustano-vitev dveh stalnih brigad. Tako so najprej ustanovili stalno brigado doma samskih
Mnogo Ijudi, posebno še mla-dih. sanja o vozniškem izpitu. Želja. da bi kljub draginji vendar-le sedel za krmilo vozila ter se sam popeljal na izlet ali kam drugam. je spodbudila marsikoga za opra-vl/anje vozniškega izpita. Danda-nes delati izpit je pravi »luksus«. saj je zanj treba odšteti veliko denarcev. V današnjem srečanju vam bomo predstavili človeka. ki poučuje kandidate za voznike — inštruktorja Zdravka Ožirja.
Za kratek zmenek z njim smo se domenili kar v pisarni združe-nja šoferjev in avtomehanikov. kjer je zaposlen. Po rodu je Mozirjan. doma izpod Golt. »Učil sem se najprej za zidarja. nato mehanika. naredil izpit za trakto-rista in končno še izpit za poklic-nega voznika na šolskem centru Boris Kidrič v Celju.« so bile prve besede našega pogovora.
Vedno nasmejan. prijeten sogo-vornik, predvsem pa dober učitelj vožnje, mora biti smo si na tihem dejali. In nismo se zmotili. Zdrav-ko je inštruktor že celih 19 let. od tega opravlja to delo poklicno že tri leta. »Učim že od leta 1964. Najprej le B kategorijo, nato vse, tudi D. Svoj kos kruha sem si pričel rezati na Vegradu, vendar me je inštruktorsko delo nenehno privlačevalo. Tako sem pred tremi leti končno »zajadral v te vode«. C in D kategorijo učim v Celju, preostale pa v Titovem Velenju.« je povedal Zdravko. Seveda smo ga vprašali, kako to. da se je odločil za tako nehvaležno in nevarno opravilo? Z nasmehom na ustih nam je odgovoril: »Če ne bi bilo »luštno«. se ga zagotovo sploh ne bi lotil. Že zelo mlad sem imel svoj avtomobil. Po službi sem imel veliko prostega časa. kipa ga nisem imel kje koristno izrabiti. Pa sem druge učil voziti. Za tiste čase je bilo to sila »nobl«■ Tako se je v.se skupaj tudi začelo.« Kot pravi, ima veliko veselje- do tega posla in v tem poklicu bo vztrajal do upokojitve. Vsi vozniki vemo, kako težko je priti do vozniškega izpita. Kako pa se nrora namučiti naš sogovornik, bodo spoznali tudi tisti, ki bodo opravljali vozniški izpit kasneje. Seveda ne smemo pozabiti povedati, da je Zdravko edini inštruktor D kategorije na velenjskem, mozirskem in žal-skem področju. Da je dober uči-telj, dovolj pove že podatek o opravljenih vozniških izpitih. Kar okoli 1400 Ijudi je naš sogovornik usposobil za voznika. To pa ni od muh. kajne.
Kljub prizadevanjem zveze društev prijateljev mjadine Vele-nje, da bi ustanovili društva prija-teljev mladine v vseh krajevnih skupnostih, posebej še v mestu, kjer je otrok največ, ravno tu še vedno ni društev, ki bi skrbela za različne dejavnosti za otroke.
V najmlajši krajevni skupnosti občine Velenje, krajevni skupnosti Edvarda Kardelja pa so že pristopili k organizaciji društva prijateljev mladine. Imenovali so iniciativni odbor za ustanovitev društva. Odbor sestavljajo predsednikki hišnih svetov, vodi pa ga Darinka Šuligoj. Doslej je bilo na tem področju že veliko na-rejenega, organizirali pa so tudi že nckaj prireditev za najmlajše. Prav vse so bile dobro obiskane, to pa je tudi največje priznanje in spodbuda odboru, da si prizadeva, da bo društvo v tej krajevni skupnosti kar najhitreje
Posebej uspela je zadnja akcija, ki jo je iniciativni odbor za ustanovitev društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Ed varda Kardelja, organiziral pretek-lo soboto in nedeljo. V soboto so se zbralt' najmlajši prebivalci te krajevne skupnosti in skupaj odšli nabirat kostanj. Pomagali pa so jim tudi nekateri starši in člani iniciativnega odbora. V nedeljo dopoldne pa so pripravili kosta-njev piknik ob Paki. Bilo je zares veselo. Zadovoljni so bili tako otroci kot člani iniciativnega od-bora, saj so videli, da so pripravili za otroke zares lepo prireditev.
Društvo prijateljev mladine bo-do v krajevni skupnosti Edvavda Kardelja ustanovili 12. novembra, ko bo ustanovni občni zbor. Na njem si bodo med drugim zastavili tudi program dela.
M. Z.
%
pravi komandant brigade SADIF OMERČIĆ.
Začetek bo gotovo težak. vsi pa upajo in si želijo. da bi se njihove ideje vendarle ure-sničile tako kot so si zamislili, mladinskemu prostovoljne-mu delu pa bodo uspehi teh brigadirjev gotovo dali še nov polet.
Boris Zakošek
Osnutn Ćerimović
Delo z Ijudmi je sila nehvalež-no. Biti kar naprej na cesti in se izpostavljati mnogim nevarnostim, pa tudi ni lahko. »S kandidati do sedaj še nisem imel posebnih težav. So vseh sort. vendar imam za vse enak kriterij. Vseskozi še kar dobro vozim. V vseh teh letih sem imel le eno manjšo nezgodo. Pravil se držim kot pijanec plota in tako se izognem marsikateri
Kostanjev piknik je v krajcvni sktipnosti Kdvarda Kardelja zares lepo us-pel
nevšečnosti. Ure vožnje so drage, zato si prizadevam dati od sebe pri uri vožnje čimveč,«pravi Zdravko. Iz vseh njegovih besedje prevevala prešerna volja in pravo zadovolj-stvo, ki ga pri marsikomu kaj težko najdemo. Besede same od sebe povedo, da svoje delo resnič-no rad opravlja. Zato pa mu gre delo tudi dobro od rok. »Včasih hoče kakšen kandidat več vedeti kot učitelj vožnje. S pravilnim pristopom, razlago, mu dokažeš, da nima prav. Če kdo misli v našem »kšeftu« veliko zaslužiti, se krepko moti. Omaga že na pol poti, pa še uspehov nima. Delati pač moraš tako, da si zadovoljen ti in kandidat. To pa mi verjemite ni lahko.« meni Zdravko Ožir. Poleg inštruktorskega dela je naš sogo-vornik še vodja inštruktorjev in avtoparka pri velenjskem Združe-nju šoferjev in mehanikov.
Njegov delovnik traja od pete ure zjutraj do devete zvečer. Prostega časa naš Zdravko nima. Le ob sobotah in nedeljah popol-dne si vzame kakšno urico zase. Pa še takrat »stiče« okrog avtomo-bilov. Takšen je torej inšturktor Zdravko Ožir. Zapisali smo le delček njegovega življenja in dela. Pa vendar bo dovolj, da ga spozna-jo tudi ostali.
T. P.
\
8. stran ★ naŠ S
PRISPEVKIBRALCEV
Titovo Velenje *
28. oktobra 1982
Mladi v DO Elektrostroina oprema
Tesni stiki z borci
Mladi iz Elektrostrojne opreme so se doslej izkazali s številnimi uspešnimi delovnimi akcijami, poskrbeli pa so tudi za različne oblike razvedrila po napornem delu, ki ga teija uspešno izvrševa-* nje načrtovanih nalog. Vsekakor so s svojim delom dokazali tudi neumestnost trditve, da mladi in stari zaradi različnih gledanj na dohodke ne morejo uspešno so-delovati. Ze pred leti so stkali dobre vezi in odnose s krajevno organizacijo ZB NOV Skor-no—Florijan, ko so s prostovolj-nim delom sodelovali pri posta-vitvi spominskega obeležja pa-dlim Sercerjevcem v Skornem.
Septembra letos so se odločili za
skupni izlet na Koroško, v znane kraje iz narodnoosvobodilnega boja. Razpoloženje med 80 ude-leženci je bilo vedro in nikogar ni motilo dejstvo, da je štel najmlajši 8 in najstarejši 84 let. Sproščenih pogovorov morda prav zato ni manjkalo. V študijski knjižnici na Ravnah je prof. Mrgavšič vsem nazorno in pretresljivo obudil spomine na prehojeno pot ko-roških rodoljubov pred drugo svetovno vojno.
Obiskali so tudi Prežihovino, k dobremu razpoloženju je svoj delež prispevalo tudi lepo vreme, toplo sonce pa je spodbujalo mlade, da so imeli nenehno pri-pravljeno kakšno zanimivo vpra-
šanje. Blagodejni vpliv žive beše-de je marsikoga nezavedno povr-nil nazaj v preteklost. V obujanju spominov in prijetnem icramlja-nju med upokojenimi rudarji, kmeti, mladimi in drugimi je dan kar prehitro minil.
Skupno so se pogovarjali o sa-mojpravljanju, njegovih začetkih in razvoju, o odpravljanju težav v industriji in drugih zadevah, ob tem pa so stkali prenekatero znanstvo in prijateljsko vez, kar zagotavlja tvorno prenašanje iz-kušenj NOB in revolucije iz roda v rod. Vsekakor zgled vreden po-snemanja.
Jože Povše
Titovo Velenje
Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik
V petek, 29. oktohra, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Vele-nju gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora z groteskno komedijo Iva Brešana: PRED-STAVA HAMLETA V SPOD-NJEM GRABONOŠU. V domovi-ni in tujini znan tekst šibeniškega profesorja filozofije je šele v Mari-boru doživel svojo slovensko izved-bo. Prevajalec Tone Partljič je to zanimivo delo ponašil in ga preve-del v slovenjegoriško narečje. Gre za čas po osvoboditvi, ko so posa-mezniki poskušali i/rabljali svojo oblast za osebne interese in obraču-
Zbor štipendistov Gorenja
Z zaupanjem gledamo naprej
V soboto 23. oktobra smo se v jedilnici Gorenja ponovno zbrali štipendisti Gorenja na skupščinrštipendistov Gore-nja. Kljub temu, da nam do-slej ni uspelo vključiti v delo kluba vseh članov, je vodstvo kluba zelo dobro pripravilo in izvedlo ta zbor. Prepričan sem. da bodo temu delovne-mu zgledu sledili tudi vsi ostali, vsak na svojem pod-ročju in glede nasvoje interese delovali ter s tem krepili za-upanje delavcev Gorenja v nas. mlado generacijo, ki bo čez nekaj časa stopila v nji-hovo delovno okolje.
Sicer pa menim, da je lahko žal vsem, ki se zadnje skup-ščine niso udeležili. Zamudili so lepo priložnost, da bi spo-znali vso pestrost in odprtost našega kluba, saj smo kljub temu. da smo šele v »zagonu«, nekaj storiii, veliko pa si ob-etamo od nadaljnjega udej-stvovanja kluba. Veliko graje zaslužijo predvsem študentje (večine ni bilo na spregled) —
žrtvovati urico časa za pogo-
vor s svojimi sovrstniki ter predstavniki Gorenja jim res ne bi smelo biti žal, še lep koledar bi dobili in značko.
Skupščina je potekala de-lovno, brez formalnosti, v obliki pogovora. Vsakdo je lahko razčistil vse nejasnosti. Govorili smo predvsem, kam bomo usmerili na.še gibanje v bodočnosti. Pripravljamo delni zbor študentov strojni-
štva (strojniki — izkažite se!). V zametku je tudi razpis raz-iskovalnih nalog na teme, ki so posebej zanimive za Go-renje. Doslej so na nas štu-dente gledali bodoči »šefi in delovodje« le skozi luč ocen; eni smo bili slabši, drugi pa boljši učenci, tako so nas tudi nagrajevali. Ta odnos pa ni celovit, saj mi delamo še kaj drugega, kot da se samo uči-mo, imamo svoje interese, skrbi in težave. Na tem pod-ročju naj bi nam vsem poma-gal naš klub.
Dosegli smo, da bomo šti-pendisti lahko izkoriščali vse možnosti za rčkreacijo, ki jih
imajo delavci Gorenja, sku-pno z njimi nameravamo so-delovati v neposrednih akci-jah (udarniški dnevi, pomoč na sejmih in podobno). Zaži-veti mora naše kulturno udejstvovanje, več moramo pisati v Informator, ga tudi več brati, skratka vsak ima možnost, da se na svoj način uveljavi.
Konferenca je le pokazala, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z našim bo-dočim delovnim okoljem. Potem, koje Andrej Grebenšek prikazal sedanje stanje, načrte in perspektive Gorenja, je bilo postavljenih nekaj zanimivih vprašanj: kako uspeva sanacija Koer-•tinga, ali bo Gorenje zmanjšalo zapo-slovanje in kaj snujejo njihovi načrto-valci?
Štipendisti Gorenja še najbolje po-znamo Vido Robida, vodjo izobraže-valnega centra. zato smo njenemu poročilu o štipendijski politiki v Go-renju pazljivo prisluhnili. Resnično, v Gorenju je zelo dobro poskrbljeno za nas, ker lahko v izobraževalnem cen tru zelo hitro razrešimo vse v zvezi s šti-pendijo, študijem in zaposlitvijo.
Vsi, ki imate nove ideje, predloge, ali pa se nam želite pridružiti' kjer koli, povežite se z nami. Predvsem želimo pritegniti tudi srednješolce, ki jih pre-več zanemarjamo.
Po zaključku smo si skupaj ogledali sejem Gorenja v Rdeči dvorani ter se na neposreden način seznanili z vse-bino njihovega dela.
Mladi z zaupanjem gledamo naprej — takšno je bilo bistvo poročila, ki smo ga s skupščine poslali kongresu ZSM Slovenije v Novo mesto. Dokazali bomo. da se na nas, mlado generacijo, lahko računa!	Vladimir Blagus
Med skupščino
ne. Brešanovo delo je tudi gledali-ško i/rodno privlačno, saj je osnov-ni motiv vezan na pripravo uprizo-ritve Shakespearovega Hamleta, ki ga preprosti vaščani in funkcionarji kmetijske zadruge „popravljajo" in aktualizirajo do prave farse in groteske.
Slavnostna in uspešna premiera tega dela je bila pred kratkim v Cankarjevem domu v Ljubljani. Režiser je Želimir Mesarić. Igrajo pa: Volodja Peer, Milena Muhič, Ivo Leskovec, Minu Kjuder, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Marjan Bačko, Janez Klasinc in drugi.
Vstopnice po 100 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 9. do 15. ter uro pred pred-stavo.
V	soboto, 30. oktobra, ob 19.00, bo v domu kulture v Titovem Vele-nju koncert kantavtorja MARIJA-NA SMODETA. Vstopnice po 100 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju in uro pred koncertom.
V	petek, 5. novembra, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje petkov kulturni večer, na katerem se bo predstavil PIANIST HINKO HAAS iz Celja.
V	soboto, 6. novembra, ob 18.00, bo v domu kulture v Šmart-nem ob Paki predstava OBČIN-SKEGA SVETNIKA JOSEFA ŠVEJKA v izvedbi Janeza Hoče-varja-Rifleta in Dua 12. nadstrop-
je-
Marijan Smode
V	nedeljo, 7. novembra, ob 18.00, bo v domu kulture v Tito-vem Velenju narodno-zabavna pri-reditev, ki jo je pripravila sekcija za kultume stike z delavci iz drugjh re-publik.
V	razstavnem prostoru Kulturne-ga centra ,,Ivan Napotnik" Velenje je odprta pregledna razstava slik Josipa IPAVCA iz Šentjurja pri Celju, potomca znamenite družine slovenskih skladateljev. Nekaj slik je tudi naprodaj.
Na velenjskem gradu bodo v so-bolo, 30. oktobra, zaprli vse muzejske in galerijske zbirke. Izje-moma bo ogled še možen po vna-prejšnji napovedi v muzeju tel. 850-314 ali tajništvu Kulturnega centra 850-265. Še vedno pa je mo-goč ogled muzeja XIV. divizije na Graški gori, muzeja „Kapitualcije 1945" v Topolšici in Napotnikove galerije v Šoštanju.
Novodnos
Za kazen pasji ugriz
, Hov, hov . . človeku.
. . in pes je bil na
Zakaj? Človek je le mirno šel čez zelenico! Prekršek boste rekli!? Pa vendar. Po mnenju lastnika psa tovariša Gorška, hišnika Farmina, je bilo to strašno dejanje, ki ga je
potrehno ustrezno kaznovati.
/godilo se" je to nek večer v prcjšnjem tednu na Prežihovi plo-ščadi. Človek je prečkal zelenico in ob njem se je znašel volčjak, ki ni veselo mahal z repom, ampak je hudo jezno renčal. In kaj pes v lakšnem primeru napravi, še pose-bej, če mu to narekuje gospodar? Ugrizne!
Pa vas vprašam: Je res potrebna takšna kazen za prehod čez zeleni-co?
Boris Kompare Jerihova 44, Titovo Velenje
Zdravstveni center Velenje — Referat za zdravstveno vzgojo
Naš otrok bo postal šolar
Vstop v šolo je ogromna pre-lomnica v otrokovem življenju. Navadno pričakuje ta trenutek z veseljem. z velikimi pričakovanji. ki pa se nemalokrat razblinijo ob obilicizahtev. pred katereje otrok postavljen. Vsi vemo. da je učni načrt za prvi razred zelo obsežen in znano je tudi.. da lahko pred-pisano znanje osvojijo le otroci. ki vstopajo v šolo primerno zreli. Če zrelost otrok ni usklajena'z zah-tevami šole, nujno pride do težav pri šolskem delu. Pri otroku, ki po svojih sposobnostih ni kos šolar-skim zahtevam. se lahko razvije negativen odnos do šole in učenja. Ker se ne more uveljaviti pri ustvarjalnem delu v šoli, išče ob-like neprimernega uveljavljanja.
Dolgo časa je bil za sprejem v prvi raz.red odločilen starostni kriterij. Temeljil je nd domnevi. da dosežejo vsi otroci ob predpi-sani starosti tako stopnjo v duše-vnem in telesnem razvoju. da lahko zadostijo zahtevam šole. Seveda pa že nekaj časa vemo. da so med otroki velike razlike. na kar vpliva n. pr. zdravstveno sta-nje otroka. dispozicije. okolje. v katerem živi. spodbude in mo-žnosti za razvoj, vzgojne metode star.šev itd. Zato danes ugota-vljamo zrelost za vstop v šolo, ki zajema telesno. osebnostno in fukcionalno zrelost.
TELESNA, ZRELOST: Zdra-vnik. ki ugotavlja telesno zrelost, poskuša odgovoriti na vprašanje ali je otrok toliko telesno zdrav in razvit. da bo zmogel brez škode za svoj organizem zadostiti šolskim zahtevam (pot v šolo in nazaj. vztrajanje pri pouku vsak dan, obremenitev ri učenju in nalogah doma). Če otrok tem zahtevam telesno ni odrasel. je ogroženo njegovo zdravje in telesni razvoj. ob tem pa tudi njegov duševtti razvoj. saj je tak otrok stalno utrujen in pri pouku ne more zbrano sodeiovati.
OSEBNOSTNA ZRELOST vključuje otrokovo emocionalno in socialno zrelosi. Gre za vpra-šanje ali je otrok toliko samosto-jen. da je pripravljen vsak dan zapustiti dom. se v šoli podrediti učitelju in njegovim zahtevam ter se vključiti v skupno delo. Oseb-nostno zrel otrok kaže zanimanje za vrstnike. želi biti v njihovi družbi in je tudi prjpravljen z njimi sodelovati. Otrok se mora prilagoditi.tudi zahtevam šolske-ga dela. igro mora zamenjati z delovnimi nalogami in to ne le takrat. kadar mu to ugaja.
Podatke o otrokovi osebnostni zrelosti nam posredujejo starši. ki povedo. kako se otr«k obnaša v posamenih konkretnih primerih
(se sam oblači, kako dolgo vztraja med otroki ali pri igri, ako odgo-varja na zahteve staršev itd.). Te-žava je v tem. da starši svojega otroka pogosto preveč ugodno ocenjujejo in precenjujejo. Zato v iadnjih nekaj letih uporabljamov la namen posebne vprašalnike. ki jih izpolnijo vzgojiteljice v mali šoli.
Otrokova osebnostna zrelost pride do izraza tudi med testira-njem. Testolog ima možnost. da opazuje otroka, kako se vede. kako sprejema navodila in kako jih izvaja. Oceni lahko tudi ne-katere druge osebnostne lastnosti in načine otrokovega reagiranja.
FUNKCIONALNA ZRE-LOST se kaže zlasti v dojemanju sveta. V predšolski dobi lahko otrok poljubno spreminja v fan-taziji predmete po svojih interesih in željah. Za šolske novince pa je značilno spoznanje. da ne morejo predmetov in materiala poljubno spreminjati. ker imajo določene lastnosti. ki jih je potrebno upo-števati. Otrok mora biti sposoben posnemati nekatere dejavnosti. si zapomniti enosiavne vsebine. razstaviti celoto v dele in iz delov sestavljati nove celote ter opera-cije v mislih. Namestokonkretnih slvari mora uporabljati določei.e. simbole.
Za ugotavljanje funkcionalne zrelosti so zlasti primerne testne metode. Pri nas uporabljamo skupinski test za ugotavljanje zrelosti za vstop v šolo. ki ga je sestavil dr. Ivan Toličič.
Tudi v naši občini že vrsto let tečeakcija ugotavijanjazrelosti za vstop v šolo. v katero so zajeti vsi šolski novinci. Otroci opravijo zdravniški pregled. vzgojiteljice na posebni ocenjevalni lestvici poskušajo opisati otrokovo vede-nje. psiholog pa izvede testiranje v mali šoli. torej v okolju. ki so ga otroci navajeni. Svetovalni de-lavci na šolah se tudi pogovorijo s starši vsakega otroka o njegovem razvoju in vedenju v različnih si-tuacijah.
Na vsaki šoli v mesecu juniju oblikujejo komisijo za sprejem šolskih novincev. ki jo sestavljajo običajno ravnatelj. šolski sveto-valni delavec. zdravnik. psiholog. vzgojiteljica in učiteljice prvih razredov. Komisija poskuša na osnovi zbranih podatkov ugoto-viti. kateri otroci so zreli za vstop v šolo in kateri ne. Pomembna na-loga komisije pa je tudi pravilna razporeditev otrok. ki za šolo niso zreii. Te otroke lahko razvrstimo v tri skupine:
1. otroci. za katere predvide-vamo. dabodočezeno letodosegli
normalno stopnjo razvoja in ustrezno stopnjo zrelosti za šolo. Tosopredvsem mlajši otrociinpa otroci. ki se zaradi pomanjkljivih vplivov okolja telesno in duševno počasneje razvijajo. Tem otrokom odložimo šolanje za eno leto.
2.	otroci, ki so razvojno nekoli-ko zaostali. otroci. pri katerih se pojavljajo motnje~"govora, otroci. ki so pred vstopom v šolo preboleli bolezni. ki so nekoliko zavrli nji-hov razvoj. vendar pa pri njih ne gre za tak inteligenčni primanj-kljaj. da bi se morali šolati v šolah s prilagojenim programom. Tudi tem otrokom odložimo šolanje za eno leto. v tem času pa bi morali obiskovati malo šolo.
3.	otroci z večjim inteligenčnim primanjkljajem. z zavrtim govo-rom. z možganskimi poškodbami. itd.. Za te otroke ne pride v poštev odložitev šolanja. ampak je nujno šolanje na šolah s prilagojenim programom ali pa v drugih ustreznih zavodih.
. Zavedati se moramo torej. da bo le otrok. ki je za šolo zrel. lahko zadostilzahtevamšolskegadelain tak otrok bo sproščen. zadovoljen, samozavesten in srečen: to je ta-kšen. kakršnega si vsi želimo.
Zvonka Sevšek dipl. psiholog
8. oktober
Naš dan
Za učence celodnevne osnovne šole Mravljak je 8. oktober velik dan. Na ta dan pred letoim dni so
se namreč odprla vrata novega hrama učenosti. Za vse nas, ki smo se dotlej stiskali v prenapolnjenih oddelkih, je bila to velikanska pridobitev. Letošnjo obletnico smo zato primerno počastili.
Načrtovali smo pravi živ-žav
z obilico smeha in radosti, hoteli smo imeti resnično naš dan. Zače-tek je bil zelo obetaven, saj smo prišli v šolo dve uri pozneje, kot po navadi, brez zvezkov in vsak-danjih skrbi, brez strahu za slabe ocene. Po obilni malici smo se že gnetli v avli in napeto čakali na pričetek kviza na temo NOB v 'Saleški dolini. Ekipe osmih razre-dov in sodniki so se kmalu zbrali na odru in tekmovanje se je zače-lo. Vprašanja, ki so bila vse prej kot lahka, so predstavniki razre-dov zelo dobro reševali. Le tu in tam je bilo slišati kakšno drobno napako, ki jih je seveda stala dra-gocene točke. Toda kviz ni bil le suhoparno spraševanje. Povezoval ga je namreč tovariš Muhič, ki je velik humorist in je tako ustvaril tudi veselo vzdušje.
Vsi smo z odprtimi usti čakali na razplet zelo izenačenega boja, ki se je končal z zmago 8. b razreda. To sploh ni bilo pomembno, kajti ča-kal nas je nov dohgodek — nastop znanega popevkarja Marjana Smodeta. Prišel jc čisto točno, kar je za umetnike njegovega kova ze-lo nenavadno. Komaj se je prebil mimo razburjene in radostne množice. Ko je začel peti, smo pozabili na vse ostalo in se predali glasbi. Nosila nas je s seboj, saj je Marjan Smode prepeval z vsem sr-cem. Skupaj smo prepevali ,,Mr-tva reka", ,,Se pomahal ni z ro-ko" in druge uspešnice. Ploskali smo in zagnani še opazili nismo, da je mihila že cela ura. Treba se je bilo posloviti. Smode je ob bučncm ploskanju odšel, kajti ča-kali so ga novi nastopi, nove trume poslušalcev, novi aplavzi.
Skoraj malo razočarani smo na-to odšli v telovadnico na košarkar-sko tekmo med šolama Bratov Miavljak in Veijka Vlahoviča. Navdu.šeno smo navijali, za naše sevcda. Tckma je bila razburljiva kot že dolgo rte, pa čeprav smo zgubili. Kričanje nas je tako izčrpalo, da smo kosilo, ki je sledi-lo, na mah pospravili.
Tako se je končal naš dan, cnkralno lep dan, kakršnih si žclimo še vcliko.
Urban KORDES
8. a razred COS
Rratov Mravljak
28. oktobra 1982
* Titovo Velenje
ZANJMIVOST), FELJTON
nas cas
Radovan Timotijevk
Desant na Drv
v prazno
Takoj je dobil k telefonu genera-la VValteija Welimonta, ki mu je general Rendulic v pričakovanju prihoda feldmaršala Keitla pove-daL kar je vedel. Takoj zatem je slušalko prevzOi Keitel, ki ga je zanimalo, kaj mu Rendulic lahko pove o glavnem cilju »konjevega skoka«.
»No, Rendulic, povejte mi, kaj se je zgodilo in o kakšni po-membni zadevi mi lahko poroča-te?« ga je vprašal Keitel, nato pa dodal: »Najprej mi povejte, kaj je s Titom, kajti firer misli samo še nanj.«
»Padalski bataljon smo danes zjutraj. gospod feldmaršal. de-blokirali in sporočeno mi je. da so padalci zaplenili novo maršalsko uniformo in Titov osebni avto. toda do njegovega bivališča se niso mogli prebiti. To je votli-na . ..«
»Kakoje mogoče, da se jim ni uspelo prebiti?« je Keitel dvignil glas.
»Titova osebna garda Rendu-lic. Nemci so namreč Spremlje-valni ba&ljon imehovali Titova osebna garda.
»Kam pa se je Tito umaknil?« je vprašal feldmaršal.
Rendulic ni vedel, kaj naj odgovori. Keitel je tUdi bil jezen, ker posebn,e enote, ki so sodelo-vali s padalci. tega niso uspele zvedeti. Nazadnje je Ren-dulic izustil: J
»Po nekaterih podatkih, ki so dokaj zanesljive, kaže, da ga ni bilo v' Drvarju. Toda smo na sledi Vrhovnega štaba in prepri-čan sem, da bomo to kmalu zvedeli. Moje poveljstvo se stri-nja da nadaljujemo operacijo »konjev skok« še teden dni.« je dejal Rendulic.
»Kako pa je kaj s padalci?« je na kratko vprašal Keitel.
»Kako naj vam odgovorim? Po vsem tem, kar jih je tam čakalo, ~bi dejal. da so še kar v redu, toda v vsakem primeru imajo hude izgube,« je Rendulic povedal resnico.
»Kaj pa se je zgodilo s tajnim arhivom vrhovnega štaba?«
»Odnesli so vsega ali pa so ga kje zakopali. Sedaj preiskujemo bližnjo okolico votline, v kateri se je zadrževalo Titovo vrhovno poveljstvo,« je odgovoril Rendu-iic in hkrati predlagal: »Menim da ne bi bilo slabo, če bi Titovo uniformo nekje razstavljali iz propagandnih razlogov.«
»Rendulic, vaši podatki niso zadovoljivi. Z njimi ne upam stopiti pred firerja po vsem tem, kar smo bili storili, kajti sedaj smo spet na začetku,« je dejal Keitel.
Po tem telefonskem pogovoru je Keitel kljub vsemu'informiral tudi Hitlerja.
»Brž ko bo »konjev skok« končan, Rendulica odstavite. To je najmilejši ukrep, ki ga lahko storim glede na njegov neuspeh,« so bile prve Hitlerjeve besede. »Pošljite ga na Finsko. Odstavite pa tudi generala Leyseija.«
»Kaj pa naj storimo z unifor-mo?« ga je vprašal Keitel.
»Uniforma in avtomobil sta nas drago stala. Če bi šlo le za propagando. bi uniformo lahko izdelali tudi tu. Najprej jo naj pošljejo sem, nato' pa naj jo razstavijo na Dunaju. Rendulic je od tam doma.« je končal Hitler.
KOMANDOSI SE BLIŽAJO OD ZADAJ
To noč. ko je polkovnik Wil-lam prispel v Drvar, je general von Leyser zahteval osebni po-govor z SS-poročnikom Martel-lijem. ker ni mogel čakati na podrobnejše poročilo iz padal-skega bataljona.
»Povejte. gospod obersturm-fiihrer, kje ste bili v času napada na Titovo votlino?« ga je vprašal general.
»Bil sem poleg svojega ko-mandanta. Žadrževala sva se blizu votline, kjer smo se borili.« je odgovoril Martelli.
»Prav to me zanima.« jedejal von Leyser in nato vprašal: »Ali ste videli, kam se je umaknil vr-hovni štab?«
»Nad votlino smo videli neke -Jjudi in moj komandant je z ra-keto obvestil letalstvo, da je tam nekaj sumljivega. Letala so še nadalje napadala vso okolico votline in zanesljivo je bilo pre-cej Ijudi mrtvih. saj je bilo bombardiranje zelo močno.« je pripovedoval Martelli.
General Leyser je te podatke posredoval generalu armade generalu Rendulicu. Ob tej pri-ložnosti mu je Rendulicsporočil, da je 13. SS-gorski polk določil svojo 11. četo za »posebno enoto
za zajetje«. Četi so dodali še pi-onirski oddelek s posebej izbra-nimi diverzanti, ki so se dobro spoznali na razstreliva. Nemci so to četo imenovali tudi »specialni komandos«.
»Kje je sedaj ta komandos?« je vprašal Leyser Rendulica.
»V gozdovih na planini Di-.mitor. Zvečer ob tri četrt na de-vet pa bo krenil čez gozdove v vas Potoki. Z njimi bo odšlo na pot tudi nekaj »divjih lovcev« poročnika Kirchneija v vlogi vodnikov. Ukazano jim je. naj najprej ugotovijo, v kateri hiši se zadržuje Vrhovni štab in naj ga zajamejo. Če ne bodo mogli drugače, naj pa kar vso hišo poženejo v zrak.« je dejal Ren-dulic.
Toda general Rendulic ni bil
natančno obveščen. odkod bodo krenili komandosi proti vasem Potoki in Uvala. Zato je nekaj-krat zahteval od SS-grupperi-fuhretja Oberkampa. koman-danta 7. SS-divizije. naj čimprej izve, kje je ta četa. Toda od ko-mandosov tudi še naslednjega dne. 27. maja. ni bilo nobenih poročil. »Divji lovci« in esesovci so se prebijali skozi gozd. da bi naše enote v Potokih in Uvali napadli v hrbet. Toda vse do zore, 28. maja. se Nemci niso mogli prebiti, ker so nekajkrat naleteli na zasede naših enot in /bili zavrnjeni.
»KONJEV SKOK« NA VAS POTOKI
Za nemško vrhovno povelj-stvo je bilo še prezgodaj. da bi se zadovoljili z neuspehom opera-cije »konjev skok«. V Berghofu so še vedno upali. da je mogoče cilj uresničiti, če bi operacijo obnovili v nekoliko spremenjem obliki in brez padalcev. Feld-maršal Keitel je o tem razgova-ijal s feldmaršalom von Weich-som, komandantom Jugovzho-da, Sporočil mu je Hitleijev ukaz, von Weichs pa je 27. maja
Nemška obvezovališča na Sobića Glavići
popoldne v zvezi s tem imel dolg pogovor z generalom Renduli-cem.
»Sedaj bi morali vse naše sile poslati tja. kamor sta se napotila Tito in vrhovni štab. Vse druge premike proti Drvarju ustavite. Enote. ki še niso prispele tja, preusmerite na območje Poto-ki—Uvala. Vrhovno poveljstvo zahteva bliskovito akcijo,« je dejal von Weichs.
»Gospod feldmaršal, sovra-žnik se prebija skozi našo razpo-reditev in se ponovno pripravlja na napad.« ga je opozoril Ren-đulic. »Ali naj ta manever pa-raliziramo? V nasprotnem pri-meru se lahko zgodi, da bomo obkoljeni,« je dejal.
»Ne ozirajte se na naše zale-dje. boke in garnizone morajo jutri vsi kreniti v napad,« je nadaljeval von Weish. »Odpo-vejte vse druge napade tn pre-kiičite že osposlane ukaze.«
Rendulic je nemudoma začel izvajati ukaz.. Najprej je razpo-slal predhodno zapoved in uka-zal. da morajo biti vse enote do noči pripravljene na najteža-vnejši pohod in boj.
Karsamje narekoval zapoved načelniku svojega operativnega oddelka polkovniku von Varn-buletju. Uvodoma je dejal, da so Tito, Vrhovni štab ter 1. in 5. korpus v rajonu Uvala — Po-toki. med Uncem in Sano, nato pa je način izvedbe napada od-redil takole:
Oklepni grenadirski jurišni bataljon iz Ključ naj prek vasi Jasenovac udari s severa vzdolž železniške proge na vas Potoki. *S severozahoda naj se vasi Po-toki bliža 92. motorizirani polk iz smeri Bosanskega Petrovca, prav tako vzdolž železniške proge in skozi gozdove. Izvi-dniški 105. SS-batijon in izvi-dniški bataljon 369. divizije pa naj se proti vasi Potoki čimprej prebijeta iz smeri Bosanskega Grahovega. Priluka in Gamoča.
Izvidniški bataljon 7. SS-di-vizije naj neha napadati štab 5. udarnega korpusa in naj skuša priti do vasi Potoki neposredno skozi gozdove iz severovzhodne smeri Bojna skupna generala Aldriana, okrepljena s 54. izvi-dniškim bataljonom, bo napa-dala iz jugozahodne smeri prek Prekaje. Prvi polk »Branden-burg« pa naj najprej zajame štab 8. udarnega korpusa v Tičevem, natopa prek Prekaje pohiti proti vasi Potoci.
OkreDlieni 13. SS-Dolk nai se prebije skozi gozdove kot ve in zna in se pri Mliništu pojavi proletarcem za hrbtom ter se vasi Potoki približa iz jugovz-hodne smeri vzdolž gozdne že-lezniške proge.
Fotografirajmo (17)
Razvijalci za črnobele filme
Čeprav jih na našem trgu ni na pretek, pa se boste najbrž vendarle ustavili pri vprašanju, kakšen razvijalec uporabiti pri razvijanju čmo belih fllmov.
Že kar na začetku ovrzimo vsakr-šno nesoglasje. Najprimerneje je nporabiti tiste razvijalce, ki jih priporoča proizvajalec filmov. Se-veda pa se lahko odločite tudi za različne poskušnje. Svetujemo pa vam, da se odločite za en film in en razvijalee, saj boste le tako do-dobra spoznali njune lastnosti.
Najprej pa poglejmo nekatere zakonitosti. Bolj občutljive foto-grafske emulzije (27 DIN) raje da-jo mehak negativ, poveča pa se tudi zrno. Manj občutljive foto-grafske emulzije (17 DIN) pa dajo koutrastne in drobnozrnate negati-vf.
Razvjjalce bi lahko razdelili na takšne, ki dajejo normalne kon-(rastne negative, na drobnozrnate razvijalce in razvijalce, s katerimi lahko po>ečamo kontrastnost ne-gativa. Lahko pa bi jih razdelili tudi na počasne, ki delujejo v glo-biuo in povečujejo kontrast ter na hilre, ki delujejo površinsko in dajejo mehkejše negative.
Zanimiv razvijalec, ki ga dobite na našem tržišču je Orwo R 09
(Agfin Rodinal), ki odvisno od razredčenosti z vodo daje bolj kontrastne (razmerje 1:10) ter bolj mehke (1:200) negative.
Sicer pa med normalne razvijalce sodita Fotokemika FR — 3 in FR — 5, med drobnozmate pa Folo-kemika FR —8 ter Orwo A — 49. Drobnozmat je tudi Fotokemikin razvijalec FR E 24, ki pa povečuje izkorislek občutljivosti filmov.
Izbira torej ni posebno velika. K tem razvijaleem, ki so posebej na-menjeni za razvijanje filmov, lah-ko prištejemo še razvijalca Tolo-kemika FR 435 in tudi FR — 4, ki pa sta namenjena za razvijanje pa-pirja in filmov.
Pri razvijanju filmov upoštevajte navodila. ki so priložena razvijaleu ali fllmu, vendar se zavedajte. da so vrednosti približne in da so manjša odstopanja možna, zato jih prilagoditi lastnim posnetkom.
V prejšnji številki smo omenili prekinjevalec, ki ga vlijete v dozo potem, ko ste odlili razvijalec. Prekinjevalec naredite sami. tako da v liter vode vlijete 20 ml kon-centrirane ocetne kisline.
/.a konee pa se. nekaj nasvetov. Doslcdno uporabljajte enako tem-peraluro vseh kemikalij, predvsem pa ra/vijulca (20 stopinj C). Raz-stopine hranite v čistih temnih ste-
klenicah, nanje pa nalepite etikete ler naplšile vsebino. Kemikalije merile natančno (z menzuro). Film pri vlaganju v dozo prijemajte le za rohove, saj lahko pride do ne-potrebnih odrgnin in sproslisve slatične elektrike. Kadar nistc pre-pričani, če so kcmikalije še sveže, jjh raje zavrzite.
To je bilo nekaj splošnih nasve-tov, olajšali vam bodo delo. če jih boste dosledno upošte\ali.
B. Zakošek
ZŠAM Titovo
Velenje
Zmanjšati porabo
goriva
V soboto. 30. novembra, bo združenje šoferjev in avto-mehanikov občine Velenje na
parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano pripravilo akcijo. na kateri bodo tri strokovne ekipe brezplačno nastavljale vžig in merile iz-pušne pline. Poglavitni na-men akcije je zmanjšati pora-bogoriva. trajalapabood 10. do 12. in od 13. do 17. ure.
Združenje šoferjev in avtomehanikov
Skrčen obseg dejavnosti
Združenje šoferjev in avtomeha-nikov postaja vse množičnejša organizacija. Vanj je vključenih že okoli 400 članov, dejavnost pa pestra in raznovrstna.
Dejavnosti, s katerimi se pri združenju ukvarjajo je, reci in piši, kar deset. Med vsemi prednjači šola za poklic voznika. Tej je tesno za petami izobraževanje kandidatov, bodočih voznikov, za vse katego-rije, od kolesa do avtobusa. Ve-lenjsko združenje šoferjev in avto-mehanikov organizira tudi tečaje za lahko gradbeno mehanizacijo (vili-čariste).
,,Ena od dejavnosti, s katero smo pričeli šele preteklo leto, so te-čaji za voznike čolnov. Do sedaj smo pripravili dva taka tečaja. Pre-cej obsežno pa je tudi naše preven-tivno delo v cestnem prometu. To pa je tudi vse s področja izobraže-vanja. Poglavje zase je avto sejem — sejem rabljenih vozil. Ta je že dokaj dobro znan in vsakokrat se zbere na njem kar nekaj kupcev in prodajalcev. Radi |?i ga prestavili na parkirni prostor pred Rdečo dvorano, saj je sedanji prostor za nepoznavalca Velenja težko najti. Na novo smo letos ustanovili avto turing klub, v katerem so dirkači za avtorallv. Ta klub jc nastal iz komi-sije za šport. K našemu zanimive-mu in pestremu delu pa sodijo še družabne dcjavnosti, od sodelova-nja na proslavah in paradah do šo-ferskih plesov," je predstavil na kratko delo velenjskega združenja šoferjev in avtomehanikov vodja izobraževanja Janez Atelšek. Seve-da se pri takem delu porajajo še kakšne druge stvari, ki pa gredo vzporedno z rednimi dejavnostmi. Prezreti pa ne smemo še tesnega so-delovanja s tovrstnimi združenji mozirske, žalske in slovenjegraške občine.
Težave so sestavni del vsake de-javnosti. Z njimi se „otepajo" tudi člani tega združenja. „Ker smo pri-zadevni na vseh področjih, nam se-veda dela ne manjka. Prav tako pa tudi težav. Svoje delovne prostore imamo v Domu učencev, ki pa so nekoliko odmaknjeni iz centra. Po svoje nas je „udarila" tudi energet-ska kriza. Pomanjkanje goriva, stabilizacijska prizadevanja nam narekujejo kar za 20 odstotkov zmanjšanje dejavnosti. Bo pa zato zagotovo mnogo boljša kvaliteta
našega dela. S kadri, inštruktorji, nimamo posebnih težav, saj imamo dva poklicna inštruktorja, z deveti-mi imamo sklenjeno pogodbeno razmerje (od teh sta dva precej ne-delavna). V naši lasti je najnovejši tamov tovornjak, štiri stoenke, po-
godbeno pa uporabljamo avtobus, prikolico in osebne avtomobile. Ce-na ure vožnje je nižja kot pri Avto molo društvu. Naši kandidati mo-rajo za uro vožnje odšteti 20 dinar-jev manj. Ker se držimo dogovora, smo vsak mesec tako prikrajšani za osebni dohodek inštruktorja. Vozil nimamoslabših, naši učitelji vožnje so prav tako vešči in sposobni. Kje se zatika, ne vemo," je poudaril Ja-nez Atelšek.
Kljub temu, da bo težav vedno več, so člani združenja šoferjev in
Janez Atelšek
avtomehanikov zastavili svoj de-lovni program precej smelo. 1/obraževanje bo še naprej pred-nostna naloga. Z Zavodom za teh-nično izobraževanje v Ljubljani se dogovarjajo, da bi šolo za lahko gradbeno mehanizacijo in del težke prenesli v ločeno enoto, nekakšen center za velenjsko, mozirsko in koroško področje. Kot pravijo na združenju, je možnosti kar veliko. Priliodnje leto, v mesecu marcu, naj bi se v obstoječo mrežo šolstva vključila tudi šola za poklic vozni-kov. Tako predvideva tudi zakon o usmerjcnein izobraževanju. Sedaj namreč deluje ta šola pod okriljem šolskega centra Boris Kidrič Celje. Ena izmed večjih nalog v prihodnje bo tudi pridobitev lastnih prosto-rov. V dancm položaju pa so to najvcčkrat le želje. Lotili so se ti.di večje akcije prido! ' "i 'jvih članov. V združenje šoferjev in avtomchanikov se lahko vklju-či vsakdo, ki ima vozniško
dovoljcnje. „Stalno nekaj dcla-mo, merilo našega dela pa so dose-žcni uspehi. Teh ni prav malo. Se-veda sc bomo še naprej trudili in poskušali ustreči vsakemu," je str-nil svoja razmišljanja vodja izobia-ževanja Janez Atelšek.
Planinsko društvo Titovo Velenje
Orientacijsko tekmovanje
pionirji jc zmagala ekipa planinske skupine osnovne šole Miha Pintar-Tolcdo prcd ckipo osnovne šoie Gustava Siliha, med mladinci sta prvi dvc mesti osvojili ekipi tehni-čne strojno šole RSČ Velcnje, med člani pa je bila najboljša ekipa TGO Gorcnje pred ekipo tabomi-kov Jezcrskega zmaja.
A. K.
V počastitev občinskega praznika je Planinsko društvo Titovo Vele-njc organiziralo 10. oktobra 1982 na Paškcm Kozjaku področno orientacijsko tekmovanje za ekipe planinskih društev savinjske in ša-leške rcgije.
Ekipe so se pomerile v orientaciji na 8 oziroma 9 km dolgi progi in reševale teste iz orientacije, prve pomoči in varstva okolja. Med
V
ia. stran ★ flS	is cas	ODTUINTAM	Titovo Velenje *	28. oktobra 1982
				
Mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji
11:
Potrebni so skupni napori
Mesec november je mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji.
Alkoholizem, sodobna bo-lezen, je zaradi vzrokov. po-gojev svojega nastanka ter razraščanja težka in vedno bolj boleča družbena težava. Posledice te sodobne nadloge so prav katastrofalne.. Med tistimi dejavniki, ki se »z vse-mi štirimi« bojujejo proti al-koholizmu, sodi tudi Rdeči križssvojimipreventivnimiin zdravstveno vzgojnim po-slansivom. Razsežnost alko-holizma je v naši družbi zelo velika, saj se javlja v vseh vr-stah delovnih ljudi in obča-nov, prav tako pa tudi v vseh starostnih skupinah prebival-stva. Posebno vznemirjajoče je dejstvo, da se alkoholizem vedno pogosteje pojavlja in širi tudi medmladino, za sabo pa potegne neprecenljivo osebno in družbeno škodo. Ta pa ni samo materialna, am-
pak ima socialne. zdravstve-ne. vzgojne. moralno-etične razsežnosti. Škoda, kinastaja zaradi alkoholizma je očitna in zaskrbljujoča. Kažepa se v manjši delovni storilnosti. 10 odstotnemu izostanku z dela, 20 odstotkov delavcev v in-dustriji ima težave pri delu prav zaradi prekomernega pilja. Znano je, da alkoholik kar dva meseca na leto izo-stane z dela zaradi posledic alkoholizma in 10 let manj dela. Tretjini nesreč pri delu s smrtnim izidom ali hujšo te-lesno poškodbo botruje prav ta sodobna bolezen.
Posledice te bolezni mo-dernega časa so še najbolj zaskrbljujoče na vzgojnem področju saj so tragične žrt-w otroci staršev alkoholikov.
V Slovenijije okoli deset tisoč takih družin, v osnovnih šolah pa je ena tretjina razredov, v katerih imajo otroci precej
slabše učne uspehe in nemalo vzgojnih težav prav zaradi alkoholizma v družini. V vi-šjih razredih so opazni tudi primeri alkoholiziranih učencev.
Vseh posledic, ki jih pri-naša in povzroča zlo. pravimo mu alkoholizem, ni mogoče našteti. Prejšnji primeri sami po sebi dOvolj zgovomo po-vedo, nas spodbujajo k raz-mišljanju in prizadevnejšemu delu na tem področju. Pravo mesto za osveščanje so zago-tovo klubi zdravljenih alko-holikov. razredne ure in po-dobno.
Družbena spoznanja. ki so vse bolj boleča in zaskrblju-joča, kaj lahko pripomorejo k temu, da spremenimo naš od-nosdosodobnebolezni. Vvseh organizacijah in okoljih, kjer delamo in živimo, se da še marsikaj storiti. Čebomosto-rili vsak svoje, vsi skupaj pa vse, potem bo vedno manj al-
koholikov, družbene škode terveč družinske sreče. Pravv boju proti alkoholizmu so potrebiTi skupni napori. zdra-vljenje in preprečevanje pa sta nerazdružljiva. Koordinacij-ski odbori za boj proti alko-holizmu pri SZDL so mesto usklajevanja in pospeševanja široke družbene akcije na tem področju.
Na mesec boja proti alko-holizmu in narkomaniji se je marljivo pripravil tudi občin-ski odbor Rdečega križa. Po vseh osnovnih šolah v naši občini bodo pripravili zdrav-stvenapredavanja na to temo, prav tako pa bodo lahko pri sluhnili zdravstvenim preda-vanjem doktorja Maksimi-Ijana Berganta tudi dijaki šolskega centra. Na škodlji-vost alkohola. tega vse večje-ga družbenega zla, bodo opo-zarjali plakati po in slikanice po avtah osnovnih šol in de-lovnih organizacijah.
Split: Velenje 23:22
Boljše, a izgubile
Velenjske rokometašice so v 6. kolu gostovale v Splitu. Igrale so zelo dobro, saj so ob polčasu vodi-le s tremi zadctki prcunosti (13:10). Na koncu pa so zaigrale slabše in dovolile domačim igral-kam, da so najprej izenačile in na-
(o doscgle še dragotfeni zadetek.
Strclke za Velenje so bile: Spoljar 7, Omerovič 5, Djordjevič in Bovha po 4 in Golič 2.
V naslednjem kolu se bodo igralke Velenja sestale i Ugledom.
Inles: Šoštanj 28:21
Popustili v drugem polčasu
V republiškem drugoligaškem dcrbiju so rokometaši Soštanja ra/inieroma visoko izgubili srcčanje v Ribnici. Zclo dobro so igrali v
prvcm polčasu, saj so bili v tcm delu igre domači igralci boljši le za
go! (14:13), povsem pa so popustili v zadnjih pctnajstih minutah sre-čanja.
Zadctke za Soštanj so dosegli: Potušek 10, Potočnik in Cigoj po 3, Požun, Strigi, Lesjak Jambrovič in Vrcčar po encga. V prihodnjem kolu se bodo rokometaši Soštanja srslali kol goslje z Rovinjem.
Proletarec:Elkroj 5:2
Visok poraz
Nogometaši Hlkroja so v nede-Ijo gostovali v Zagorju. Igralci domačega Proletarca so bili vse srečanje boljši nasprotniki in so gostom pošteno napolnili mrežo.
Povedli so s 3:0, v 80. minuti pa jim je zmanjkalo moči in so prejeli še dva zadetka. Strelca za
Elkroj sta bila Đurić in Sivka, pred IX) gledalct je sodil Blago-jevič iz Ljubljane, za Elkroj pa so nastopih /.ižek. Kramer. Re-mic. Tratnik. Sivka. Durić. Spen-de. Kopušar. Železnik, Hriber-nik. Skrbinek. V nedeljo bodo nogometaši Eikroja doma igrali s tretjeuvrščenim Aluminijem.
Šmartno: Primorje 4:0
Potrdili dobro formo
V 10. iolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so se nogometaši Smartnega doma pomerili z moštvom Primorja in zasluženo siavili visoko zmago.
Na nedeljskem srečanju so znova potrdili dobro formo v zadnjem obdobju. Od prve minute naprej so bili boljši nasprotnik in so nenehno nevarno ogrožali gostu-jočega vratarja. V 33. minuti je sodnik izključil gostujočega igral-ca Žižmonda, takoj zatem pa je Prašnikar s strelom iz enajstme-trovke domače povedel v vod-stvo. Igralci Šmartnega so do odmora dosegli še dva zadetka.
Veliko boljši tekmec so bili tudi v drugem polčasu. svojo premoč pa so kronali le z enim zadetkom. Strelci za Šmarno so bili Prašnikar, Bajc, Zver in Omladič, pred 300 gledaici je srečanje vodil Kamenšek iz Ma-ribora. za Šmartno pa so igrali: Podgoršek, Matko (Cigale), Bajc
(Kokotec). Rednak. Omladič. Podvratnik. Zver, Hren. Kodre; Prašnikar. Gabrič (Božičevič).
Itas: Šmartno 36:2a
Sedaj predzadnje
Rokometašice Šmarnega so v riedeljo gostovale v Kočevju in visoko izgubiie v srečanju z igralkami ltasa. ki so s to zmago še utrdile vodstvo na lestvici. Igralke Šmartnega so po 8. kolu na predzadnjem mestu s 4 točka-mi. v nedeljo pa se bodo doma pomerile z Radgono. Zadetke za Smartno so dosegle Šmerc 5. Jud, •Urankar in Tajnik po 4, Bole 2 terTrobinc 1.
Šaleški študentski klub
Prvo srečanje
V sredo, 20. oktobra. je bil v gostišču Rio v Ljubljani se-stanek Šaleškega študentske-ga kluba. Udeležba je bila resnično množična. bilo nas je okoli sto dvajseL še posebej pa je razveseljivo, da se je se-stanka udeležilo veliko bruck in brucev.
Predsednik kluba Tomaž Sinonkar je ob iztekajočem se mandatnem obdobju seda-njega vodstva podal pregled dveletnega dela kluba oziro-ma tistih zagnanih posame-znikov, ki so največ prispevali za zamisli in izvedbe akcij. Povabil je vse, ki se še niso delovno vključili v klub. da se nam pridružijo z idejami, spodbudami in udeležbo na akcijah. Seznanil nas je tudi s predlogom predsedstva klu-ba, da bi ustanovili idejno komisijo. Pravzaprav je to začasni naziv. bolj primerno bi jo imenovali debatni kro-žek, saj naj bi bil njegov na-men soočanje, kresanje. obli-kovanje mnenj in stališč vseh študentov. ki so za to zainte-resirani. Tomaž je poudaril. da študentje občutijo mnogo nepravilnosti in težave ter jim zato ne sme biti vseeno. kaj se danes dogaja doma in v svetu. Opažanje vseh družbenih po-javov pa ne sme'biti na ravni kritizerstva in opravljanja. temveč se mora povezati v enotno in organizirano obli-ko. ki lahko rodi pravo.družbi potrebno kritiko.
Na to j£ navezal problem prostorov oziroma shajanja študentov. V Ljubljani. kot tudi v Titovem Velenju. smo primorani sestankovati v go-stiščih. uradni prostori kluba v Titovem Velenju pa so ujeti le v šest kvadratnih metrov. Morda nas nekateri zarAdi tega tudi jemljejo neresno. gostilniško — toda to je na-sploh nroblem mladine. Samo delo SŠK pa je dokaz. da ga tudi gostilniški prostori ne ovirajo preveč.
Prve letošnje akcije klubaje že čutiti. Tako je že pripra-vljena za izid nova števiika RIT. vneti smučaiji se prija-vljajo za vsakoletno smučanje na enem od slovenskih smu-čišč. vsi študentje pa smo vabljeni tudi na rekreacijo. in sicer v Ljubljani v Študentsko naselje v Rožni dolini vsak dan. v Titovem Velenju pa ob sobotah ob 10.00 v telovadni-co RŠC.
Še posebno vabilo za čim večjo udeležbo in sodelovanje pa je namenjeno za 5. no-vember. ko bo v sejni dvorani
skupščine občine Velenje re-dna letna skupščina kluba, kjer bomo potrdili kandidate za novo mandatno obdobje.
Seveda se nismo takoj raz-šli. Razvezali so se jeziki, ob prijetni glasbi smo poskočili, skratka poskrbeli smo za to, da bi bilo v bodoče slišati čim manj takšnih glasov, kakršni so se oglašali na začetku:» Joj, saj jih pol ne poznam!«
DIANA KUJAN
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
REK Elektrostrojna oprema Preioge
Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati
objavlja
prosta dela in naloge
1.	VODJA OBRATA HIDRAVLIKE
2.	VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE OBRATA HIDRAV-UKE
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnje-vati še:
pod 1.
—	višješolska izobrazba strojne smeri,
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah strojne obdelave z numeričnimi krmilnimi stroji,
—	sposobnost organiziranja in dela z Ijudmi;
ali
—	srednješolska izobrazba strojne smeri,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah strojne obdelave z numeričnimi krmilnimi stroji,
—	sposobnost organiziranja in dela z Ijudmi;
pod 2.
—	višješolska izobrazba strojne šmeri,
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju programiranja numerično krmilnih strojev,
—	sposobnost organiziranja in dela z Ijudmi,
—	pasivno znanje angleškega jezika.
OD po pravilniku o delitvi OD naloge.
za objavljena prosta deia in
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O odločitvi komisije bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po oprav-Ijeni izbiri.
Vloge s priloženimi dokaziii o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovska služba, DO Elektrostrojna oprema, Pre-loge, b. št., p. 63320 Titovo Velenje.
INDUSTRIJA MATERIALA
GRADBENEGA
GRADNJA ŽALEC
SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK
TEHNIČNE PREDNOSTI TrosJojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaiiteti uporabljenih materialov zagotavlja bre~ zMbno delovanje in Uredno trajnosL Ofcrogli presek, notranja iametna cev it* večslojna konstrukcija so temeljne značii-nosti sistema. : - okrogli presek zagotavlja: najugodnejšl pretok dimnih plinov pri minimainem p<%-seku, ter najnižjih uporih, omogoča naj-lažje čttčenje
—	notranja šamotna cev je: ognj«ob$tojna, hlsMnoodpoma, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadoetno Udiioet tudl za visoke dbnnike
-	Većpiastna konstrukcija omogoča: pro-v vseh smereb, poijubno
vtsoko trajnost.
od5KWpado 013A 0 1« In 0 20 se
Industrija Gradbenega materiala »GRAONJA« ŽALEC LATKOVA VAS
Telefon: (063) 701-003, 701-009, 701-011, 722-027, 722-078;
—	direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni sektor ŽALEC
Telefon: (063) 710-740, 710-741, 710-773, 710-719;
-	računovodski sektor Telex: 33533 YU SIGRAD


28. oktobra 1982 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠCEVALEC
nas cas * smm 11
KOLEDAR
Četrtek, 28. oktobra — Simon Petek, 29. oktobra — Linda Sobota, 30. oktobra — Alfonz Nedelja, 31. oktobra — Smiljan Poncdeljek, 1. novembra — dan mrtvih
Torek, 2. novembra— Dušanka Sreda, 3. novembra — Hubert
MAL/OGLAS/
MLAJŠA ZENSKA išče sobo s kopalnico in posebnim vhodom v Titovem Velenju ali Soštanju. Po-nudbe po telefonu 852-374 od 15. ure dalje.
PRODAM smuči Elan 195 cm z vezmi Marker, pancerje Alpina št. 44 in smučarske hlače Elkroj št. 54. Savinek, telefon 850-349.
KOIMČNO JE V TITOVEM VELENJU POSKRBUENO ZA PLES IN ZABAVO z
otvoritvijo disko bara Rdeča vrtnica. Sodobno urejen bar z bogatim zabavnim progra-mom je odprt v hotelu Paka, vhod kegljišče, vsak četrtek in petek od 20. do 24. ure ter v soboto od 20. do 2. ure.
V nedeljo je poskrbljeno za otroke, saj je od 15. do 19. ure odprt disko Malino-vec.
ZDOMCA BREZ OTROK vza-meta v najcm sobo, garsonjero ali hišo. Sifra „Zdomca" ali po telefo-nu 851-051. Plačava vnaprej.
MLADIČE, nemški, lovski terier prodam. Telefon 737-227 po 15. uri.
• CELJANKA Z OTROKOM išče garsonjcro ali sobo z možnostjo kuhanja v Titovem Velenju ali oko-lici. Ponudbe pošljite pod šifro „Zaposlena v Velenju".
UGODNO PRODAM barvni TV sprejemnik, cena 24.000 din. Ogled popoldne. Jože Mikoletič, Sercerje-va 13, Titovo Velcnje.
PRODAM italijanski tamdemna 10 prestav. Telefon 851-200 dopol-dneali 852-821 popoldne.
UGODNO PRODAM NSU 1200. Ruža Rajc, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje.
PRODAM spačka. Informacije po tetefonu 852-249.
DEZURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 28. oktobra dr.
Hrastnikova (dnevna), dr. Zičkar (nočni)
Petek, 29. oktobra — dr. Koren (dnevni), dr. Zupančič (nočni) Sobota, 30. oktobra — dr. Pu-
stovrh (glavni), dr. Lešnikova (no-tranja)
Nedelja, 31. oktobra — dr. Pu-
stovrh (glavni), dr. Lešnikova (no-tranja)
Ponedeljek, 1. novembra — dr.
Pustovrh (glavni), dr. Lešnikova (notranja)
Torek, 2. novembra — dr. Zu-pančič (dnevni), dr. Koren (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 28. oktobra — dr. Dov- j šak
Petck, 29. oktobra — dr. Menih Sobota, 30. oktobra — dr. Me- j
nih
Nedelja, 31. oktobra — dr. Me-nih
Ponedeljek, t. novembra — dr.
Mcnih
Torck, 1. novembra — dr. Me-
nih
Torek, 2. novembra — dr. Pir-
tovšck
Sreda, 3. novembra — dr. Pir-
tovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VE-LENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambu-lanti Zdravstvenega doma Titovo Velenjc, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 30. oktobra — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 10, Titovo Velenje
Nedelja, 31. oktobra — dr. Ani-ca Pistotnik, Tavčarjcva 19, Titovo Velenje
Ponedeljek, 1. novembra — dr.
Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Ti-tovo Velenje
VETERINARJI V VETERINAR-SKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 29. oktobra do četrtka 4. novembra — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253.
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 28. 10. ob 18. in 20. uri POSTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT — ameriški, ljub, ko-medija. V gl. vl.f Jack Nicholson.
Petek, 29. 10. ob 10. uri POKA-Zl SE DRUGI OBRAZ — italijan-ski, avanturistični. V gl. vl.: Bud Terence, Spencer Hill.
Petek, 29. 10. ob 18. in 20. uri ZADAH PO VOJNI — ameriški, vojni. V gl. vl.: Keith Carradine.
Sobota in nedelja. 30., 31. 10. ob 18. in 20. uri POKAZl SE DRUGI OBRAZ — italijanski, avanturisti-čni. V gl. vl.: Bud Terence, Spen-cer Hill.
Nedelja, 31. 10. ob 16. uri MA-ČEK V SKORNJIH — risanka (OTROS'KA MATINEJA)
1. 11., NA DAN MRTVIH, PREDSTAVA ODPADE
Torck in sreda, 2., II. ob 18. in 20. uri POBEG IZ LACATRA-ZA — ameriški, avanturistični. V gl. vlogi: Clint Estwood.
DOM KULTURE VELENJE
Četrtck, 78. 10. ob 20. uri ZA-DAH PO VOJNI — ameriški voj-ni. V gl. vlogi: Keith Carradine.
Nedelja, 31. 10. ob 10. uri, OTROSKA MATINEJA — MA-ČEK V SKORNJIH.
Ponedeljek, 1.11. PREDSTAVA ODPADE KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 30. 10. ob 16. uri MA-ČEK V SKORNJIH — risanka (OTROSKA MATINEJA)
Sobota, 30. 10'. ob 19.30 OD-PADNIK JOSEY WALES — ameriški, western, V glavni vlogi: Clint Estwood.
Ncdelja, 31. 10. ob 17.30 in 19.30 POSTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT — ameriški, Ijub. ko-medija. V gl. vlo.: Jack Nicholson.
Ponedeljek, 1.11. PREDSTAVA ODPADE Srcda, 3. 11. ob 10 Sreda, 3. 11. ob 19.30 TA AME-RIKA — II. del — ameriški do-mkumentarni.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 29. 10. ob 20. uri OD-RADNIK JOSEY WALES — ameriški, western, V gl. vlogi: Clint Estwood.
Nedelja, 31. 10. ob 13.30 MA-ČEK V SKORNJIH — risanka (OTROSKA MATINEJA)
Torek, 2. 11. ob 20. uri PO-STAR VEDNO ZVONI DVAK-RAT — ameriški, Ijub, komedija. V gl. vl.: Jack Nicholson.
VEPLAS VELENJE objavlja licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	kombi IMV DIESEL, letnik 1974	30.000,00
2.	pisalni stroj ERIKA	500,00
3.	kopirni stroj METEM 20	5.000,00
4.	ventilator s ciklonom (elektr. motor 10 KW,
2800 obr./min)	7.000,00
5.	ventilator s ciklonom (elektr. mot. 4 KW,
2800 obr./min.)	5.000,00
6.	ventilator centrifugalni (brez el. mot.)	500,00
7.	lesene police (1500 x 350 x 350 — 3 kom.)	400,00
Licitacija bo 4. 11. ob 12. uri na dvorišču DO	Veplas. Ogled možen dan pred licitacijo ali dve uri pred njenim začetkom. Varščina je 10 % od izklicne cene.
Kupljeno blago je treba plačati in odpeljati v	3 dneh, sicer varščina zapade.
Uve'enje
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
HPH Velenje
Komisija za delovna razmerja
1.	VODJA GRADBIŠČA HIDROGRADENJ
2.	DELOVODJA HIDROGRADENJ
3.	VEČ MONTERJEV - VARILCEV
kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Ad 1. — strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit;
Ad 2. — strojni tehnik oz. delovodja, 3 leta delovnih izkušenj; Ad 3. - KV oz. PK ključavničar - varilec.
Prijave, l^ bodo prispele na naslov — HPH Velenje, kadrovski sektor, Žarova 19, 63320 Titovo Velenje v 15 dneh po objavi, bo obravnavala Komisija za delovna razmerja in vas o odlo-čitvi obvestila v 15 dneh.
Rudnik lignita Velenje
n. sot. o.. Titovo Velenie
Rudarsko elektroenergetski kombinat Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovsko-splošni sektor Delavski sveti tozd DO RLV
RAZPISUJEJO
dela in naloge individualnih poslovodnih organov:
1.	VODJA TOZD MEHANIZACIJA
2.	VODJA TOZD KLASIRNICA
3.	VODJA TOZD PRIPRAVE
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandida-ti izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1., 2.
—	da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo elektro, strojne ali rudarske smeri,
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah
—	sposobnost dela z Ijudmi, vodenja in organiziranja dela v tozd,
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
—	družbeno-politično primeren. ad 3.
—	najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah
—	sposobnost dela z Ijudmi, vodenja in organiziranja dela v tozd
—	družbenopolitično primeren.
Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Titovo Velenje, pod oznako za razpisno komisijo tozd DO RLV. Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Srečnol
G/BANJE PREB/VALSTVA
M\TIČNI URAD TITOVO VE-
LENJE
Poroke:
Jože MAROLT, roj. 1957, kme-tovalec iz Plešivca in Sonja BLA-ZINSEK, roj. 1964, dclavka iz Ve-likega vrha; Ivan JAVORNIK, roj. 1951, strojnik iz Hrastovca in Da-rinka PAVLOVIČ, roj. 1958, de-lavka iz Hrastovca: Jože DF.BF-LAK, roj. 1962, slikopleskar iz Florjana pri Soštanju in Zdenka JUVAN, roj. 1961, ekonomski tchnik iz Titovega Velenja; Vladi-mir AVBREHT, roj. 1958, kmeto-
valec iz Skalskih Cirkovc in Dani-ca TAMSF ro> (962, kmetovalka iz Završ; Marko BALAŽlC, roj.
1958,	inženir.elcktronike iz Titove-ga Vclenja in Valcrija SoS, roj.
1959,	predmetna. učiteljica iz Bre-ga; Zoran ČUBRA, roj. 1957, trgovski poslovodja iz Novcga me-sta in Anica LAMESlČ, roj~ 1962, prodajalka i/ Titovega Velenja. Smrti:
Ivan STUMPFL, upokojenec iz Otiškcga vrha 44, roj. 1907; Janez KLANČNIK, upokojenec iz Laz 10, roicn lcta 1910.
MATICNl URAD SOSTANJ Poroki:
Slavko I.EDINEK, roi. 1952. dc-lavcc, Lcpa njiva 107, in Jožica KROPEJ, roj. 1966, scstavljalka /amrzovalnih skrini, Skorno pri Soštanju 34; Rudoll' ANZEJ, vili-čarist, roi. 1950, l.epa njiva 105 in Jožica KROPEJ. roj 1944, gospo-dinia, Skorno pri Soštanju 34; Smrti:
Vilijcm Hascnbihel, Milenkova 15, Slovenskc Konjicc, upokojc-ncc, star 78 let; Ana VOI.PE, dru-žinska upokojcnka, Gorenja vas pri Prcboldu 56, stara 74 let; Ma-rija STOŽIR, družinska upokojen-ka, Podgorje 35, Celje, stara 71 lct.
Rekreacija
Za starejše občanke
Nedvoumna je ugotovitev, da si lahko sposobnosti, zdravje in do-bro počutje ohranimo samo s športom in rekreacijo v vseh obdo-bjih svojega življenja. Še posebej to velja za starejše občanke in za obdobje, ko začno posamezni
funkcionalni sistemi in podsistemi slabše delovati. Prav tako je zna-no, da redna in načrtna dejavnost na področju športa in rekreacije b stveno vpliva na zaviranje proce-sov, ki v drugi polovici živtjenja
zmanjšujejo človekove življenjske sile.
Zveza telesnokulturnih organiza-cij občine Velenje prav zato pri-pravija rekreacijsko vadbo za sla-rejše občanke, ki pod strokovnim vodstvom poteka vsak četrtek na osnovni šoli Bratov Mravljak od 18. do 20. ure. Jasno je tudi dej-stvo, da se s športno rekreacijo še vedno ukvarja več moških kot žensk. Izrazito neugodno razmerje moramo čimprej popraviti. Starej-še občanke ne odlašajte in pridite.
/
Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Rednaka
iz Raven pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zrancem za darovano cvetje, iz-raženo sožalje in za pomoč v najtežjih trenurkih.
Iskrena zahvala velja tudi govornikoma, godbi ter duhovniku za opravljen obred. Hvala vsern, ki ste ga pospremtli na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Jožica, sinova Franc in Janez, hčerki Romana in Jožica z družino in /	ostalo sorodstvo.
^ jjft
ife
Z A H V A L A
Ob boleči iz^ubi dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Stropnika
iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence ter
cvetje.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, dr. Stuparju, duhovnikoma Napredu in Trobini, pevcem ingovor-
nikoma za ganljive besede.
Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama. -
ZAHVALA
ob ncnadomestljivi izgubi dragcga moža, botrčka in strica
Franca Soviča-Krištana
iz Raven 52
sc zahvaljujcmo vsem za izraze sožalja, vsem, ki ste ga pospremili na njcgovi zadnji poti tcr mu
darovali cvctje in vence.
Prcdvscm sc zahvaljujcmo dr. Pučniku in oscbju bolnice v Topolšici tcr dr. Menihu za vso pomoč in po/rtvmplnost. Zahvaljujcmo se duhovščini /a opravljen obred in tople poslovilne bcscde, vscm govornikom in pcvcem ter lovcem za ganljivo slovo. Hvala tudi vscm dobrim soscdom, ki so nanf
pomagali v teh hudih trcnutkih.
Žalujoči: žena Fan' in vsi domači
Predsedstvo OK ZKS Velenje
Skupna seja s komunisti Veplasa
Le enotna. zdrava in močna delo-vna organizacija bo v sedanjih težjih gospodarskih razmerah lahko uspeš-no premagovala ovire opravila z notranjimi slabostmi in pomanjklji-vostmi in se ustrezno vključila v prizadevanja našega celotnega zdru-ženega dela za izboljšanje sedanjih ekonomskih razmer.
Samo s trezno idejno politično presojo danega položaja in ustreznimi usmeritvami za prihodnje. je možno upati na dobre rezultate.
To sta le dva poudarka s ponedelj-kove skupne seje predsedstva občin-skega komiteja ZKS Velenje in komu-nistov ter drugih odgovornih delavcev izdelovneorganizacije Veplas. Občin-ski komite tako nadaljuje sladno s programom sprejeto usmeritev. da skuša v razpravah s komunisti iz posameznih delovnih okolij ugotoviti in razrešiti idejnopolitične slabosti. ki
ovirajo morebiten hitrejši razvoj posa-mezne delovne organizacije.
Veplas, ki je eden od nosilcev razvoja v občini Velenje v letošnjem letu. ne dosega takšnih proizvodnih rezultatov. kot so jih načrtovali. Na to so vplivali različni gospodarski ukrepi zvezne vlade pa tudi nekatere notra-nje pomanjkljivosti. Prav tem pa se morajo v prihodnje odločneje postavi-ti po robu.
Tako so ćlani zveze komunistov opozoriti na dokaj pomanjkljivo osve-ščanje, saj delavci največkrat ne sodelujejo pri oblikovanju posamez-nih predlogov in usmeritev terjih tako dokaj nezainteresirano sprejemajo in tudi nedosledno uresničujejo. Neures-ničevanje sprejetih sklepov pa je ena od naslednjih pomanjkljivos'i
Komunisti so opozorili tudi na lažno solidarnost posameznih delav-cev z neodgovornimi in lenimi sode-
lavci. s taKsnim obnašanjem pogosto prikrivajo delovni organizaciji in družbi škodljivo dejanje, ne zavedajo pa se lastne moralnopolitične odgo-vornosti.
Prav posebno vprašanje je v delovni organizaciji Veplas zelo velika fluk-tuacija. Očitno je, da so posamezna dela in naloge neustrezno nagrajeva-na, opravljajo jih pomanjkljivo izo-braženi kadri. s tem pa nastaja škoda ' zaradi slabo opravijenega dela in zaradi nenehnega priučevanja novih delavcev.
Na seji so tudi memli, da bi moral v Veplasu končno zaživeti eden od zastavljenih programov tako, da bi postal osrednji program. Sedanja razdrobljenost sicer morda res omo-goča hitrejše prilagajanje potrebam tržišća, vendar ni porok uspešnega razvoja delovne organizacije in njene dejavnosti v občini Velenie.
Razrešitev leh in nekaterih drugih dilem ob še boljšem delu družbenopo-litičnih organizacij, ki morajo nameni-ti_ vso skrb osveščanju delavcev. da bodo boljše opravili sprejete naloge, pa bo prav gotovo pripomogla k večjim uspehom celotne delovne or-ganizacije.
l elošnja jesen je zelo deževna, zato so imell Ijudje kar veliko težav s spravljanjem sadja. Pa še obilna letina je bila.
Iz gozda se je začel valiti gost dim
Požar je zajel tudi vilo Herberstein
Ob mesecu požarne varnosti - skupna vaja enote združenega odreda CZ in prostovoljnih GD občine Velenje
Dokazali dobro pripravljenost in usposobljenost
Gost dim, ki se je začel valiti proti nebu iz gozda pri velenjskih bazenih in močno zavijanje gasilskih siren,je v soboto popoldne gotovo vznemiril marsikaterega ob-čana Titovega Velenja. Iz-bruhnil je požar. Spet bo nastala velika škoda, saj ve-mo, da je naše neprecenljivo naravno bogastvo. Ogenj se lahko razširi tudi na bližnje objekte: dom SLO, dom Bor-cev in mladine,. vilo Her-berstein. pa na naselje na Gorici. Usoda gozda in ob-jektov je v rokah gasilcev, njihove učinkovitosti in uspo-sobljenosti.
Vse to bi bilo lahko res. Na srečo ni bil pravi požar, ampak samo predpostavka sobotne skupne vaje gasilske čete, združenega odreda CZ in prostovoljnih gasilskih društev občinske gasilske zve-ze Velenje, ki naj bi pokazala. kako so pripadniki združene-ga odreda CZ in gasilci usposobljeni za spopad s požarom. kakšna sredstva oziroma naprave imajo na voljo za gašenje in za reševa-nje ljudi.
Člani združenega odreda in prostovoljnih gasilskih društev so zelo hitro prišli na območje požara. Najbližji so začeli gasiti požar in reševati ljudi že po nekai minutah.
gasilci Šmartnega ob Paki. ki so imeli nadaljšo pot. pa so prišli na kraj požara že v slabih 25 minutah.
Eni so hiteli s svojimi vozili proti gozdu. da bi kar najhi-treje uničili žarišče požara, drugi so zavarovali dom SLO in obenem Dom borcev in mladine, da se ognjeni zublji ne bi razširili na ta dva objek-ta. Zelo številna in dobro opremljena skupina pa je pohitela k vili Herberstein, saj jo je medtem že zajel požar. Na to je opozarjal gost dim. ki se je valil iz njene notranjosti. V objektu so bili ljudje, ki jih je bilo treba . čimprej rešiti. Gasilci oziro-ma člani združenega odreda so pokazali izredno usposob-Ijenost, saj so nadvse hitro izvedli potrebne ukrepe. Ker je bil ves spodnji del v ognju in dimu. so se zaposleni v vili umaknili v zgomje prostore. Medtem ko so eni gasili požar, so drugi »potegnili« raztczalno lestev proti gor-njim prostorom vile, kamor so se umaknili zaposleni pred požarom. Po lestvi je splezal gasilec v najsodobnejši oble-ki, ki ga ščiti pred požarom. Hitro so raztegnili tudi drsal-ni prt. Ljudje so bili rešeni. Le ena od poškodovanih delavk je dobila opekline,
zato so jo prepeljali z rešilnim
Prikaz gašenja s peno
avtomobilom (ki je seveda ob pozivu pripeljal na ogroženo območje) v Zdravstveni cen-ter« Velenje. kjer so ji nudili prvo pomoč. Kmalu so gasilci in člani združenega odreda zadušili požar ter^ tako pre-prečili nastanek * ogromne gmotne škode. Gotovo pa bi imeli veliko več težav z gaše-njem požara in reševanjem življenjsko ogroženih ljudi, če ne bi bili resnično najsodob-nejše opremljeni. Danes po-leg vode uporabljamo za gašenje tudi prah in peno, azbestne obleke jih varujejo pred ognjem, imajo tudi naj-sodobnejša vozila. Vse to pa ne bi bilo veliko vredno, če tudi sami ne bi bili odlično usposobljeni in pripravljeni ob vsakem trenutku, ponoči podnevi ob sončnem ali sla-bem vremenu pohiteti na ogroženo območje. V sobotni popoldanski vaji je sodelova-lo kar 126 članov združenega odreda in članov prostovoTj-nih gasilskih društev, ki so prihiteli na kraj požara z 29 dobro opremljenimi vozili.
Vajo so sklenili pred gasil-skim domom v Titovem Vele-nju. kjer so tudi uradno ocenili njihovo sobotno delo. Ta dan so bili člani združene-ga odreda na nogah že od zgodaj zjutraj. Popoldanska vaja je bila le del uresničeva-nja sobotnega izobraževalne-ga programa.
Občinski štab civilne zašči-te je namreč želel preizkusiti mobilizacijsko usposoblje-nost gasilskih enot združene-ga odreda civilne zaščite in popoldne še gasilcev prosto-voljnih društev. Ob 3. uri zjutraj so kurirji odnesli pozi-ve članom gasilske enote združenega odreda. Čiani so bili zelo hitro na zbornem mestu in pripravljeni za delo-vanje. Nato so odšli v Lajše, kjer so imeli redno vzgojo s prikazom vseh načinov so-dobnega gašenja požara idr.
Popoldne pa so vse to, kot
smo že zapisali, preizkusili na skupni vaji.
»Z današnjo vajo ste doka-zali. da ste dobro pripravljeni in usposobljeni, da lahko v zelo kratkem času izpolnite
naloge, ki nam jih je zaupala družba. Dokazali ste. da ste kos tudi najhujšemu požaru.« sta na kratico ocenila uspešen »nastop« članov združenega odreda in gasilcev koman-
Vozila s prednostjo
Med sobotno akcijo so se želeli tudi prepričati, kako udeleženci v prometu upoštevajo vozila s prednostjo — prve pomoči, gasil-ske službe. organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar dajejo s posebni-mi napravami svetlobne ali zvo-čne signale. Da omogočijo pre-hod vozilom prednostjo, se morajo pešci umakniti z vozišča, jih pustiti mimo in se po potrebi luai ustaviti, dokler ne peljejo mimo. Če voznik ali pešec tega ne storita. so seveda za takšen prekršek predvidene denarne kazni.
Tako približno je zapisano v enem od členov zakona o teme-Ijih varnosti cestnega prometa.
V akciji so poleg treh gasilskih vozil sodelovali tudi miličniki Postaje milice Velenje. Vozila so krenila na pot iz Lajš in nato vso pot skozi Sotanj, Pesje, Titovo Velenje (po več ulicah) dajala zvočne signale.
Promet na cestah ni bil gost. Morda za to, ker je bila sobota, verjetno pa zaradi varčevanja z bencinom. Kliub temu se ie v naši Se prej v miličnikovi beležki znašlo veliko registrskih številk avtomobilov.
Najprej sta odšli na pot dve gasilski vozili, nekaj minut za njima še eno. Ze na zgornji strani Šoštanja smo dohiteli Fiat zelene barve (CE 123—949), ki nam nikakor ni hotel dati prednosti. Nato smo se zelo dolgo mučili tudi s tovornjakom CE 148—746. Kot da je hotel dokazati, da je njegovo vozilo »močnejše« od gasilskega džipa. Tudi njegova številka se je znašla v miličnikovi beležki. Tretje vozilo, ki smo ga dohiteli. je bil spet osebni avtmo-bil. Voznik se je takoj umaknil povsem na desno stran cestišča in nam omogočil. da smo brez izgube dragocenih minut nada-ljevali vožnjo. Ko smo peljaii mimo njega, smo ugotovili, da je bil vozni eden od starejših velenj-
skih gasilcev. Dohiteli smo tudi tovomo vozilo s priklopnikom. koprske registracije. Šofer je prav l<tko hitro zapeljal na desno stran. V miličnikovi beležki pa se znašel voznik avtomobila MB 189—319.
Pri kolodvorski restavraciji v Titovem Velju smo dohiteli dol-go kolono vozil. Zapornice so bile zaprte, ker so premikali vagone. Verjetno to ne more biti razlog, da jih ne bi takoj umakni-li; za toliko časa. da bi omogočili prednostnemu vozilu nadaljeva-nje poti. Gotovo ni treba posebej omenjati, da so pri reševanju dragocene ne le minute, ampak tudi sekunde. Železničarji so nam sicer omogočili pot, vendar menimo, da bi bili storili to lahko hitreje.
Vozilo (citroen) CE 125—252 pa smo z debelimi črkami zapisa-ii v beležko. Ujeli smo ga na Gorjanovem klancu pred križi-ščem s Kidričevo cesto, vendar ga to ni »zmedlo«. Voznik je mirno dal znak, da bo zavil na desno. Peljal skozi križišče se ustavil in dal znak, da bo zavii na
dant združenega odreda Ivan Gaber in načelnik občinske-ga štaba CZ igor Naraks.
Stane Vovk
levo. na Aškerčevo cesto. Pred tem je dal še prednost enemu od vozil, ki mu je pripeljalo naspro-ti. Seveda smo ga zapisali v beležko, saj je storil hud prekr-šek. Takoj, ko smo ga dohiteli z gasilskim avtomobilom. ki je vseskozi imel vključeno sireno, bi se bilo moralo umakniti povsem na desno. V beležkah miličnikov so se znašla naslednje številke-CE 109-988. CE 98-11 (trak-tor). CE 771—04. CE 149—794 CE 157-159, CE 105-726, CE 129—735. Zapisali pa so tudi voznika neregistriranega traktor-ja, ktje prav tako pozabil na člen o vozilih s prednostjo.
Akcija ni trajala dolgo. Na cesti je bilo malo vozil. Prav zato se jih je preveč znašlo v milični-kovih beležkah. Preprvčani smo, da jih bo to »spodbudilo«, da bodo še enkrat vzeli iz predalov knjigo o prometnih predpisih ali si jo kje drugje sposodili. Najbo-Ije pa je. da si kupijo kar zakon o temeljih varnosti cestnega pro-meta.
Nepričakovano veliko število voznikov ni upoštevalo vozil s prednostjo