Novejša slovenska literarna zgodovina je nekajkrat obravnavala raz­
merje m ed Kosovelom  in italijanskim futurizm om, pogledi nanj pa nika­
kor niso en o tn i Članek poskuša ob analizi najznačilnejšega futuristične­
ga pesniškega izuma, tj. svobodnih besed, ob M arinettiju in Sofficiju po ­
kazati, da Kosovel sicer ta pesniški postopek pozna, vendar ga pri ustvar­
janju konsov ne uporablja. Njegova temeljna impresionistična pesniška  
struktura je tako odločilen in nezamenljiv del njegovega pesnjenja, da je 
našla mesto tudi v pesmih, ki jih je literarna zgodovina uvrščala v kon ­
struktivizem  ali v kak drug avantgardistični tok. Drugačna je le tematika  
te poezije, ki ni več intimistična, zato ji tudi prejšnji, zvečine na naravo  
vezani besednjak več ne ustreza, ampak so elementi montaže vzeti iz sve­
ta, k i je sicer zunaj človeka, a odločilno posega v njegovo življenje, to pa 
so mesto, politika, narod.
Pogled v im ensko  kazalo Kosovelovih Zbranih del ne  ponu ja  prav 
n o b en e  sp o d b u d e  radovednežu , ki se je nam enil ugotoviti, ali je  Koso­
vel poznal italijansko literaturo , nem ara  razmišljal o njej, jo v svojih 
spis ih  upošteval, zavzel do  nje kakršnosižebodi stališče, in iz ugotovlje­
nega sklepati, ali je  vznem irila njegovega ustvarja lnega duha, se m u 
poskusila  vsiliti bodisi ko t fo rm alna  bodisi kot tem atska  zasnova; itali­
jansk ih  futuristov, ki nas tu  p redvsem  zanimajo, Kosovel n ik jer po ­
im ensko  ne omenja, p a  tud i k ad a r  govori o futurizm u, je  to  le bežen za­
pis, največkra t v sk lopu naš tevanja  avan tgardn ih  gibanj. E nk ra t sam ­
kra t navaja ne im enovanega  fu turističnega esteta, ki da  je  dejal, da je 
tre b a  po lagom a priti do  tega, d a  bom o  doživljali vse življenje kot n ep o ­
s redno  lepoto .1 Iz tega površnega pogleda bi seveda kaj h itro  lahko 
sklepali, da Kosovela ni zanimal ne  fu turizem  ne njegovi ustvarjalci. 
V endar  pa  je nekaj sledov -  beležniških  zapisov, nedode lan ih  li te rar ­
n ih  poskusov, p a  seveda rem in iscenc v sami poeziji -  ki dokazujejo, da 
se je Kosovel s fu turizm om  ukvarjal, in ki opravičujejo teh  nekaj 
opom b  o njegovem  razm erju  do italijanskega futurizma.
K ar nekaj je razprav, ki so se tega p ro b lem a že lotevale in ga vsaka 
po svoje razreševale; om enili bom o le tiste, ki so za naš vidik na jpo ­
m em bnejše. Čeprav je Ocvirk zapisal, d a  »je fu turizem  v Italiji in d r u ­
god v začetku dvajsetih  let še vedno  vznemirjal m lade in se po lagom a 
stapljal z raznim i drugim i smerm i«,2 ga ni upošteval kot m ožno spod ­
b u d o  za Kosovelovo avantgard is tično  poezijo. Po O cvirkovem p re p r i ­
čanju lahko govorim o o fu turizm u pri Kosovelu le v nekaj pesm ih, ki 
so nas ta le  1921-22 »pod vplivom našega zapoznelega fu turizm a in d ru ­
gih m odernizm ov«, o kasnejšem  ustvarjan ju  p a  govori ko t »o k o n ­
struktivizm u, ki si ga je p r ired il  po  svoje«,3 čeprav  tud i pove, da  so v 
n jem  »nekatere stilne posebnosti, ki segajo m im o konstruk tiv izm a 
drugam «.4 S eveda m ars ik a te ra  oznaka, ki jo Ocvirk navaja kot značil­
nos t Kosovelovega konstruktiv izm a, velja tu d i  za futurizem. To so na  
prim er: g rdo  kot sestavni del poezije, ob rn jen o s t  v svet p red m e to v  in 
snovi, v dejanskost v idnega in zaznavnega z d rug im i čutili, odprav lja ­
nje pesn iškega subjek ta  iz poezije in pisanje objektivnih  konstrukcij 
(objektivnost se po  Ocvirkovem  m nen ju  sicer Kosovelu ni posrečila, 
pa  tud i p ri  m nogoka terem  fu tu ris tu  je bila zgolj ilustracija subjektivne 
introspekcije); nadalje  akavzalno nizanje s im ultan ih  dogajanj, analo- 
ško razvrščanje pod o b  b rez  prim erja ln ih  veznikov. Vse to je kot svoj 
im perativ  postavila že fu turis tična poetika  in uveljavila fu turis tična 
pesn iška  praksa , na to  p a  je posta lo  zavezujoče in sp lošno načelo
A i^ a ln a ^ /m ž e v n o s t (Ljubljana) 11/1988 št. 2
Vera Troha
O KOSOVELU 
IN
ITALIJANSKEM
FUTURIZMU
3 1 6 3 1 0
avan tgardnega  ustvarjan ja nasploh, ne le fu turis tičnega ali k o n s tru k ti ­
vističnega.
Po K osovem 5 m nen ju  je italijanski fu turizem  vplival na  Kosovela 
po sred n o  prek  Trsta, Gorice, Zagreba in sicer p re težno  v tolikšni meri, 
kolikor ga je v svojo poetiko  vpletel p redvsem  zenitizem; Zenit naj bi 
bil Kosovelu ponud il tudi vzorec, po ka terem  je  prevzel form o svojih 
konsov, in le bojazen, d a  bi ga obdolžili epigonstva, naj bi m u bila p re ­
prečila, da  jih ni objavil.
Tudi Z adravec6 se v svoji celostni in terpre tac iji Kosovela ni mogel 
izogniti fu turizm u in K osovelovem u razm erju  do njega. V tej zvezi n a ­
vedim o nekaj citatov iz njegove monografije. »Kakor konsi zanikujejo 
fu turis tično  načelo, da je  treb a  ustvariti 'm ehan ičnega  človeka z re ­
zervnim i deli’, tako ho te  ali n eh o te  u resn iču je jo  prav  fu turis tično  jezi­
kovno in p ro tis in tak tično  zamisel. [ . . . ]  O svobojena beseda, p o u d a r je ­
ni sam osta ln ik  in m estom a infinitiv so m u  omogočili kratek, te leg ram ­
ski stil.«7 »Pri fu turizm u ga ni motilo, d a  ni poznal meje m ed  lepim in 
grdim  pri izražanju, pač pa, da  se je odm aknil od človeških p roblem ov 
in se navduševal le nad  lepoto  tehnike.«8 In še: »V ekspresion ističn i 
oblikovni in estetski drži pa  se ne obnaša  kot futurist, ne služi k ine tič ­
ni lepoti stroja, am pak  se kar  napre j zamišlja v u sodo  in e tično nalogo 
posam ezn ika in družbe, ki m ora ta  s sebe sp ra ti  socialno krivdo.«9
Najbliže fu turizm u postavlja Kosovela Kralj,10 ki ob ravnava  nje­
govo pesn iško  produkcijo  kot s ink retičen  spoj sim bolističnih, e k sp re ­
sionističnih, dadaističnih , nadrealističnih , p redvsem  pa m očnih  fu tu ri­
s tičnih prvin, in opaža v njej pos topek  'paro le  in l ib e r ta ,  za katerega 
naj bi bil dobil p o b u d e  v goriško-tržaških avan tgardn ih  revijah in v 
zbirkah fu turis tičn ih  'svobodnih  b e s e d ’.
Vrečkova m onografija11 Kosovela ne postavlja v širši evropski 
okvir, ob ravnava ga le z vidika povezave z zenitizmom, saj je av tor p re ­
pričan, »da je bil Zenit v času  od  pole tja  1924 pa  do  pozne pom ladi 
1925 ed ina  avan tgard is tična revija, ki jo je imel Kosovel v rokah, ali pa 
vsaj ed ina  revija, ki jo  je  v tem  času  resno  štud ira l« ,12 zato se m u seve­
d a  p rob lem  italijanskega fu turizm a ob Kosovelu sp loh  ne postavlja. V 
svoji najnovejši študiji,13 po lem ično  usm erjen i zoper Kraljeva stališča, 
pa  om enja  tudi futurizem, v en d a r  kot gibanje, ki je bilo Kosovelu v 
svojih tem eljih  nesprejem ljivo, in zavrača možnost, da  bi bile fu tu ri ­
stične 'svobodne b esed e ’ kakorkoli ustvarja lno  p riso tne  v pesnikovih 
konsih.
V nadaljevanju  bom o poskušali na  gornje trd itve navezati nekaj 
svojih pogledov na  ta  vprašanja, na jpre j p a  bi kazalo opozoriti n a  tiste 
Kosovelove zapise, ki kažejo naravnost na italijansko fu turistično 
prakso.
Začnim o z en igm atičn im  številskim zapisom  1 + 1 + 1 = l , 14 k a te re ­
m u  so vsaj trije av torji15 nam enili kar  nekaj besed  in v n jem  našli po ­
m ene, ki n im ajo  z njim n o b en e  zveze. Dejstvo n am re č  je, d a  sodi ta  za­
pis v italijansko k u ltu rn o  dogajanje: tako je  v zbirki revo luc ionarn ih  
pesmi, ki je izšla pri to rinsk i podružnic i P roletkulta, označeno  av to r ­
stvo (trije avtorji je  en a  zbirka).16 K er je  Kosovel p reb ira l tržaški te d ­
nik Delo, glasilo K om unistične s tran k e  Italije, gotovo ni spregledal 
članka, ki je v se p tem b ru  192217 poročal, d a j e  bil v Italiji ustanovljen  
P ro le tku lt in d a  je v njegovem  osredn jem  n a ro d n e m  o d b o ru  Julijsko 
Benečijo  zastopal Ivan Regent. Časopis o zbirki sicer ne govori, tudi 
leta 1925 ne, ko jo  om enja  Kosovel. Vem o pa, d a j e  imel Kosovel n e m a ­
lo prijateljev, ki so bili bodisi člani ali s im patizerji s tranke, in bi bil
utegnil kaj zvedeti o zbirki od njih. Zbirka je nas ta la  kot dokaz s im pa­
tij, ki so jih gojili p ro le ta rc i do fu turističnega gibanja, te r  sim patij to ­
rinskega časopisa Ordine nuovo  do  torinskih  fu turistov  in priča  o raz­
nolikosti idejn ih  tokov v fu turizm u in o tem, da  so bili v njem  ves čas 
p r iso tn i tud i zametki, ki so nakazovali m ožnost d rugačne  politične 
u sm eritve .18 Levičarji so nam re č  fu turistom  priznavali revo luc ionar­
nos t na  fo rm alnem  nivoju, ki pa  je  zaradi svoje izrazite ideološko- 
elitistične narave  niso mogli dopolniti s p r im e rn o  vsebino; naloga ko ­
m unistov  naj bi bila, d a  ocenijo v rednost teh  form  in jih napoln ijo  s 
p ravo  vsebino in ustrezn im  p redm etom , to pa  so p rob lem i človeka in 
kon k re tn e  težnje pro le tar ia ta . V endar  je bilo zbližanje m ed gibanjem a 
bežno, zgodilo se je  na  n junem  obrob ju  in ni pustilo  trajnejših  posle ­
dic. Politična stališča glavnega toka  fu turizm a niso bila združljiva z ita­
lijansko levico, ki je ostro  obsodila  ta  poskus zbližanja, saj je  bil njen 
nedosežni vzor ruski m odel boljševiškega avantgard izm a.19
Ob K osovelovem zapisu sicer stoji vprašaj, kar  n em ara  pom eni, da  
sam e zbirke ni poznal, da pa  je vedel, od kod prihaja, s kakšno  tem ati­
ko se ukvarja  in kakšne n am en e  ima, saj ne m o re  biti golo naključje, 
da  stoji ta  številski zapis ob sin tagm i o rd ečem  atom u, ki je hkra ti  tudi 
naslov cik lusa socialno revo luc ionarne poezije. Tem atika te poezije je 
n e m a ra  vedno  enaka, besede, s katerim i je upodobljena, izvirajo bolj 
ali m anj iz istega pom enskega  sklopa, zato bi lahko pojme, ki jih je  Za­
dravec nanizal kot najpogoste jše v Kosovelovi tovrstn i poeziji (buržuj, 
tvorničar, kapital, luksus, preobilje, brat, hlapec, moč, upor, revoluci­
ja, itd.),20 b rez  o s tanka  prenesli n a  italijansko zbirko. V endar  na jde ­
mo v njej še vrsto  bolj specifičnih, izrazitih: svet je  treb a  razrušiti v te ­
meljih, vzpostaviti boga enakosti, z d inam itom  pognati v zrak rdeče 
kozmopolise, z mitraljezi pokositi zadnje b ran ilce  p ro p ad le  civilizacije, 
upo rab it i  rdeče  orodje  m aščevanja; po tem  so tu  dvojice un ičen je -  
anarhija , svoboda -  revolucija, revolucija -  uničenje, p lam en  -  kri, in s 
čustvom  nabiti glagoli: sovraži, maščuj, up ri se, uniči, ubij, stri vezi. Po 
svoji izrazni moči sicer neusk la jena italijanska zbirka je udarnejša, v 
svojih pozivih n a  vstajo, upor, revolucijo n eposrednejša  od  Kosovelo­
vih pesmi, skratka, bolj je n a ra v n an a  na n ep o s re d n o  akcijo, saj je  tudi 
nas ta la  z nam enom , d a  m otiv ira  za takojšnje dejanje. Njen verz je svo­
boden, k ra tek  (očitali so mu, d a  je zgolj razbita  proza), s in taksa  p o ru ­
šena, r item  zaletavajoč, podre jen  pozivom k m aščevanju  in rušenju. 
N im am o n am en a  postavljati para lel in iz enake  tem atike  sklepati o 
čem erkoli;21 dokazov, da  je Kosovel zbirko poznal, ni in n e m a ra  bi se 
m u utegnila  zazdeti celo vse p reveč tendenčna , p reveč angažirana; in 
če ni n eu m es tn o  v letu 1923 iskati a rgum ente , ki naj bi veljali še leta 
1925, po tem  navedim o Kosovelovo misel: »Prole tarska um e tn o s t  ne 
eksistira  kot politična  um etnost,  eksistira  kot nov vrelec um etnosti 
pač.«22
Ob tem  sm o želeli p redvsem  opozoriti, d a  kaže Kosovelove belež- 
niške zapise jem ati kot to, kar so, n am reč  notice o stvareh, ki jih je p re ­
biral, o njih slišal, m o rd a  nam erava l o njih kdaj pod robneje  razmisliti. 
Sam e na  sebi, ne  da  bi bile razčlenjene in dom išljene v nekem  širšem  
kontekstu , pa  nim ajo in ne m orejo  im eti po m en a  Kosovelovega izdela­
nega stališča ali celo pesn iškega čreda, na  katerega bi se mogli sklice­
vati. Pozornejši b ra lec  bo  v teh  dnevniških  beležkah našel vrsto izpi­
skov iz tedanjega Kosovelovega branja, p redvsem  iz Zenita. Čeprav nji­
hova p riso tnost gotovo pom eni zavesten izbor, pa  še ne izražajo nekih  
dokončn ih  pesnikovih  stališč.
Predvsem  pri in terp re tac iji Kosovelovega m anifesta  M ehanikom  
se rade  kot re fren  ponavljajo besede  o ita lijanskem  futurizm u, ki da 
»slepo obožuje k ine tično  lepoto  velem estn ih  predm etov« .23 To je  h u d a  
simplifikacija, ki p riča  o tem, da  se poznavanje fu turizm a zvečine za­
čne in konča  pri M arinettiju , pa  še pri njem  se om ejuje na najbolj raz­
vpite dele manifestov; razm erje  italijanskih fu turistov  do tehnično- 
m ehan ičnega  sveta še zdaleč n i tako zelo p rep ro s to  in enosm iselno.24 
Luciano De M aria25 pravi, d a  tisti, ki fu turizem  enačijo z m alikovanjem  
stro ja  in poudarja jo  le tiste sp rem em be , ki so jih  povzročila s redstva  
m nožične kom unikacije, ne m orejo  d o um eti njegovega pravega p o m e ­
na; tud i njegovi zunanji aspekti se nam re č  dajo navezati n a  globljo d u ­
hovno osnovo, in s icer na  tradicijo  rom an tične  poezije in kulture , ki je 
razvidna v vsem M arinetti jevem  delu, če se m u  le približaš b rez  p re d ­
sodkov. S eveda ne m islim o trditi, da  pri tem  ne gre za eno  od najbolj 
razglašenih tem  fu turistične pesniške produkcije , ki je ob en em  tudi 
najbolj značilna in največkrat poudarjena , zaradi če sa r  osta ja  zam eg­
ljena še kakšna d ru g a  plast futurizma. Celo m anifest Larte  
meccanica26 in Paladinijevo dopolnilo  Estetica meccanica,27 ki sta Ko­
sovelu časovno najbližja in kjer so s trn jene  vse dotlejšnje misli n a  to 
temo, nista en a  sam a glorifikacija stroja. Stroj je  sicer p r iznan  kot sim ­
bol, izvir in u sm ern ik  nove um etn iške  senzibilnosti,28 ob  njem  in iz n je­
ga pa se dandanašn ji  odvija vsa človeška dram a; torej m ehan ična  
u m e tn o s t  seveda, v en d a r  na  tem elju  in v odvisnosti od  človekove sen ­
zibilnosti, torej tud i kot upodab lja lka  človeških dram .
Že pri vrsti pesnikov iz p rvega obdob ja  fu turizm a na le tim o ob n e ­
oprede ljenem , am b iva len tnem  in seveda n avdušenem  tud i na izrazito 
odklonilen , tesnoben , katastrofo  človeka slu teč odnos do  civilizacije in 
tehnizacije. To p redvsem  velja za pesnike, ki so bodisi izšli iz ita li jan ­
skega c repusco la rizm a (Govoni, Palazzeschi, Cavacchioli) bodisi so 
p ristopili k futurizm u, k e r  so mislili, da  zares ponu ja  m ožnost za sode ­
lovanje, pa  se je  p rav  km alu  pokazalo, da  hoče biti šola s s trogim i p ra ­
vili (Papini, Soffici).29 Ti pesniki so bili seveda že fo rm iran i ustvarjalci 
z lastnim i poetikam i, zato n iso slepo posnem ali M arinettijevih  n a p o t ­
kov in so zvečine ostali pri fu turizm u le toliko časa, d o k le r  se ta, p re d ­
vsem ob postopku  'paro le in libe r ta ’, ni postavil kot zavezujoča d o k tr i ­
na. Ta skup ina  pesnikov je torej ka rse d a  skep tično  gledala na  p ro d ira ­
jočo civilizacijo in tehnizacijo. S eveda bi spe t lahko m im ogrede  zašli v 
poenostavljanje, če ne bi povedali, da  se tud i pri njih najdejo  verzi, ki 
tehn iko  glorificirajo, v e n d a r  je naš  n am en  poudariti,  da  ne gre za neko  
nesprem enljivo, en o sm ern o  razmerje.
G ovoni30 se za teka k tehnik i kot e lem en tu  podobe, naravne  feno­
m ene  p rispodab lja  svetu tehnike, ko hoče ustvariti  m očno  m etaforič ­
no  napetost,  sicer p a  m o d e rn e  civilizacije sam e na sebi ne  poetizira. 
O staja v nekakšn i odkloniln i d istanci do  tehn ike  in izraža princip ia lno  
nezdružljivost sodobne  civilizacije s trad ic iona lno  podo b o  sveta. 
Buzzijev31 odnos je am bivalen ten , zaveda se, da  delu je te h n ik a  na 
naravo  uničujoče in p reu sm e r ja  življenjski tok, v e n d a r  se m u  zdi n jeno 
delovanje na  p aradoksa len  način  fascinantno, o m am n o  in ubijajoče 
obenem . V endar  bi tud i pri njem  zam an iskali agresivnost povprečne 
fu turis tične vere v tehniko, čeprav  v p rihodnosti  od  nje u top ično  p r i ­
čakuje boljše življenje; sedan jost osta ja  deziluzivna. Za Cavacchiolija,32 
ded iča  crepuscolarov , je m esto  nasp loh  p ro s to r  kužnih bolezni, v ka te ­
rega p r in e se  olajšanje le sm eh  ve tra  z dežele. Njegov lirski angažm a ni 
u sm erjen  v p ropag iran je  tehn ike  in stroja, m arveč v n juno  zavračanje,
slika civilizacije je pesim istična, ne  zdi se m u  vprašljiva m ožnost d ru ž ­
b en e  izrabe tehnike, m arveč tehn ika  sama. Tudi za Sofficija, ki nas v 
tem  k on teks tu  najbolj zanima, je m o d e rn o s t  le za pesniško obdelavo 
p r im e re n  m ateria l, nova pesn iška snov, m ožnost d rugačne  m etaforike: 
m otivika iz sveta tehn ike  in po d o b e  industrijske  d ružbe  kažejo sodo ­
b n o  civilizacijo kot varian to  že znanih  življenjskih načel.33 Če pa  so 
vendarle  kdaj vidne poteze navdušen ja  nad  m o d e rn o  tehniko, je  to 
zato, k e r  je teh n ik a  rekvizit, ki om ogoča beg iz akutn ih  duševnih  stisk, 
iz m ono tonega  življenja.34 Bistvo Sofficijeve lirike je podrejan je  vseh 
razpoložljivih m ateria lov  zunanjega sveta subjektu, p rav  tako je  nanj 
na ra v n an a  tud i značilna m ontaža sim ultan ih  dogajanj: ne gre za sopo- 
stavljanje in navzočnost vedno  novih zunanjih  dejstev, m arveč za 
n am ern o  zatekanje v preteklost, ka tere  dogodki se pri tem  postopku  
strnejo, zgostijo in tako pom agajo  subjek tu  do jasnejšega samo- 
spoznanja.35
Govoriti o tej p lati fu turis tične poezije prav  ob Kosovelu ne bi 
im elo nobenega  smisla, če ne  bi ob  n jem  prihajalo  do enos transk ih  p o ­
gledov n a  futurizem; teh  p a  ne m orem o  nap rti t i  tud i n jem u sam em u, 
saj je iz njegovega p isanja razvidno, da je poleg m anifestov in Mari- 
nettijevega M afarke36 zagotovo poznal tud i A rdenga Sofficija. To pa 
seveda pom eni, d a  je spoznal tud i d rugo  p la t futurizma, tisto, ki je d a ­
leč od  m ehan ic is t ičnega objektivizma, in da  je  videl, da  zahteve fu tu ri ­
stične poetike po  izgonu človeka iz poezije in nadom estitev  z m aterijo  
niso tako dokončne , te r  da  je  tud i v okvirih fu turizm a m ožen sub jek ti ­
vizem. V Sofficijevi poeziji je videl p re te h ta n o  u p o ra b o  elem entov, ki 
naj bi napravili poezijo eksaktno, videl je, da  se d a  z njihovo d rugačno  
rabo  v poeziji doseči prav  n asp ro tn e  učinke: n asp ro tn e  m atem atičn i 
natančnosti. Po našem  m nen ju  Soffici seveda ni vplival na  Kosovelovo 
ustvarjanje; stvari, ki ju  družijo, to pa  je p redvsem  d ru g ačn a  izraba 
M arinettijevih napotkov  za paro le  in l ib e r ta ,  so n e m a ra  p rep ros to  
sam o v naključni, pesniški korespondenci; gre le za to, da  je Kosovel 
poznal tud i m anj razglašeno pla t futurizm a, saj n ik jer v njegovem  pisa­
nju ne na le tim o na no b en o  takšno  diskvalifikacijo italijanskega fu tu ­
rizma, kakršn i sta npr. njegovi om em bi »ekspresionističnih  kračic« ali 
»zenitističnega štrudlja«.37
M orebiti Kosovelu ni bilo tre b a  čakati p rav  na  leto 1925, d a j e  kaj 
več zvedel o Sofficiju, saj sta o njem  pisala že Giorgio C arm elich  in 
Emilio M ario Dolfi le ta 1924 v fu turistični rub rik i revije Italia nova 
Energie futuriste. Nekoliko p re ti ra n o  bi lahko rekli, da  je bilo to v 
D omu in svetu  k a r  njegovo leto, saj se njegovo im e pojavlja v več 
člankih,38 Soffici nas topa  kot av tor Kratkega orisa italijanskega 
slikarstva,39 H rvat Bogdan Radiča pa  je njegovo delo obširneje  p r ika ­
zal na  več straneh .40 V članku  ne govori le o Sofficijevem slikarskem  
opusu, m arveč tud i o »njegovi najznačilnejši liriki« »besed v svobodi«, 
n am reč  zbirki BIF§ZF +18 sim ultaneita e Chimismi Urici (izšla 1915 in 
1919). To je zbirka s im ultan ih  pesmi, lirske proze in lepljenk, torej žan ­
rov, s katerim i se je ukvarja l tud i Kosovel. V endar  pa  je značilno, d a  je 
o K osovelovem poznavanju  Sofficija m ogoče sklepati le iz enega dnev ­
niškega zapisa, iz n ed o d e lan e  pesm i Monolog, ki s svojim sivim vzdu ­
šjem, po u d ar jen o  časovno rela tivnostjo  in s številskim zapisom  ure  
spom in ja  n a  pesem  Noia 41 in iz enega sam ega prire jenega  Sofficijeve- 
ga pesn iškega c ita ta  v Kosovelovi poeziji. V dnevn iku  5. julija 1925 
piše:42 »Čevlji št. 41 /K ons. povest./  Pogovor vseh vrst čevljev; Satira.«
V navedku  so združene tri rem iniscence: 1. Soffici ima v pesm i
Aeroplano43 verza: »La m ia gamt>a e lunga e secca, /E  calzo n. 41 co- 
me A rthur Rimbaud.« Kosovel je m otiv variiral v Kons: Z.44 2. Mari- 
netti je napisal d ram sk o  sintezo Le basi (1915), pri kateri vidi publika  
le noge in s topa la  igralcev, ki pa  m orajo  biti v svojem gibanju  zelo eks ­
presivne. 3. Micič je objavil Zenit-grotesko S u d  p o ro te45 ki se godi v 
čistilnici čevljev. V Kosovelovi zapuščini take povesti in take sa tire  ni.
Citat, ki ga je  Kosovel priredil, je  iz Sofficijeve pesm i Correnti:*b 
»Basta la form ula x =  °o p e r  v ed e r  tu tto  chiaro.« V K osovelovem K ou­
su 5 je poudarjen : »0 =  o o  . /  oo  = 0.« O boje seveda stoji v kon tekstu  to ta l­
ne relativnosti, ki jo Kosovel po u d ar ja  tako z besedn im  kot z n u m e rič ­
nim zapisom, s stavkom  in formulo, z začetkom  ab eced e  in štetja, ki sta 
tudi v Tzarajevem Manifeste dada 1918 znam enji popo lne relativnosti: 
»Pour lancer  un  manifeste, il faut vouloir  A.B.C. foudroyer con tre  
I.2.3.«47 To c ita tno  konstrukcijo  dopoln i Kosovel še z navedkom  iz Po­
ljanskega (IA)48
Sicer se u tegne kom u zdeti para le la  m ed  K osovelom in Sofficijem 
prisiljena in p rem alo  utem eljena; je pa sm iselna toliko, kolikor oba, in 
Soffici zagotovo hote, sicer upošteva ta  napo tke  M arinettijeve poetike
o osvobajanju  besede, o sim ultanosti,  o uvajanju nepesn išk ih  e lem en ­
tov v poezijo, ki pa  v njuni poeziji n im ajo take funkcije, kakršno  jim  je 
nam enil M arinetti. Pri tem  bom o pustili vn em ar  vlogo, ki jo je imel 
zenitizem49 pri form iran ju  Kosovelovega avan tgard is tičnega p isanja -  
in s tr in jam o se, d a j e  to  bil temeljni im pulz -  saj zenitizem, ki je v svojo 
poetiko  tud i sprejel pod o b n e  inovacije, pri u tem eljevanju  njihove p o ­
treb e  in vloge ni tako s is tem atičen  in izviren kot futurizem. Navse­
zadnje je  bilo o Kosovelovi navezanosti na  Zenit povedano  že zelo veli­
ko, končno  pa o njej zgovorno pričajo tako citati ozirom a zapiski v b e ­
ležnicah kot sam a pesn iška tem atika  (tudi citati m e ta fo r  ali verzov iz 
Zenitove  poezije), m ed tem  ko zam an iščem o beležke iz tržaško- 
goriškega časopisja ali iz sam ih fu turis tičn ih  besedil. Da pa  se je Koso­
vel izjavljal zoper zenitizem, je  pač eno  od pravil avantgard is tičnega 
obnašanja , že k a r  obvezna poza. M arine tti se je odreke l M allarm eju  in 
Bergsonu, zamolčal Alomarja in M orassa, Tzara s e j e  ostro  d istancira l 
od M arinettija, Lewis n apada l Picassa, Micič ni m ara l nič slišati o 
M arinettiju: vsakdo je  p re d  sodobnik i l jubosum no  varoval svojo izvir­
nost. Dejstvo pa je, da  so razlike z našega, že nekoliko  oddaljenega vi­
d ika neznatne: vse se je dogajalo v m ajhnih  časovnih  zamikih in že v 
prvi polovici 20. let se g ibanja ločujejo m ed seboj le po posam ezn ih  d e ­
tajlih. Zato lahko govori M arjorie Perloff v svoji knjigi The futurist 
m om ent50 o so rodn ih  težnjah pri C endrarsu , M arinettiju, rusk ih  futu- 
ristih, vorticistih, pri če m e r  se op ira  na  Poggiolijevo misel, da  im a vsa ­
ko od  različno im enovanih  avan tgardn ih  gibanj svoj fu turistični t r e n u ­
tek, ko se nam re č  u p re  predn ikom , zanika tradicijo  in se bori za uve ­
ljavitev novega; sam  futurizem  pa je  izraz neke širše in globlje, ne  le na 
Italijo om ejene senzibilnosti, s to  razliko, da  jo je italijanski fu turizem  
opredelil in izrazil nekaj p red  drugim i.51 In ko likor sta  bodisi zeniti­
zem ali pa Kosovel p ro d u k t te sp rem en jen e  senzibilnosti, kolikor sta 
njen del, sta tudi doživela svoj fu turistični trenu tek .
S tega stališča je seveda karseda  težko določiti, kaj pri Kosove­
lu, če sp loh kaj, izhaja na ravnost iz fu turizm a in kaj iz zenitizm a ali iz 
konstruktiv izm a. Zato vzem im o za izhodišče to, kar  je  skupno  vsem 
avan tgardn im  gibanjem , to pa  je osvobajanje besede, kako r  je  že pri 
posam eznih  g ibanjih  različno. M arinettijevih  manifestov, ki se u k v ar ­
jajo s ' tehn iko  p isan ja’ in so m ed  njimi za poezijo re levantn i štirje,52 ne
sm em o obravnavati ločeno; v dveh letih, ki ločujeta  prvi in četrti m an i­
fest, so se nam reč  M arinettijeve pozicije ob  m ars ika te rem  postu la tu  
omilile, saj je  p reveč agresivno uveljavljanje svobodnih  besed  po eni 
s tran i odgnalo  od g ibanja m ars ika te ro  v redno  p ero  in po  drugi zaradi 
svoje p rep ro s te  teorije in nazorne  p rakse  rek ru tira lo  nep reš tevno  
m nožico epigonskih  paroliberistov . Je pa  še drugi razlog, zaradi ka te ­
rega je M arinetti popuščal: svoje m anifeste  si je nam re č  zamišljal kot 
provokacije in so seveda zato form uliran i skrajno izključujoče; in ker 
m u ni šlo sam o za resna  stališča, am p ak  tud i za gesto, ki pa  je bila ra ­
zum ljena dobesedno , je  m oral svoje pred loge za poeto loške sp rem e m ­
be razbrem eniti  potez dokončnosti in jih ponud it i  kot možnost. Tudi 
pri estetiki s tro ja  mu ni šlo sam o ali p redvsem  za apologijo, am pak  za 
iskanje m odela, ki bi zagotavljal jasnost, ne-človeško n a tančnost in od 
tod u p o rab o  vsega, »kar služi za dosego čudovitih  sintez in k a r  s svojo 
a b s tra k tn o  p rep ros to s tjo  b rez im nih  zobatih  koles p rispeva k prikazu 
geom etr ičnega in m ehan ičnega  sijaja«.53
In kako  si je M arinetti zamislil svoje paro le  in liberta?54 Rešiti b e ­
sedo, sprostit i  jezik iz spon  pravilne vsakdanje rabe, osvoboditi ga logi­
ke, sintakse, estetizma, v dinam izaciji pokazati njegovo moč: p redvsem  
pa uničiti stavek. M ed besedam i ni več s in tak tične povezave, o d s tra ­
n jena in te rpunkcija  nič več ne  ovira svobodnega žarčenja m ed njimi, 
zato lahko sledijo n ep re trgan i d inam iki misli; stavčno logiko zam enja 
nevezana domišljija. Kolikor bolj so vezi m ed  podobam i ohlapne, toli­
ko večja je njihova izrazna moč. Nevezano domišljijo, ki ustvarja  analo- 
gične m reže podob, pogojuje n ek a  zaporednost,  v k a tero  se vple ta  tudi 
ustvarjalnost; v p rocesu  ustvarjanja deluje intuicija (k i je  v Tehničnem  
manifestu  edin i ustvarjaln i princip) skupaj s 'fenom eni c reativ i’ in s 
'fenom eni dell’intelligenza logica’. K er pa  se svet dogaja hkrati, je si­
m ultan , je  treb a  takega prikazati, posta ti m o ra  dojemljiv hkrati  in ves 
naenkrat.  Zato je tr e b a  besed i z vsemi razpoložljivimi izraznimi s re d ­
stvi pom agati do  večje in n eposrednejše  ekspresivnosti,  k č e m u r  p r i ­
pom orejo  že om en jeno  osvobajanje, opuščanje  opisovanja, zgoščeva­
nje na  bistveno, na  sam ostalnik, infinitivni glagol, pa  povezovanje z 
g lasbenim i in m atem atičn im i znam enji (ki nakazujejo količino in so v 
njih zaobje ta  vsa pojasnila, zato ne po trebu jejo  dopolnil).55 K večji eks­
presivnosti pom agata  še tipografija, ki p oudar ja  tisto, kar  je v besedilu  
sred išče  in okoli česa r  se v različnih črkovnih  tipih niza vse drugo, in 
seveda onom atopoija . Zgoščevanje, d inam iziranje, s im ultanost, eks- 
presivizacija, koeksistenca različnih izraznih sredstev  v enem  besedilu , 
to so tem eljne  zahteve, ki jih novi poeziji postavlja sp rem e n je n a  senzi­
bilnost, z njimi pa  je dosežena s in te tična in s ineste tična percepcija .
K akšna je kompozicija, o kateri pravi M arjorie Perloff,56 da  p o m e ­
ni v l i te ra tu ro  p renesen i kolažni princip , ko je  o ro p an a  vsakršn ih  sin- 
tagm atsk ih  razmerij, p a  tud i možnosti, d a  bi izrazila posebno  občutje  
individualnosti? Zgled zanjo je ponud il M arine tti s svojim besedilom  
Zang tum b tuuum  (1914),57 ki je v natisnjeni podobi prob lem atično  z 
več vidikov, ko t ce lo ta  še m alo  ne  p rep ro s to  in h ipno  dojemljivo, te m ­
več nasp ro tno , je zelo h e rm e tičn o  in nepreg ledno . N ima niti ločil niti 
verzne oblike niti do ločn ih  glagolskih oblik, p ridevnike nadom eščajo  
sestavljeni samostalniki, veznike m atem atičn i znaki, nase  opozarjajo 
k repko  pou d ar jen e  črke. Sosledje sam osta ln ikov in sam osta ln iških  
stavkov je bolj p o d o b n o  časopisn im  ali filmskim naslovom  kot pesn i­
škem u produk tu : vidni učinek  je k a rseda  živahen. A M arine tti žrtvo­
vanih s in tak tičn ih  razmerij ni zam enjal s trd n o  s tru k tu ro  d ispara tn ih
elem entov, am p ak  so njegove analogije, ki naj bi izražale globoko lju­
bezen in združevanje m ed  oddaljenim i, navidezno d rugačn im i in nas ­
p ro tn im i si stvarmi, zgolj nepovezano  po ljubno  naštevanje  brez  razvid­
nega urejevalnega sistema. N apaka je seveda že v teoriji: nevezana d o ­
mišljija izključuje povezavo m ed  elem enti svobodnih  besed. Zato je 
M arinetti poslušal očitke, da  je  njegovo nepreg ledno , nejasno, p re ­
obloženo pisanje »tehnizirani barok«.58 Resda je osvobodil besedo, 
njegova teorija  daje b rez števila m ožnosti za koncizen in d inam ičen  iz­
raz, v en d a r  se m u  je p raksa  izrodila v neobvladljiv  tok vsakršnega b e ­
sedja in izrazja.
P reden  p re idem o  k Sofficiju, ki je za nas tud i v tem  pogledu  naj­
bolj zanimiv futurist, se ozrim o po nek a te rih  d rug ih  pesn ik ih  in po  nji­
hovem  odnosu  do svobodnih  besed.59 Palazzeschi jem lje v svoje lingvi­
stične kolaže običajne in vsakdanje e lem en te  iz rea lnega  sveta (naslo­
ve, plakate, nap ise  na  trgovinah), s č im er  se približuje misli o p re p le te ­
nosti m ed  um etnostjo  in življenjem, in z uvajanjem  zunanjih  e lem e n ­
tov v poezijo priča, tako kot drugi, ki jim  je ta  postopek  blizu, da  je in 
hoče 'b iti  del tega bana lnega  sveta in njegovega dogajanja, da ne  dela 
več razlike m ed  u beseden im i tem am i. V endar pa p o d o b n o  kot Govoni, 
Folgore ali Soffici pravih, m arinettijevsk ih  svobodnih  besed  ne pozna.
V zvezi s tem  je zanimivo, d a  so se p o s topka  polastili p redvsem  slikarji, 
ki so v t. i. 'tavole paro libere ' vizualizirali svobodne b esede  z doda ja ­
njem  likovnih elem entov. Za Govonijevo fu turis tično  liriko je značilna 
kontrapozic ija  m ed  lirskim in grotesknim ; ne  pozna asintakse, sam o 
njeno  redukcijo , ustvarja  pa  'tavole p a ro lib e re ’, ki so p ri n jem  p re tež ­
no figurativne: ob risbi je razlaga. Čeprav Folgore n im a p rav ih  svobod ­
nih besed, saj jezika ni problem atiziral, pa  je ods tran il  glagol, u p o ra ­
blja tehn iko  analogij in vnašan ja  realnosti.
Soffici je osredn je  pesn iško  ime futurizm a, čeprav  je le ta  1915 že 
njegov odpadnik . Njegova poezija im a videz ogrom nega kolaža ali 
montaže, to so prave dolge poem es-p rom enade .60 O njih bi lahko rekli, 
da  so osvobojen svobodni verz; svobodnih  besed, kak ršne  je p redp isa l 
M arinetti z Zang tum b tuuum ,  Soffici ne piše; piše, lepi in slika pa  ta ­
vole paro libere . Temelj njegove poezije je s im ultanost, kateri je p o d re ­
jen  kom pozicijski princip. Kopiči stavke in sintagm e, tuje fraze in b e ­
sede, citate in l i te rarne  predelave, številke in datum e, kratice, izjemno 
p o m e m b n a  je pri n jem  u p o ra b a  barv, ki so tem eljni e lem ent njegove 
analogične tehnike, v besed ila  vnaša rek lam ne oglase, u lične napise. 
V en d a r  pa  vsi ti e lem enti, čeprav  so izšli iz fu turis tične poetike  (Soffici 
p riznava za izvir svojega pesn jen ja  sam o M allarm eja in Apollinaira), 
po  svoji funkciji ne sodijo vanjo. P redvsem  je Sofficijeva op tika  vsesko­
zi subjektivna, ni se pustil p regnati iz poezije, zato m u ne gre za slika­
nje sam ega sveta, am p ak  kaže svoj odnos do njega. Glagol sicer kdaj pa 
kdaj u po rab lja  v infinitivu, a z njim  ne izraža nekega ap r io rn eg a  op ti ­
mizma, abso lu tne  p lem enitosti, ko t je trd il M arinetti, am pak  ga, d en i­
mo, postavlja v trp ek  kon teks t klovnovstva (»Da bi mogel plesati, /  
peti, /  se smejati: /  poslednji bog z masko, n a  vrvi, /  razpeti m ed začet­
kom  in koncem , /  nad  tem  črn im  b reznom  človeštva: ki bi zahtevalo 
še.« Noia). Tudi številke niso tu zato, da  bi razkrivale geom etrično in 
m ehan ično  lepoto  in pričale  o svoji natančnosti. K onteksti so kaj raz­
lični: od  m elanholije  ob  ro js tnem  dnevu  (»Pomoči 7 čopičev v svoje 
srce, s ta ro  36 let, ki si jih dopoln il včeraj, 7. aprila.« Arcobaleno), spo ­
m insk ih  datum ov  (»Kot 1902. si v Parizu n a  nekem  podstrešju , /  pokrit 
s 35 kvadra tn im i cen tim etr i  neba.« Arcobaleno), popo lne  relativnosti
in nedoločnosti m a tem atične  enačbe  (»Zadošča form ula x =  ■» da  ti je 
vse jasno.« Correnti) pa  do spom ina  na  sm rt (»Moja noga je dolga in 
suha, /  in nosim  št. 41 kot A rthur R im baud. /  Bom  m oral n em ara  
u m re t i  pri 37. m ed s tebri iz ametista?« Aeroplano). Raba onom atopoij 
je k a rseda  skrom na, o ekspresivni tipografiji pa  ni dokazov v nob en em  
od novejših izborov in ne  pri avtorjih, ki pišejo o Sofficiju. Čeprav Sof- 
fici, kot sm o videli, skopo izrablja fu turis tične stilizme (in je v tem  n e ­
koliko podo b en  Kosovelu), pa  še tem u, kar  uporab i,  nam eni povsem 
d rugačno  funkcijo. Sofficijeve pesm i so seveda zelo daleč od Kosovelo­
vih: p redvsem  so to obsežne poem e, vase o b rn jene  in prežete  z intimo, 
zunanji svet v njih ni p rob lem atiz iran , pesnik  m u ne pusti do  sebe, ni 
ne  socialno in ne politično angažiran, zato z njega ne trga  naličij in ga 
ne  poliva s H 2S 0 4 (kot Kosovel), d a  bi se dokopal do resnice o njem. 
(S im ptom atično  je, da  je postal Soffici najbolj s trog apologet red a  in 
nac ionalne tradicije.) Zato Sofficijeve poezije razen že om enjen ih  
d ro b n ih  sledov s K osovelom ne m o rem o  povezovati, pa  tudi ne Mari- 
nettijeve, kako r sta  si že različni.
Tudi če je  pri Kosovelu veliko stilizmov, ki jih poznam o iz fu turiz ­
m a (in seveda od drugod), tud i če pozna osvobojeno besedo, m ontažo 
vidnega, gibljivega sveta, te legrafski in nom inaln i stil, pa cel arzenal 
rekvizitov iz tehn ičnega  sveta, naslove časopisov in m estne  napise, n a ­
videzno alogične povezave, pa številke, formule, okrajšave, je  s t ru k tu ­
ra, v ka tero  je  vse naš te to  vpleteno, d rugačna  od s tru k tu re  fu turistične 
pesmi. M ed fu turističn im i paro lam i in l iberta  in Kosovelovimi konsi 
zam an iščem o globljo vsebinsko ali fo rm alno  sorodnost, s tega vidika 
so daleč  vsaksebi. P riso tnost p o dobn ih  ali celo enakih  stilizmov je 
sam a n a  sebi p rem alo  za tako im enovanje; ene in d ruge pesm i so p r i ­
merljive v detajlih, n ikako r pa ne kot celo ten  produk t.  Sploh se lahko 
vprašam o, ali so Kosovelovi konsi stilno res tako zelo d rugačni od n je­
govega siceršnjega pisanja. Pri tem, ko je  toliko težav z iskanjem  vzor­
ca, po  ka terem  naj bi bil pesn ik  ustvarjal svojo konstruk tivno  poezijo, 
ko je  Černigojevo in G rahorjevo posredovanje  konstruk tiv istične teo ­
rije dvomljivo, ko je fu turizem  prispeval v zanj p opo lnom a tujo (neti­
pično) Kosovelovo formo, p redvsem  pa vsebino, le nekaj posam eznih  
stilizmov, ko je  zenitizem sam o de lom a lahko služil za zgled in ko je 
ja sno  p redvsem  to, da  Kosovelovi konsi niso realizacija nobene  od 
znanih avan tga rdn ih  poetik, bi se bilo b ržkone najbolje ob rn iti k n je­
govim pesm im  samim.
Ob analizi Kosovelove im presion is t ične poezije Z adravec ugo ta ­
vlja, da  je  pesn ik  » [ . . .]  za im presion is tične učinke rabil tudi 'osvoboje­
no' besedo  ozirom a besedo, ki je  sam a zase poved«.61 In naprej: »Zato 
da  je ustvaril vtis hipnosti, m im obežnosti, punktua lnosti ,  se je včasih 
izognil tudi najenostavnejši s intaksi in verz u ravnaval po sintagmatič- 
n ih  sklopih [ . . . ]  stavek atom iziral [ . . . ]  se preb il do  te legram skega 
stila.«62 Torej so poteze, ki naj bi bile sicer značilne za avantgard is tično  
poezijo, pri Kosovelu v idne že v poeziji, ki jo  je li te ra rna  zgodovina 
označila za im presionistično. Im presion is tična  poezija p a  im a še druge 
karakteristike: zaradi sub jek tivne perspektive , intenzivne občutljivosti 
in podre jenosti  ču tn em u  zaznavanju je jezik osvobojen  pojm ovnih  ele ­
m entov  in teži h konk re tn i nazornosti,  ki jo lahko prikaže p redvsem  s 
sam osta ln ik i in z nom inaln im i stavki; ker  podaja  svet v menjavi oblik, 
slik, čustev, b rez  ozira na  logične zveze, se m o ra  izogibati norm ativno- 
sti knjižnega jezika. Kompozicija je razpršena, navidezno av tonom ni
detajli so podrejen i enoviti podob i ozirom a ustvarjan ju  atm osfere; na ­
giba se k m im etičn i na tančnosti v detajlu.63
Poglejmo dve Kosovelovi pesmi, ki ju  slovenska l i te ra rn a  zgodovi­
n a  uvršča v im presion is t ično  ozirom a konstruk tiv is tično  poezijo.
Slutnja64 Na postaji*5
Polja. Vagon. O d p rta  vrata.
Podrtija  ob  cesti. In ograja.
Tema. Na p e ro n u  se
Tišina bolesti. človek izprehaja.
Rdeča kapa.
V dalji Rdeča zastava
okno  svetlo. ustavlja vlak.
Kdo? V kvadratu vrat
S enca  na  njem. človek
Ograja.
N ekdo gleda Zelena ravnina.
za menoj, N ekdo odhaja.
z menoj Joj človek s srcem,
nepokoj bolje da  nisi!
in slutnja Še enk ra t
smrti. se ozrem.
V dalji s reb rn i
dim.
Ali so razlike m ed njima res tako velike, d a  opravičujejo razvrsti­
tev v dva različna li te rarna  tokova?
S tru k tu rn i  p rinc ip  je tako p ri im presiji kot pri konsu  m ontažen, 
saj tud i pri im presiji ne  m orem o  govoriti zgolj o nizanju, ki p re d p o s ta ­
vlja, d a  nanizano ne teži k enoviti izpovedi, k eni misli; im presije  ven ­
darle  u ravnava eno ten  dojem, do ločena  čustvenost, ozirom a so detajli 
izbrani tako, d a  jo ponazarjajo: m on tirane  e lem ente  ali fragm ente  po ­
vezuje logika sporočila. Tudi v osnovi konsa je odnos lirskega subjek ta  
do povedanega, je  čustvo, ki pa je  z intim istične ravni p ren esen o  na 
občečloveško in se m u  seveda ne reče več žalost, m elanholija  ipd., a m ­
pak je  skrajn je  intenzivno, včasih do onem elos ti prizadeto, drugič  sa r ­
kastično  ali arogantno , in kot tako zahteva tud i silovitejši, av ten tičen  
izraz. Zato se m o ra  seveda sp rem en iti  am bien t,  po d o b e  iz pokrajine  za­
m enjajo mesto, svet, njegove kom unikacije. In k e r  je  Kosovel s im ulta ­
no dogajanje le iz jem om a označeval z razg ibano  tipografijo, z vizuali­
zacijo pesmi,66 je  v ideno  razvrščal v zaporedje, tako  v im presion ističn i 
kot tud i v konstruk tiv ističn i poeziji.67 Pesem  kljub tem u osta ja  izraz 
pesnikovega subjek tivnega doživetja in njegove bolečine.68 Kosovel 
svojega p isanja p ravzaprav  ni mogel razbrem eniti  ind iv idualn ih  in 
subjektivnih  čustev  in odzivov, k a r  je tudi b lokira lo  radikalizacijo n je­
gove poezije. P a te rnu69 ugotavlja, d a  je Kosovelova » [ . . .]  des trukcija  
nadz irana  in zamejena«, kajti še zm eraj gre za jezikovno sporočanje, ki 
je  pom ensko  razvidno, kom pozicija strn jena, o sred in jena  in tektonska, 
še vedno  je vse pod re jeno  nek em u  redu , neki logiki: enoviti izpovedi. 
Podobno  kot sm o videli pri Sofficiju, tud i Kosovel ne verjam e v n ek a ­
ko scientizacijo poezije, v n jeno  znanstveno  strogost (kar sta  v teorijo 
postavila tako fu turizem  kot konstruktivizem ). To dokazuje vsakokrat, 
ko u p o rab i  katerega  od zadevnih stilizmov, saj ga v kon teks tu  ironizira
(Avtomobili 4 km, misli 1 km, /  strem ljen je 100 m. /  [ . . . ]  poe t pa  javka 
/  po m eseč in i -  joj, im ate klistir? -  Napis nad m estom 70), k on tras t ira  
(Ob 8. uri p redavan je  o človečanskih  idealih. /  Listi prinaša jo  slike /  
bolgarskih  obešencev. Pesem št. X7'), sk ra tka  nevtralizira, bodisi z vse­
b ino  (kot npr. v K ons  572), s postavitvijo pojm ovne ali m iselne besede  
npr. ob  številski zapis, ali pa  uniči sicer banaln i uč inek  verza tako, da 
ga p re p re d e  z no tran jo  rim o (V sencih  bije, bije. /  Senca. Mrzla cev p i­
štole. /  10 ton. /  V m ojem  srcu  /  polton  v molu. /  V moje pekoče m ož­
gane /  rosi jesensk i dež. /  Sivo nebo  joče. /  10 ton žalosti. /  Vse je  za­
stonj. Polton  v m olu73).
Glede na izjemno k ra tko  ustvarja lno  obdob je  ne bi Kosovelu prav 
nič pom agalo  no b en o  srečan je  s tujim i avan tgardn im i pesniškim i zgle­
di, če ne bi njegova dotlejšnja poezija bila vsebinsko in fo rm alno  s t ru k tu ­
r iran a  tako, da  je bila p rip rav ljena  spreje ti in odb ra ti  im pulze so­
dobnega  ustvarjanja, jih uskladiti, s i j ih  pod red it i  in p rilagoditi že dani 
temeljni struk turi: fo rm alno  im presion ističn i in vseb insko  eksp res io ­
nistični. Ni bila p rip rav ljena  spreje ti M arinettijeve z agresivno ideolo ­
gijo p o d p r te  paro liberis tične  pesn iške p rakse  in ne  Sofficijevega inti- 
mističnega, n eop redeljenega  posodabljan ja  svobodnega verza; po  d ru ­
gi s tran i pa  tud i ne  zgolj fo rm aln ih  vaj kakega zenitizma ali pa  tistega 
dela ruskega konstruktivizma, ki ni bil povezan z življenjsko stvarnost­
jo, ozirom a tistega, iz katerega se je rodila p rerazum ska praksa.74 Upo­
števati m oram o, da  Kosovelovo avan tgard is tično  pesnjenje ne nastaja 
iz neke  teorije, zato tud i ne m ore  biti pod re jeno  n ič em u r  zunaj njego­
ve lastne ustvarja lnosti in izpovednosti; ne  p r ip ad a  n o b en e m u  ev ro p ­
skem u a v a n tg a rd n e m u  gibanju  v celoti, skoraj vsakem u v detajlih, 
aplic iran ih  na  lastno  poetiko. Pesnik je  vseskozi zavezan svoji stalni 
preokupaciji,  človeku, posam ezn iku  v do ločenem  d ružbenopo litičnem  
dogajanju, ki ga zaznam ujejo vsakršne tesnobe: nacionalne, politične, 
socialne ali in tim ne. To svojo večno tem o  upesn ju je  v zanj tako značil­
nem  skopem , p re te h ta n e m  verzu, zdaj v tradicionalni, drug ič  v poso ­
dobljenih  leksiki. N avsezadnje se zastavlja vprašanje, ali je  bilo s reča ­
nje drugih  slovenskih pesnikov tega časa s tokovi evropskega avant- 
gardizma tudi tako produktivno, pa je ostalo skrito, ali pa  je bila prav 
vseb inska in fo rm alna  s tru k tu ra  Kosovelove poezije tako drugačna, da  
se je  bila sposobna  vključiti v nove tokove: inform acije o li te rarnem  
dogajanju so bile vsekakor vsem enako  dostopne.
OPOMBE:
1 S. Kosovel: Zbrano delo, III, Ljubljana, 1977, str. 503.
2 A. Ocvirk: Srečko Kosovel in konstruktivizem, v: S. Kosovel: Integrali '26, 
Ljubljana, 1967, str. 44
3 A. Ocvirk: Opombe, v: S. Kosovel, Zbrano delo, II, Ljubljana, 1974, str. 555.
4 Prav tam, str. 557.
5 J. Kos: Slovenska literatura in zgodovinska avantgarda, Slavistična revija 
34/1986, št. 3, str. 247-257.
6 F. Zadravec: Srečko Kosovel 1904-1926, Koper, Trst, 1987.
7 Prav tam, str. 188.
8 Prav tam, str. 311.
9 Prav tam, str. 445.
10 L. Kralj: Kosovelov konstruktivizem -  kritika pojma, Primerjalna knji­
ževnost 9/1986, št. str. 29-44.
11 J. Vrečko: Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zeniti- 
zem, Maribor, 1986 (Znamenja; 89).
12 Prav tam, str. 119.
13 J. Vrečko: Konstruktivizem, futurizem in branje Kosovelovih konsov, 
Delo -  Književni listi, 26. 5., 2. 6., 9. 6. in 16. 6. 1988.
14 S. Kosovel: Zbrano delo, III, 1977, str. 753.
15 A. Ocvirk: Opombe, v: S. Kosovel, Zbrano delo, I, 1964, str. 462; II, str. 
581; J. Vrečko, nav. delo, str. 229; I. Antič, Kosovelova sinteza, Sodobnost 
35/1987, št. 12, str. 1174.
16 Na naslovnici zbirke piše: Pro vittime politiche. 1 + 1+ 1 = 1. Dinami- 
te. Poesie proletarie. Rosso + Nero. Edizioni dell'Istituto di Cultura Proletaria. 
Zbirka je izšla v pozni pomladi leta 1922. Ponatisnila jo je Claudia Salaris v svoji 
knjigi Storia del futurismo: libri, giornali, manifesti, v Rimu 1985 predvsem 
zato, ker je veljala za izgubljeno (o čemer piše Umberto Carpi v knjižici Bolsce- 
vico immaginista: comunismo e avanguardie artistiche nelfltalia degli anni 
venti, Neapelj 1981). Zbirka je ob izidu sicer pri stranki (v časopisu II Comuni- 
sta) doživela odklonilen odmev in ostro kritiko prav zaradi svojih futurističnih 
tendenc, za katere avtor ocene pravi, da ne sodijo v komunizem (prim.: Dino 
Mengozzi, Gramsci e il futurismo: 1920-1922, s. 1., s. d., morda Urbino 1981).
17 Delo 3/1922 (21. 9.), št. 148.
18 O tem vprašanju širše govori navedeno Carpijevo delo. Za ilustracijo ci­
tirajmo odlomek iz članka Larte e la rivoluzione avtorja Artura ali Alberta 
Cappa iz časopisa L’Ordine nuovo, 20. 10. 1921: »Noi crediamo -  e 1’esperienza 
della Russia ce lo conferma -  che 1’arte della societa comunista, che 1’arte prole­
taria sara unarte  futurista [...]  Vuol dire che mentre essi [t. j. Marinetti in nje­
gova skupina] rappresentano in arte una forza rivoluzionaria, non sono stati ca- 
paci di spezzare i legami e i pregiudizi politici della classe da cui sono usciti. II 
proletariato togliera questi legami e artisti operai completeranno la loro ope­
ra.« D. Mengozzi, nav. delo, str. 103.
19 Iz te zbirke je Marinetti odbral nekaj pesmi futurista Fillie in jih vključil 
v antologijo I nuovi poeti futuristi 1925. V tem času je bil Fillia že daleč od leve­
ga političnega krila.
20 Nav. delo, str. 231.
21 Nemara bi drobnjakarsko lahko navedli dve mesti iz Kosovelove poezi­
je, ki jima najdemo ustreznici v italijanski. Pesem Človek v pokrajini (Zbrano 
delo, I, str. 185) z verzi: Strel iz pištole, odsekan pok, /  koraki -  in zopet mir na­
okrog. In Fillievo Notte (sintesi) (C. Salaris, nav. delo, str. 273): Un tonfo, un gri- 
do, /ritmo di corsa./ II silenzio ritoma, profondo, immenso, /come prim a./.. . /  
La notte e muta come una tomba. /Colpi secchi di rivoltella./ Rumor di bastoni 
sul selciato. In še paralela iz Rdečega atoma III (Zbraino delo, I, str. 172): Nobe­
nih norm, zakonov; samo delo /  kazalo bo človeštvu novo pot. In iz italijanske 
Noi (C. Salaris, nav. delo, str. 268): Perche la nostra lotta ha due principii: /un 
ideale e un desiderio:/ liberta senza legge, di lavoro e di vita.
22 V pismu sestri Karmeli, Zbrano delo, III, str. 483.
23 Besede so iz Vrečkovega članka Konstruktivizem, futurizem in branje 
Kosovelovih konsov (Delo -  Književni listi, 26. 5. 1988), vendar podobne najde­
mo še pri kom drugem.
24 Enako bi lahko tudi pri Kosovelu z iztrganimi citati dokazali njegovo 
oboževanje modernosti. Konec koncev bi ga mogli osumiti celo, da je blizu Ma- 
rinettijevemu pogledu na vojno, ki da očiščuje svet, če spodnji citat iztrgamo iz 
konteksta: »Prepričan sem, da svetovna vojna slovenski literaturi ni prav nič 
škodila, pač pa skoro koristila, ko je malo razpljuskala mirno tekočo bledo reko 
od leta 1908 do 1914.« (Kritika, gibalo življenja v umetnosti, v: Zbrano delo, III, 
str. 209).
25 L. De Maria: Introduzione, v: F. T. Marinetti: Teoria e invenzione futuri­
sta, Milano, 1983, str. XXXV.
26 E. Prampolini, I. Panaggi, V. Paladini, Noi, 2. serie, 1/1923, št. 2.
27 Prav tam.
28 O čemer govori že Marinettijev manifest Lo splendore geometrico e 
meccanico e la sensibilita numerica iz leta 1914.
29 Palazzeschi, Papini in Soffici so med drugim očitali Marinettiju, da so 
njegove programske domislice pogosto zelo površne in da njihove dejanske 
praznine navidezna zunanja novost ne more prikriti. V Marinettijevih progra­
mih, ki so na prvi pogled polni sprememb in čudovitih iznajdb, se skrivajo kon­
cepti in predsodki, ki izničujejo in uničujejo pomen gibanja, če so izpeljani do­
sledno. Prim. članek Futurismo e Marinettismo, v: La cultura italiana del '900 
attraverso le riviste, IV, Lacerba, La Voce, Torino, 1961, str. 364.
30 C. Govoni: Notte, v: I poeti del futurismo, Milano, 1983, str. 172-174. Na 
primer: lepljivi dežniki netopirjev so majhna mrtvaška letala, kresnice padala; ali 
[kot] bi vodenični proletariat žab oblegal mesto, [tako] grmijo tisoči njegovih 
neutrudnih bobnov.
31 P. Buzzi, nav. antologija, str. 113-128.
32 E. Cavacchioli, nav. antologija, str. 129-146.
33 Tu mislimo na pesmi iz zbirke BIF§ZF+ 18 simultaneita e Chimismi li- 
rici, med njimi je izrazita pesem Noia, v: Opere IV, Firenze, 1961, str. 725-727.
34 A. Soffici: Aeroplano, prav tam, str. 739-742.
35 A. Soffici: Arcobaleno, prav tam, str. 717-720.
O vprašanju odnosa do civilizacije govori, na temelju vsebinske interpreta­
cije futuristične poezije, Helmut Meter v knjigi Apollinaire und der Futurismus, 
Saarbriicken, 1977, str. 17-143.
36 A. Ocvirk: Opombe, v: S. Kosovel: Zbrano delo, III, str. 1172.
37 S. Kosovel: Zbrano delo, III, str. 523; str. 687, 688.
38 A. Hermet: Bilanca italijanskega duševnega življenja, DS 38/1925, št. 5, 
str. 177-181; C. Carra: O futurizmu, DS 38/1925, št. 5, str. 181-182; B. (ednarik) 
R. (ado): Poeti doggi, DS38/1925, št. 6, str. 223.
39 DS 38/1925, št. 3, str. 115-117.
40 Ardengo Soffici, DS 38/1925, št. 4, str. 147-150.
41 S. Kosovel: Zbrano delo, III, str. 928-929; A. Soffici: Opere, IV, str. 
725-727. (In moja ura kaže 8 ur in 50 minut. /  Za 80 minut se je premaknil kaza­
lec naprej. -  Dalle 8,45 alle 10,10 /  ho visto il mondo insanguinato [...])
42 S. Kosovel: Zbrano delo, III, str. 699.
43 A. Soffici: Opere, IV, str. 739-742.
44 S. Kosovel: Zbrano delo, III, str. 715.
45 Zenit 1925, št. 21.
46 A. Soffici: Opere, IV, str. 734-736.
47 Almanach Dada, Pariš, 1980, str. 270.
48 Zenit 1921, št. 3, str. 8.
49 O zenitizmu in futurizmu le tole: v 3. številki Zenita (1921) sta med knji­
gami, poslanimi redakciji, omenjeni dve Marinettijevi, Manifesti futuristi in Les 
mots en liberte futuristes (1919, s štirimi poetološkimi manifesti). V zenitistič- 
nih manifestih, ki se vrstijo od številke 5 naprej, je sorodnih potez vedno več 
(vključno z Micičevimi 'besedami v prostoru’).
50 Chicago in London, 1986.
51 R. Poggioli: Teoria dell’arte d’avanguardia, Bologna, 1962, str. 84.
52 Manifesto tecnico della letteratura futurista 1912; Risposte alle obiezioni 
1912; Distruzione della sintassi Immaginazione senza fili Parole in liberta 1913; 
Lo splendore geometrico e meccanico e la sensibilita numerica 1914. Objavljeni 
so v izboru iz Marinettija, ki ga je pod naslovom Teoria e invenzione futurista 
izdal L. De Maria v Milanu, 1983.2
53 Nav. delo str. 106. To je seveda nekaj diametralno nasprotnega, kot sta 
Kosovelova verza: Ali si čul trenje koles? /  Pesem bodi trenje bolesti. (Zbrano 
delo, II, str. 9.)
54 O tem govorita L. Pignotti in S. Stefanelli v knjigi La scrittura verbo- 
visiva, Torino, 1980, ter M. Kohrt v članku 'Parole in liberta’ und Liberation du 
•angage’, zur Rolle der Sprache in Futurismus und Surrealismus, v: Perspektive, 
Tubingen, 1980, str. 145-159.
55 F. T. Marinetti: Teoria e invenzione futurista, str. 58.
56 Nav. delo, str. 58.
57 Nav. delo, str. 641-779.
58 L. De Maria pravi v uvodu k Marinettiju na str. LXX takole: »Se, da una
parte, con 1’accento pošto sul valore dell’ispirazione e sull’ebrieta lirica, Mari- 
netti rende palese 1’ascendenza romantica, dall'altra con 1’insistere sulla pre- 
minenza deH'immagine e dell'analogia -  considerata quest'ultima come l’amore 
profondo che collega le cose distanti -  egli si pone in un ambito decisamente 
barocco, confermato dal valore annesso alla 'forza di stupefazione' dell’opera 
darte.«
59 Prim. knjižico Anne M. E. Giammarco Le forme poetiche nei futuristi tra 
preparazione e avanguardia, Rim, 1977.
60 Prav tam, str. 38.
61 F. Zadravec: Srečko Kosovel 1904-1926, str. 39.
62 Prav tam, str. 40.
63 V. Zmegač: Impresionizam, v: Rečnik književnih termina, Beograd, 1985, 
str. 265.
64 S. Kosovel: Zbrano delo, I, str. 150.
65 S. Kosovel: Zbrano delo, II, str. 64.
66 M. Šušteršič je v članku Likovnost Integralov Srečka Kosovela, objavlje­
nem v Slavistični reviji 36/1988, št. 1, str. 61-78, ugotovila, d a je  vizualizacija 
knjige Integrali '26 v veliki meri avtorsko delo opremljevalca Brumna in ne pes­
nikov avtentični zapis (predvsem velja to za tipografijo).
67 V eseju o Igu Grudnu pravi Kosovel tole: »Na bazi impresionizma se je s 
fantastično urejenostjo rodil: kubizem, futurizem, dadaizem in konstruktivi­
zem.« Prim. Zbrano delo, III, str. 178. V opombah k drugi knjigi Kosovelovega 
Zbranega dela pravi Ocvirk na str. 638: »[...] vse prepojene s čustvom. To niti ni 
čudno, če se zavedamo, da se Kosovel zlepa ni mogel otresti impresionistične 
miselnosti, tudi takrat ne, ko se je oklenil konstruktivizma.« O podobnosti te­
meljne pesemske strukture pa ne govori.
68 Kaj se vznemirjate, Zbrano delo, II, str. 46.
69 B. Paternu: Kosovelova faza slovenskega pesniškega modernizma, Slavi­
stična revija 33/1985, št. 2, str. 247-257.
70 S. Kosovel: Zbrano delo, II, str. 70.
71 Prav tam, str. 32.
72 Prav tam, str. 23.
73 Prav tam, str. 165.
74 D. Bajt: Ruski literarni avantgardizem, Ljubljana, 1985, str. 72. (Literarni 
leksikon, 27).