■ 131. štev.
lahaja rasen neceli In prsz«‘kcv vsak dan pb 10« url cSopeldm,
UredniSlvo je v Ljubljani, frančižbaBska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljani, v petek 8. lullJa 1851.
BOT Posamezna itev. K 1.
Leto v.
■: ■	-v	..
- »
ima m
Glasilo jugoslov. soclJaEno • demokratične stranke
Telefonska št. 312,
Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo cio h 288, za po! :eta K 144, *a četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480,
K e k 1 a tu is e i j e za list eo poštnine proste.
Gpravništvo e v L ubljani,
?r*n53š;< ■ns,<a uiica '<~p> I., Ue>t<»i 8 <s' tiskarna.
Paša za buržoazijo.
Naivni ljudje ali pa zavedeni so organizirali oni teden atentat na regenta. Kdo bi ne obsojal tako dejanje. terorizem nad osebami? Mislimo, da Ra ni človeka z normalnimi možgani, ki bi se upal trditi, da morejo atentati izpremeniti družbo ali tudi državno obliko, dokler državni organizem ni dozorel. V atentat so zapleteni komunisti. Po poročilih meščanskih listov so imeli komunisti poseben teroristični odbor. ki se je bavll z vprašanjem atentatov. Danes nam Še ni mogoče konštatirati, koliko odgovarjajo te vesti resnici, ker se šele vrši preiskava.
Prejeli smo pa od podpredsednika k onumističnega poslanskega kluba dopis, ki nas vabi, da dopis objavimo. Mi dopisa sicer ne objavljamo dobesedno, pač pa navajamo v naslednjem bistveno ysebino. ki potrjuje to. kar vemo sami. namreč, da so poročila o terorizmu komunizma kot povzročitelja navedenega atentata tendencijozna.
Dopis izjavlja, da je komunistična stranka nasprotna anarhistični taktiki terorja in individualnim akcijam, ugotavlja, da obstoji nje taktika v akciji mas. Dopis dalje navaja, da spričo onemogčenja kulturnega dela ni čudno, da neodgovorni mračni elementi izkoriščajo nezadovolji-vost. idealizem ali pokvarjenost posameznikov. Prav mogoče je 'tudi. da se teh zavedencev poslužujejo mračne sile avstroosrrske imperija-stične reakcije, ko vendar vsa Evropa ve, da so Hortijevci pošiljali ljudi v inozemstvo, da vrše Individualni teror nad osebami, ki so
neljube Hortijevemu režimu. Končno dopis zanika, da bi se cepil klub v teroristično fn zmerno skupino.
Mi te stvari ne bomo dalje preiskava!!. ker ne maramo pisati za državnega pravdnika. Naravno pa je. da se hoče komunistična stranka iznebiti očitka glede atentata In bo nje naloga, da to tudi pri obravnavi dokaže. Resnica je dalje, da meščansko časopisje s tem, da očita komunistični stranki zločin, preden je stvar sodno dognana, prejudicira preiskavi in sodbi, kar bi pa ne smelo, če velja za vse držajtfjane enaka pravica. S tendenciiozno pisavo se namreč pripravlja javnosjt na presojo, ki ne more biti objektivna. marveč le subjektivna pod utis-kom javnega mnenja, ki obvelja, preden je izrekla sodnija na podlagi dokazilnega materijala svoj pravo-rek. Tudi naše mnenje je. da stranka kot taka ne bo udeležena na po-skušanejtn atentatu, ker tak nezmi-sel vendar ne more zagovarjati nihče.
Eno zlo posledico pa ima atentat, naj ga je zakrivil kdorkoli že. Na intervencijo socialističnega kluba je vlada obljubila, da ne izda stroge naredbe o »redu in radu«. Atentat pa, naj ga je zakrivil kdorkoli, je dal vladi povod, da obstaja na izvedbi strogega zakonskega načrta o »redu in radu«. ki bo za delavstvo prava tortura.
Ne delajte torej nikakršnih krivic in počakajte zaključka preiskave in sodbe, ki more bit! le obsodba ali pa oprostitev na podlagi ugotovljenih dejstev.   ______
Proti korupciji
Govor poslanca sodr. Etbina Kristana na seji ustavotvome skupščine
dne 24. junija.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Prehajamo na dnevni red. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o interpelaciji g. Miloša Moskovljeviča na poljedelskega ministra o odstopanju jopčiderske posesti poljedelski fakulteti. Besedo ima narodni poslanec gospod Etbin Kristan.
Etbin Kristan: Gospodje poslanci! Tretjič se danes nadaljuje diskusija o interpelaciji, ki nam pokazuje nepričakovano sliko, o kateri mislim. da jo vsi v tej zbornici od srca obžalujemo. Jaz nisem agronom In ne morem vedeti, koliko potrebuje poljedelska fakulteta zemlje, koliko ekonomije, da more rešiti dolžnosti, ki se pričakujejo od tako visokega zavoda. Toda zaboleti je moralo vsakega, kdor želi napredek in dober razvoj te dežele, ko smo slišali, kako se bagatelizira želja tega visokega zavoda, za našo deželo tako potrebnega zavoda, ko smo videli, kako se izdajajo ministrske naredbe v prid temu zavodu, pa se potem zopet od ministrskega sveta razveljavljajo. ko smo slišali, da se jemlje tej fakulteti vsaka pravica do topčiderske posesti in se grozi s Premeščanjem te fakultete iz Beograda. iz tistega mesta, kamor spada po vseh prirodnih pogojih, ker se ne more znanstveno urejena poljedelska fakulteta tako ločiti od drugih znanstvenih zavodov, s katerimi je v najglobokejši notranji vezi.
Toda, gospodje, ta debata je prinesla na površje tudi druge reči. za Ra ere	bi	bilo	menda vsakomur
ljubše,	če	ne bi	bilo	treba o njih
nikdar tukaj govoriti, če se ne bi bile nikdar godile, in ne bi bile dajale povoda debati. Težko mi je, gospodje, da moram rabiti besedo,’ katere se nikakor ne bi rad posluževal.	ali	konštatirati	moram, da
izgloda	po	vsem,	kar	smo doslej
tukaj videli in slišali, da je tukaj neka korupcija, ki je nikdar ne bi
smelo biti. in če obstaja, bi se morala iztrebiti s koreninami. (Glasovi z leve: Tako je!) Gospodje, zavedam se, da nisem dejal preveč, ko sem rabil to težko besedo. Zakaj po vsem. kar leži pred nami. je težko karakterizlrati stvar drugače, kakor s korupcijo. Bil bi pa zelo srečen, če bi. mogli poklicani faktorji vstati in ovreči yse, kar se ]e doslej v tej debati pokazalo in kar želim še na kratko predložiti.
Gospodje, pred mano je nekoliko poverjenih prepisov naredb ministrstva za poljedelstvo in vode. In če tudi so te naredbe opremljene z vsemi potrebnimi, podpisi in poverjene. vendar težko verujem, da bi mogle biti identične z originali. Mislim, da bomo vsi zelo zadovoljni in srečni, če pride tisti, ki je v prvi vrsti poklican, pa nam pove. da so to sami falslfikati in da se take reči nikdar niso izdajale in nikdar ne godile. (Ploskanje na levici.) Čq se nam. to dokaže, gospodje, bomo zadovoljni. ker bomo vedeli, da smo se prevarili v predpostavki, ki nam je vsem nemila. Ampak treba je to tudi res dokazati.
Gospodje, tukaj imam naredbo z dne 12, junija 1920, štev. 6951. Prej ie obstajala naredba. po kateri so neki uradniki in uslužbenci mogli dobivati mjeko. zelenjavo, sadje itd. z državnih posesti po 20 odstotkov ceneje od cen najbližjega trga. lo je bilo prej. Dne 12. junija izdana naredba pa pravi: »Iz razloga, ker so se danes vse življenjske razmere in tudi tržne cene živil znatno povišale« — kar bi pomenilo, da znaša tudi dvajset odstotkov sedaj več kakor r rej — »in v želji, da olajšam uradnikom obskrbo i živili, ki so siccr v najtežjih razmerah, odrejam. da se morejo uradnikom in uste/bencem Predelskih ustanov izdajali vsa potrebna živila, ki se producirajo na posestih dotičnih
uprav, za SO odstotkov ceneje od tržnih cen. ki obstajajo v najbližji okolici, odnosno od občinskih in državnih davkov, če so predpisani.«
Gospodje, to bi bilo že precej debelo; toda sedaj prihaja druga točka, o kateri še vedno težko verjamem. da je avtentična. (Čita.) Tega privilegija o živilih imajo pravico posluže.vati se aktivni ministri vseh resorov (ploskanje na levici) ’n vsi z ukazom nastavljeni uradniki poljedelskega oddelka pri poverjenem ministrstvu itd.« To je lastnoročno podpisal minister za poljedelstvo in vode dr. Velizar Jankovič. (Ironičen smeh na levici.) Gospodje poslanci, nikdar ne bi hotel zatrditi, da so se res vsi ministri posluževali tega privilegija; ali za nas bi bilo važno vedeti eno: Če je bila ta naredba res izdana, če je avtentična, ali je ministrski svet vedel, da je bila izdana taka naredba? In kaj so rekli ministrski kolegi gospoda Jankoviča, če so vedeli o tej naredbi? Če pa niso vedeli, kako se tedaj vlada y tej deželi, če se morejo Izdajati take naredbe. ne da bi drugi ministri o tem kaj vedeli, medtem ko mi je z druge strani znano, da izve posamezen minister, tudi ko ne opravlja aktivno svole službe, stvari iz ministrstva, ki se njega tičejo. pet ali deset minut j>otem. ko se je kaj ukrenilo?
Tukaj je cela vrsta naredb. ki se nanašajo na to stvar. Prihraniti hočem tej zbornici Čitanje vseh teh reči. toda eno moram omeniti. To je naredba z dne 27. marca 1921, šlev. 8037/1, ki pravi:	»V	zvezi z
mojim ukrepom z dne 12. junija lanskega leta ukazujem, da imajo pravico do produktov po 50 odstotkov ceneje z državnih posesti, s katerimi razpolaga poljedelsko ministrstvo, tudi bivši ministri poljedelstva In voda (ploskanje in ironičen smeh na levici) kraljevine Srbov. Hrva^ tov in Slovencev.«
Glasovi: Slava mu!
Kristan: Ce bi se moglo razlagati. da imajo aktivni ministri kot uradniki pravico do nekih beneficij.
Medklic:	Ker imajo majhno
plačo.
Kristan: Četudi je to težko razumeti. če se vzame v poštev, da je država poskrbela, da morejo živeti s svojo plačo — če bi se vendar morda mogla koncedirati ..taka dobrota. mislim vendar, gospodje, če se izdajajo naredbe, po katerih morejo bivši ministri, ministri, ki lahko žive cele veke, ministri, ki morda ne zaslužijo ničesar, ker se lahko zgodi, da so prinesli državi več škode, kakor koristi, da se morejo oni posluževati tega. tedaj mislim, da beseda korupcija ni pretrda za oznaeenje takega postopanja.
Gospodje, tukaj so zapiski, ki pokazujejo. - na kakšen način so se te predpravice v nekaterih slučajih uživale. Tu je na primer zapisek uradnikov in uslužbencev ministrstva poljedelstva^, ki so dobili vino od uprave vinogradniške in sadjarske šole. Tu je na prvem mestu gospod dr. Velizar Jankovič s 110 litri za 286 dinarjev, potem prihajajo načelniki s 30 in 26 litri. In naposled manjši ljudje z 10. 8 in 6 litri.
Medklici: Po avtoriteti.
Kristan: Potem je tukaj zapisek uradjiikov in uslužbencev, ki so dobili riž.
Medklic: Menda raste tudi to v Topčideru.
Kristan: Tu je: Gospod dr. Velizar. Jankovič, minister. 30 kilogramov. načelniki po 10 kilogramov, in potem prihajajo manjši ljudje po 5 in po 3 kilograme. — Tu je zapisek uradnikov, ki so dobili rakijo: Gospod dr. Velizar Jankovič, minister, dva iu poi litra, za njim prihajajo drugi po poldrug liter. Zapisek uradnikov. k: so dobili jabolka: Gospod dr. .Velizar Jankovič, minister, 25
kilogramov, potem prihajajo načelniki po 3 tile grame. Zapisek uradnic v. ki ro dobili sira: Gospod dr. Velizar Jankovič 42 kilogramov, drugi so donili po 5 in po 3 kilograme. Zdi se pa. gospodje, da je bilo v tem oziru vendar tudi nekoliko demokracije. Tu imam na primer drug zjipisek o razdelitvi sira; zabeleženi sc tu različni ljudje, eko-numi predstojniki, potem pride neki Melentije Mihajlovič, poljski čuvaj, z enim kilogramom, za njim dr. Velizar Jankovič, minister, s tremi kilogram!, na-o Anta Tomaševič. kravar s po! kilograma. Potem slede ovčarji, kravarji ild.
Gospodje, m je še več podobnih reči. toda človeku jc težko še dalje zahajati v vse te detajle, težko, ker naposled vsi. četudi ne liubimo tega režima, če ne ljubimo te vlade, vendar ljubimo ta narod in to deželo. (Dolgotrajno ploskanje na levici.) In nas vse. gospodje, boli. če se sme flujašem narodu govoriti, da se v njegovem krilu gode take reči. In zato. gospodje, mislim, da ne . sme parlament preiti teh reči. ampak da mora na eni strani dobiti jasno sliko, z druge strani pa da mora storiti korake, da se preprečijo take ječi za bodočnost. (Ploskanje na levici.) Gospodje poslanci, jaz nisem zaviden uradnikom tudi na višjem mestu, če se more olajšati njih življenje, ki je v naših časih dovoli težko; toda. gospodje, medtem ko se morejo goditi take reči. nisem še ničesar slišal, da bi se bilo z iste strani kal storilo, da se zasiKura življenje širokim masam. da se njim pomaga v tej draginji. da bi na tisoče in tisoče delavskega ljudstva moglo dostojno živeti. medtem ko si en minister tako individualno rešuje vprašanje draginje 2a vse življenje.
Gospodje, niti najmanjše želje nimam da bi razvlačil stvar, ki lz-gleda umazano. Potrošiti ne maram nobene nepotrebne besede, nočem poizkušati, da bi briljiral z deklamacijami. apeliram pa na vse tiste, ki hočejo, da bodi ta dežela čista, ki hočejo, da se v tej deželi reši parlamentarizem, da bo parlament res vodil kontrolo nad vlado, da se bo godilo to. kar zahteva narodova volja. ne Da kar bi hoteli posamezniki, voditelji v tej diktaturi — apeliram* da naj vsi skupaj z nami zahtevajo, da preišče parlament te reči. da sestavimo anketo, ki naj preišče te reči. (Živahno odobravanje na levici.)
Dr. Momčilo Ivanič: Tudi gosp. Korošca je treba postaviti pod obtožbo. ki je napravil prisilno posojilo.
Kristan: ... in da izdela jasno poročilo.
To poročilo ankete se mora predložiti parlamentu, in parlament mora dobiti priliko, da poročilo, ki mu ga anketa predloži, tudi končno reši. Gospodje, mislim, da ne more nihče nasprotovati temu predlogu, zakai s tem ne boste le pokazali, da imate sami čiste roke. ampak boste tudi zavarovali pravico parlamenta. zavarovali pravice naroda, ki so bolj ugrožene od take samovolje posameznih ministrov, kakor od marsikatere reči, o kateri se mnogo deklamira, ki pa vendar ne more prinesti toliko škode, kakor tako postopanje, kakršno smo tur kaj videli.
Priporočam torej, da glasujete za naš predlog, da dobimo anketo, da predloži anketa svoje poročilo skupščini, in da skupščina končno sklepa o tem poročilu. (Živahno odob^vanje In ploskanje.)
Predlog poslanca Kristana se je glasil:
»Zaslišavši odgovor gospoda ministra za poljedelstvo in vode sklepa Ustavotvorna skupščina po
obširni debati o interpelaciji gospoda Moskovljeviča in tovarišev:
1. Da se sestavi iz vrst Ustavo« tvorne skupščine anketa za preiskavo gospodarstva na državni podesti v Topčideru.
2. Da predloži anketna komisija Ustavotvorni skupščini izčrpno poročilo o gospodarstvu na topčider-ski posesti: in
3 da sklepa o poročilu anketne komisije Ustavotvorna skupščina,
ter prehaja na dnevni red.«
Pri glasovanju je bil ta predlog soglasno sprejet.
ilja!
Obtoženec Jakob Vehovec, 34 let star. rim. kat. vere. samski, zasebni uradnik v Ljubljani, že kaznovan. je kriv prestopka v smislu člena III. zakona z dne 15. 10. 1S68, št 142 d. z., storjenega s tem, da j$ kQt odgovorni urednik dnevnika »Naprej« v Ljubljani, zanemaril dolžnost pazljivosti, vsled česar so v navedenem listu izšli članki, in si« cer v številki 291 z dne 18. decembra 1920 zoper obtožitelja Dušana Sernec in v številki 94. z dne 27. aprila 1921 zoper obtožitelja Cirila Milavca, in sicer ad !. pod poglavjem »Skrivnosti kemične tovarne v Ljubljani*, in ad 2. pod poglavjem »iz Tržiča«, ki ivorijo pre-grešsk žaljenja časti v smislu paragrafov 1SS, 491 in 491 k. z. in se oLsodi radi tega po členu III št. 5, navedenega zakona, na 100 K glo* l»e cveniuelno na deset dni zapora, po S 389 k. p. r. v plačo stroškov kazenskega postopanja in po § 39* tisk. zak.. (Ja priobči sodbo v listu '»Naprej« v 14 dneh po pravomoč-nosti na prvi strani lista In z istimi črkami, kakor so Izšli žalilvl članki.
V Ljubljani, dne 17. junija 1921.
Potrato 1. r.
Za pravilni prepis!
Okrajno sodišče v Ljubljani, pis. oddelek HI, dne 24. junija 1921.
Telegrami.
BEOGRAJSKI DELAVSKI DOM V ROKAH SOCIALISTOV.
Beograd, 7. Jul. Danes popoldne Sc bO po odločbi sodišča prve stopnje izročil Delavski dom v Beogradu zastopniku so« etatističnega ceutruma Lapčeviču.
BOLGARIJA SE SKRIVAJ OBOROŽUJE,
Beograd. 7, jul. Presbiro t>oroča iz Londona:	Diplomatski dopisnik '
lista »Daily Telegraph« piše o novi bolgarski nevarnosti: Frandja in Anglija bosta podpirali korak grške In romunske vlade v Sofiji, katere^ mu se bo pridružila tudi Italija. Skupna akcija je potrebna, ker se je dognalo, da ima bolgarska dvai krat več vojakov, kakor bi jih smela imeti po mirovni pogodbi. Našla se je bolgarska naredba. ki kaže kako je Bolgarija izigravala odredbo mirovne pogodbe. V tej naredbi se nalaga vojaškim edinicam, da prikrijejo orožje in konje pred med-zavezniško komisijo. Bolgarski vladi menda mahinacije vojaških klik niso znane. Te klike so napravile še drug trik. Na zahtevo bolgarskih sosedov so se poštne znamke s Ferdinandovo sliko vzele iz prometa, zato so se pa izdale nove znamke z zemljevidomBolgarske v mejah, ki obsegajo Srbijo do Morave. Mace* donijo In Dobrudžo.
•ODGODITEV NEMŠKEGA DRŽAVNEGA1 ZBORA.
Berlin, 7. Jul. Državni zbor se 3e pol dovršitvi več manjših zakonskih načrtov odgodll do 6. septembra.
KRIZA ALBANSKE VLADE.
Beograd. 7. jul. Presbiro poroča iz Korče: Po padcu Brikanievega kabineta, ki je demisijoniral dne
Stran 2.
jf. julija, je bil mandat za sestavo nove vlade, ki naj bi bila koali-stična, poverjen Pandeliju Vangjeli, predsedniku albanske narodne skupščine.
ČEŠKI KLERIKALCI PROTI HUSU.
Praga. 7. jul, »Narodni Listy« 'doznavajo iz Trenčina - Teplic, da so oboroženi pristaši ljudsKe stranke zahtevali na kolodvoru, naj se odstrani Husova slika. Orožništvo je streljalo, ubilo eno osebo ter eno težko in eno lahko ranilo.
IZ GORENJE ŠLEZIJE.
Berlin, 7. jul. Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung« iz Opol. so poljski vstaši napadli Kro-levsko Huto. Med silnim streljanjem so prodrli v sredo mesta, kjer so oplenili trgovino in odvedli s seboj več oseb.
LORD BALFOUR UMRL.
London. 7. jul. Bivši angleški minister za zunanje posle lord Bal-four je umrl.
IZ RUSIJE.
Moskva, 7. hi Svet ljudskih poverjenikov je sklenil, ukiniti vse omejitve, ki se tičejo kroženja v republiki veljavnih denarnih zneskov, ki se nahajajo v rokah zasebnikov ali organizacij.
VVashington, 7. jul. Iz Koreje poročajo o resnih spopadih med Ko-reancl in japonskimi vojaki, pri katerih so imeli Koreanci 500 mrtvih in ranjenih. Na tisoče nezadovoljnih Koreancev se želi združiti s sibirskimi boljševiki.
STRAH PRED TURSKO.
Pari*, 7. Jul. Listi opozarjajo na nadvse ugoden vtis, ki ga je naprav« Brland s svojimi včerajšnjimi Izjavami v obeh senatnih odsekih, kar je prišlo do izraza tudi V tem, da Je predsednik Polncare izrazil ministrskemu predsedniku Iskreno zahvalo, dede vzhodnega vprašanja se ie lirazil ministrski predsednik nadalje, da le trdno prepričan, da se podpiše mir s Turčijo v najkrajšem času, pri čemer je vsekakor možno, da ostane poprava mej pridržana posebnemu dogovoru. Brland je omenil, da Je v najkrajšem času pričakovati osvoboditve vseh še zadrževanih francoskih ujetnikov. Kar se tiče v. Carigradu se nahajajočih francoskih čet, se te nikdar ne bodo Uporabljale za vojne operacije v grško tur-Skem sporn.
Washington, 7. Jul. Celokupno angleško brodovje je na potu v Carigrad.
Angora, 6. jul. Uradno turško poročilo od danes se glasi: Boli pri Izmidu. Grške Izgube so precejšnje. V odseku Kušel so bfle odbite prednje straže.
Preiskava se nadaljuje.
LDU. Belgrad, 6. julija. Danes se ie nadaljevalo zaslišavanje oseb. ki so bile aretirane v zvezi z atentatom na regenta Aleksandra. Nekatere so povedale marsikaj novega. Zaslišan je bil bivši klobučar lz Novega Sada Iliia Lazarevič, ki ima sedaj s svojo ženo konfekcijsko trgovino v Belgradu. Pri zaslišava-n»u se je dognalo, da je bil Lazarevič v tesni zvezi z napadalcem Ste-jičem. Csaki ga obdolžuje. da je on njegov sokrivec pri shranjevanju bomb. ki jih je nabavljal Marinkovič z neznane strani in jih je potem osebno ali po drugih osebah prinašal Csakiju. Sploh je bil Novi Sad glavno skladišče bomb in drugega orožja. Lazarevič je bil tudi v tesnih zvezah s komunističnim poslancem Kovačevičem, ki je često k njemu zahajal in mnogokrat tudi pri njemu prenočeval. Kovačevič je imel se-
stanke deloma v njegovi hiši, deloma pri tapetniku Gjorgju Stankoviču in njegovi ženi Julki. Lazarevič ie pri konfrontaciji s Stejičem. Csa-kijem in Kolačkom priznal, da.je ve-dej za atentate, da pa ni vedel za čas in za osebe, katerim so atentati veljali. Dolžijo ga, da je vedel tudi za čas in za mesto raznih atentatov. Zaslišana je bila tudi Julka Stanko-vičeva, tapetnikova žena v Belgradu. ki je priznala, da je Csaki več-kiat prihajal k njenemu možu. V njegovi družbi so bili razni ljudje, ki jih pa ni poznala, in so v njeni hiši prenočevali.
LDU. Belgrad, 7. julija. Preiskava radi atentata na regenta je končana. Jutri se bodo izročili spisi sodišču prve stopnje.
PREISKAVA V AVSTRIJI.
LDU. Dunaj, 6. julija. »Politische Korrespondenz« piše: Jugosloven-ska oblastva sq stopila v stik z dunajskim policijskim ravnateljstvom, da bi se jim dovolil vpogled v dosedanji potek preiskave o atentatu na regenta Aleksandra. Potom policijskega ravnateljstva se je v zmi-slu mednarodne pravne pomoči uvedla preiskava. V nasprotju z govoricami. ki so se pojavile v javnosti. da je jugoslovenska vlada napravila diplomatske korake v tem pogledu, je razvidno tudi iz predloženega gradiva, da ni povoda za kakršenkoli korak političnega značaja.
Politične vesti.
+ Kal namerava Bonom)? Novi itali-
lansfci m*nisftrski predsednik Btoaomt se pogaja z zastopniki raznih strank, da bi mogel njegov kabinet neovirano delovati v ureditev notranje In zunanje političnih razmer. Bonoini je napravil načrt, po katerem bi se naj pospeševalo Javno delo v svrbo pobijanja rastoče nezaposlenosti in ker se mu zdijo stranke v centrumu In na levici najbolj pozitivne v tem vprašanja, hoče svojo vlado spraviti v ožji stik t njlmd. Predvsem računa na socialiste, oo katerih želi, da bj se naprara njemu zadržali »opotaoma brez predsodkov. Socialisti so Izjavil, da mu ne bodo delali nobenih ovir, dokler mu bo šlo za pozitivno delo.
MarcbeZe delta Tor reta, ki se mudi
te dni v Parizu, le lz)avtt nekaterim novinarjem o priliki svojega imenovanja za ministra zunanjih poslov, da se njegova politika ne bo dosti razlikovala od one njegovega prednika. — Kakor poročajo Iz Rima, bo prvi čin, Id ga bo podvzel novi kabinet v zunanji politiki izvedba rapall-sle mirovne pogodbe.
+ Zedinjevalao gibanje. Na resolucijo britske delavske stranke za sklicanje mednarodnega zedinjevalnega kongresa in v svrbo poizkusa upostavltve stikov z dunajsko internacionalo, so nemški člani druge internacionale odgovorili, da se s tem strinjajo, da razpošlje angleška Labour Party to resolucijo na vse organizacije, k1 pridejo za zedlnjevalno delo v poštev m povpraša tudi dunajsko centralo, če je pripravljena udeležiti se takega kongresa Konferenca bi se vršila začetkom oktobra v Londonu.
+ Francoska socialistična zborniška frakcija zahteva revizijo vseh obsodb, ki so jih francoska preka In vojna sodišča izrekla za vojne in se glasijo na smrt ali poniževalne kazni. Revizijo naj bi Izvedlo posebno sodišče. — »Le Populalre« priobčuje v zadnjem času celo vrsto avtentičnih člankov, ki se nanašajo na posamezne slučaje takih obsodb. Na stotine se je s strani francoskih vojaških mogotcev zgodilo zločinov, ki morajo vsakemu moralnemu človeku pognati rdečico sramu v obraz. Tisoč nedolžnih žrtev je padlo, francoski militarizem ni nič manj zločinski aot so vsi drugi. In vsi tisti veliki hudodelci,
NAPREJ.
generali, diplomati In drugi, ld so iz gole objestnost pahnili tisoče družin v neskončno bedo, sede danes na vzvišenih prestolih »domovine« in se puste slaviti I
+ irskj sinlajnovskl voditelj de Vale-ra se je v Dublinu sestal z lordom Mid-. dletonom in drugimi unionističnimi voditelji. Izgleda, da pride do nekakega kompromisa.
+ Lenin in rusk0 duhovništvo. Iz Moskve javljajo, da skuša Lenin stopiti v bolj prijateljske stike z ruskim duhovništvom. Te dni se je sestal s patriarhom Tihonotn, s katerim se je na dolgo pogovarjal. Lenin je baje skušal na tem sestanku pridobiti tega cerkvenega predstavnika za podpiranje sedanjega režima. Sovjetska vlada je že izdala nalog, da se vsi mo-nastiri osvobode in vrnejo lastnikom. Čud-ski monastir je že stavljen na razpolago patriarhu. Vlada namerava baje poskrbeti za izboljšanje položaja duhovnikov. V Moskvi se vsak dan vrše religiozne konference, katerih se udeležujejo večinoma delavci in dijaki.
+ Izzet paša je bil Imenovan za vrhovnega vodjo kemalistične vojske. Tiitl Izzet paša, k! ga je carigrajska vlada pred kratkim poslala v Angoro, da pridobi Ke-mala za mir ta sevreško mirovno pogodbo. Značilno za propadanje carigrajskega vpliva!
Dnevne vesti.
Kraljevi namestnik za Slovenijo.
Vlada imenuje danes, kakor poroča »Jutro«, k. Ivana Hribarja kot kraljevem namestnika za Slovenijo. — V Zatrrebu bo imenovan poslanec Juraj Demetrovič, v Sarajevu ostane (ijurgjevič, v Splitu pa dr. Petri-Člč, dosedanji član Kola sedmorice v Zagrebu.
Zakon o Izseljevanju v Zedinjene države stopa 3. julija 1921 v veljavo. Po odredbah tega zakona znaša letno število izseljenikov iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 6405 oseb. To število obsega osebe, ki so bile rojene v današnjih mejah kraljevine SHS brez ozira na narodnost in državljanstvo. Zanimivo ie, da se je leta 1920. izselilo preko 20.000 ljudi iz naše kraljevine v Zedinjene države. Vrhovno nadzorstvo izseljevanja vršijo oblastva Zedinjenih držav. Štetje se vrši v pristaniščih, kjer se izseljenec izkrca. Viza konzularnih uradov v nobenem primero ne jamčijo za prihod
v Zedinjene države. Osebe, ki se hočejo izseliti v Zedinjene države, se opozarjajo na to. da znaša sedaj dovoljeno število izseljencev le eno četrtino števila onih oseb. ki so se prej smele priseliti iz naše kraljevine. Ako po uveljavljenju novega zakona dosDe v pristanišča Zedinjenih dižav večie število oseb iz naše kraljevine, kakor ie bilo dovoljeno, se tl izseljenci morajo vrniti nazaj, in sicer ob lastnih stroških. Vse nove cdredbe so le dopolnilo prejšnjih naredb in veliajo za dobo dveh let.
Dedščlna Koroščevega ministrovanja. Kakor piše »B. Dnevnik« je ministrski svet sklenil, da se blago, katero ]e knpH z državnim denarjem dr. Korošec za časa svojega ministrovanja, proda za 60 odstotkov ceneje od nakupne cene, ker je kupljeno blago zelo slabe kvalitete.
Kolonizacija. Ker je končana kolonizacija dobrovoljcev, bo ministrstvo za agrarno reformo koloniziralo sedaj večje število Slovencev na Kosovem In v Ne-tohljl. Delajo se že priprave za transport
Matura na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Pri letošnji prvi maturi, ki se je vršila v dneh 1. In 2. julija na višji strnita šol! tega zavoda so dobili naslednji absolvente 4. letnika zrelostna izpričevala (razrito tiskani z odliko):	Arko	Anton,
Brumat Julijan, Cuderman Janko, Cer-
mak Ferdo, Ličen Dimitrij, Mozetič Mllar,, N e del ko Maks, Pečar Mirko, Pibermk Franc, Poljšak Anton, Premru Stanko, Preioar Jakob, Puppis Ivan, Reisner Anton, Slanovic Teodor,	Saidi Franc-,
Šenk Ivan, Šušteršič Ivan, Turk Ludo-vik, Vrbič Ivan.
Vinoreja ta sadjereia v osnovnih šolah, Ministrstvo prosvete je sklenilo, da uvede v osnovnih šolah	poleg drugih
predmetov še vinorejo in sadjerejo, seveda le v onih krajih, kjer ae vinoreja in sadjereja zelo razvita. V prvi vrsti pride zato v poštev Slovenija.
Prodaja strupenih predmetov. V smislu naredbe ministra narodnega zdravja z dne 25. januarja t. 3. bo prodaja predmetov, ki vsebujejo strup, vezana na posebna dovoljenja, k’ bodo zopet vezana na polaganje izpita o poznavanju takega blaga.
Izprememba poštnega	prlstoibenika.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo objavlja: Dodatne izpremembe poštnega pri-stojbenika. V novem poštnem prlstojbeni-kn, ld velja od 1. maja t. 1. so nastale naknadno še te-le izpremembe:	Največja
teža paketov se določa na 20 kg, vrednost pa Je neomejena. Za pakete, katerih vrednost presega 1000 dinarjev, se plačuje vrednostna pristojbina kakor za denarne pošiljke, t. j. za vsakih 1000 din. ali del tega zneska še po 1 dinar. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice) v slučajih, če se nakaznica Izgubi, uniči a’1 poškoduje po krivdi prejemnika ali pošiljatelja, se plača razen pristojbine za prošnjo v znesku dveh dinarjev v kolkih še dva dinarja v poštnih znamkah. Na-kaznična pristojbina, katero je bilo do sedaj plačevati pole« drugih naištetih pristojbin, je torej odpravljena. — Iste pristojbine (2 dinarja v kolkih na prošnjo ta 2 dinarja v poštnih znamkah) se plačujejo za podaljšanje izplačilnega roka, ki je določen na mesec dni, a tako, da se mesec, v katerem je bila nakaznica vplačana, ne šteje.
Pri poštnem uradu v Celju, so se zadnje čase pojavile nerednosti v dostavitvi denarja. Delavci, ki so bili svojčas vsled bolezni kontumacirani, niso prejeli denarja, dasj je denar po čekovnem uradu že nakazal Zdravstveni odsek. Šele na pritožbo strokovne organizacije, se je dognalo, da nt vse v redu. Kakor se čuje, je pismonoša Zabušek podpise finglral In sedaj pobegnil.
Izprememba v brzojavnem dostavnem oklišu poštnih uradov Topilce In Semič. Iz brzojavnega dostavnega okoliša poštnega urada Topilce pri Novem mestu so se izločile in preodkazale brzojavnemu
dostavnemu okoUšu urada Semič te-le va-
si: Ašclice, Blatnik, Brezje pri Črmošnji-cah, Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gače, Gornji Vilbah, Gričica, Komanu vas, Laze pri Črmošnjicah, Mašlje, Novi tabor, Rosa, Ribnik, Seč, Smerčnfk, Srednja vas, Starj tabor, Štale, Topli vrh, Travnik, Vimol.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 26. junija do 2. julija 1921 dela 442 moških in 235 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 441 moških in 243 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 154. Dela Iščejo: dninarji, dninarice, pisarniške moči, trgovski sotrudnlkl, sotrudnice, natakar«, natakarice, sediarii, čevljarji, čevljarji, kovinarji, strojniki, kurjači, poljedelski delavci, šivilje, vlagalke, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dc-lde, kleparji, mizarji, čevljar«, zidarji, tesarji, kovači, ključavničarji, bolniška strežnica, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Pošten najditelj ko!esa, ki se je izgubilo v Stepanji vasi v nedeljo, dne 7. t. m., je naprošen, da ga vrne proti dobri nagra-dl L L., Rimska cesta 17— I.
Vestnik Svobode.
Soja osrednjega odbora »Svobode« c
bo vršila danes ob 8. uri v centralni pisarni Aleksandrova c. 5. Udeležite se je vsi odborniki!
___________________________Ste	v.	151.
| ledružniitvo,
j Stavbena in gostilničarska zadruga
: »Delavski dom« na Vlč-Ollucah. Vsem so-, drugoin naznanjamo, da so pravila stavbene in gostilničarske zadruge »Delavski dom« na Glincah pri Ljubljani, r. z. z o z. potrjena. Obratni predmet:	Nakupovanje'
zazidanih in nezazidanih zemljišč, gospodarjenje ž njimi, kakor tudi postavljanje poslopij na zadružnih zemljiščih, da nabavi s tem cena Stanovanja in obratovališča, katera sme oddajati v naiem le članom zadruge, dalje da v svrho preskrbovanja cenenega preživljanja vzdržuje gostilno le za člane. Opravilni delež znaša 500 K iti se mora plačati takoj pri vstopu v zadrugo ali pa v zaporednih mesečnih obrokih po Po 50 K. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z enkratnim zneskom taistega. Ker nam je lastna streha zelo potrebna in pogoji ugodni, poživljamo sodruge da do zadnjega pristopijo. — Odbor.
Ko prečitate ,,Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem!
Društvene vesti.
Klub »Soča« priredi v nedeljo, dne 10. t. m. na Glincah pri Slamiču »primorsko šagro« s plesom, godbo, petjem, ko« lom sreče, panoramo itd. Preskrbljeno za posebnosti primorske kuhinje. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Vstopnina na veselični prostor za člane 2 dinarja, za nečlane 3 dinarje. Začetek točno ob 4, uri popoldne.
P© svetu.
— Uničena letina Kakor javlja »Vcu-* kov« je letina sladkorne repe na Moravskem, nadalje ves krompir, detelja, travniki in celo gozdovi ogroženi po gosenicah. List govori naravnost o katastrofi, proti kateri delujejo oblasti z vso vnemo. Celo vojaki pomagajo Pri tej akciji.
— »Znani« ameriški boksar Vempsejr je v New - Jerseyu premaga! »slovitega« »svetovnega prvaka« v boksanju Francoza Carpentiera. Značilno za bestialno nrav današnje družbe je, da ni gledalo nič manj kot 100.000 ljudi, med njimi mnogo »nežnega« spola, ki je nosilo francoske zastavice v čast pariškega mojstra, kako sta se dva osla pretepala za »svetovno« prvenstvo ..
— Zanimiva demonstracija. Komunisti so v nedeljo v Berlinu priredili demon-stracijo otrok. Par sto malta je korakalo z rdpčimi zastavmi in napisi kakor: »Proč
* veroukom ix Sote«. »Izpustite naše očete in brate iz ječ!« »Doli s policijo!« »Proč s surovostjo kaznovanja z bičanjem!« itd. Nekateri otroci so nastopili tudi kot govorniki ta eden med njimi je predlaga?, naj bi v šoli ne dajali odgovorov na vprašanja Iz reakcionarne zgodovine, drugi se je pritoževal nad razredno justico po šolah in je poslušalce pozival, naj ne verujejo v laži o bogu in oblastih. S petjem revolucionarnih pesmi so se otroci mirno razšli.
— Predno so Grki zapustili Ismid V Mali Aziji, ker so jim Turki bili za petimi, so se strašno znesli nad mestom ta prebivalstvom, zlasti židovskim. Očividci pripovedujejo, da so videli v neki sami ulici nad 60 ubitih ljudi z rokami zvezanimi na hrbtu. Sto hiš so Grki zažgali ln stcer so pri tem sodelovali redni vojaki, dočim jim častniki in komanda niso branili tega zločinskega početja.
SCOTL&Kii,
vešči izdelovanja kotlov za žganje, samostojni delavci se iščejo pod zelo dobrimi pogoji za stalno nameščenje poleti in pozimi. Nastop takoj pri tvornlci :
Ignacij Jellenr, Ksrlovac.
Velika zaloga:
žički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg it. 21. Sprejme bo v polno popravo, za emajliranje z ognjem fn ponikianje: dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
Ruska književnost.
dražite ejenike ruskih originalnih knjiga od „Ceškojugoslo venske naklade":
J. HEREJK, Zagreb.
BE
Proda se PARNI STROJ 40 k. s., 1 kompletni dyn«mo 45 k. s., 110 volt, 830 amp. enakomerni tok in nova kom Dietna naprava za izdelovanje marmelade. »Kolinska tovarna44 v Ljubljani.	Krojača, dobrega delavca, sprejme takoj Ivan Romih, krojaški mojster, Hrastnik.	II h«, budiike, n;-^ ■ © ha ke, verižice.
		*lat? ino, srebra!' ©, ožal^s in p ©rosne prstane , kupite najbolje pri A. Lečnik, urar in zl&tar, Celje, Ghvni trg St. 4. Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
	Dva sprelna Uka pomila za Hrvaško se iščeta. Popolna oskrba in stanovanje. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na Ant. Stimac, krojač, Cvetkovič, Jastrebarsko, Hrv.	
Sprejmejo se kleparski 	"= nnmopiiiki		
proti dobri plači. Kleparstvo K. Bocak, Tržič.		
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova ulica 11
prevzema denarne vloge in iz-vršuje vsakovrstne bančne posle
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - ■ pod najugodnejšimi pogoji
Odvetnik
Ml
preje v Trstu in na Koroškem je preselil svojo pisarno
= v Maribor =
(nasproti sodišču).