172. Številka._Ljabljtat, v torek 30. julija 1901._ XXXIV. Ieu>. SIMHSir NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St_ 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22— j Četrt leta ... K 550 Pol leta . ... m 11'— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 Iti" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače sa ne oziramo na dotično naročilo. P3" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Nemški carinski tarif. Skoraj bo teden dni, kar je nemška vlada vsled dogodivše se indiskrecije bila primorana, odstraniti zagrinjalo, ki je skrivalo njene trgovinskopolitične načrte in razglasiti svoj načrt carinskega tarifa. Senzacija, ki jo je provrcčil ta načrt, se ne da popisati. Vsa Evropa in tndi Amerika se je zganila, kajti ta načrt kaže, da nastopi Nemčija v gospodarski politiki popolnoma nov knrz, kateri mora v vseh drugih državah, zlasti pa v tistih, ki imajo tesnejšo dotiko z Nemčijo, provzročiti popoln in morda tndi usodepoln preobrat „v vseh obstoječih razmerah.* Glasom tega tarifa hoče Nemčija vse dosedanje carine silno zvišati. Predlaga se uprav kolosalno zvišanje carin na pšenico, ječmen, rž, oves, na les, jajca, maslo, živaii itd. sploh na najvažnejše kmetijske proizvode in sicer na ravno tiste, katerih se največ v Nemčijo uvaža. LISTEK. Škandal v kopališču žensk. Spisal A. Koz m a. (Konec.) .Strašno! Na vsak način morate govoriti z nadzornikom kopališča, da odpravi to čedno tičico, sicer odpotujemo vse". ,Da, častite dame, ali to je zelo sitna reč!" .Kjer se dogajajo take stvari, tam poStene ženske ne morejo ostati. .8-- Še ni bil dovršen ta razburljiv razgovor, ki se je vršil zvečer v kopališčni dvorani, ko je prihrumela gospa Viponv vsa brez sape. „Pred dvema minutama*, jo sporočala hropeča, .sem videla s temile s svojimi lastnimi očmi, kako je neki huzarski Častnik skočil skozi okno v pritličju v vilo Edita". Splošno ogorčeno kričanje! Vse je govorilo križem... Malo minut pozneje pa je bilo vse kopališčno ženstvo zbrano pred vilo Edita. Vsa okna so bila zastrta, ali ker je pri enem oknu gorela luč, se je prav dobro razločila senca dveh oseb, ki sta se nežno poljubljali. Dame so začele napolglasno ploskati in konično klicati: ,Dobro!" na kar je V Nemčiji sami je ta tarif naletel na najhujši odpor. Obrtni in delavski krogi se mu silovito ustavljajo. Delavci se upirajo, ker se jim s carinami živila silno podraže, obrtniki se ustavljajo, ker vedo, da bodo sedaj tiste države, na katerih proizvode se nalože velike carine, plačale to s tem, da bodo nemškim obrtnim izdelkom zaprle vhod. Boj mej nemškimi strankami bo vse-kako silovit, in že sedaj se vse zanima za jesensko zasedanje nemškega državnega zbora, v katerem se odloči usoda novega carinskega tarifa. Nemški cficiozni listi sicer namigavajo, da se utegne ta in ona določba carinskega tarifa še premeniti, ali to ne preminja dejstva, da se je, kakor svedoči ta tarif, Nemčija odločila opustiti politiko trgovinskih pogodeb ter začeti carinsko vojno proti vsaki državi, katera se noče ukloniti nemškim agrarcem ugodnemu carinskemu tarifu Prva mej vsemi državami, ki tega ne more storiti, ako neče izkrvaveti, je Avstro-Ogrska. Novi nemški carinski tarif je v prvi vrsti naperjen zoper nas. 48% vsega avstro-ogrskega eksporta gre v Nemčijo, 37% vsega importa prihaja iz Nemčije. Med tistimi produkti, ki jih Avstro Ogrska eksportira v Nemčijo, zavzemajo prvo mesto kmetijski pridelki, tisti, na katere se hočejo naložiti največje carine. Vodilni krogi avstrijski in še posebno ogrski so takoj spoznali velikansko nevarnost novega nemškega tarifa za našo monarhijo. To priča okolnost, da Ogrska, ki se je doslej na vse načine branila začeti pogajanja zaradi določitve avstro ogrskega avtonomnega carinskega tarifa, ki bo podlaga novim trgovskim pogodbam z drugimi državami, je takoj opustila vsak upor in sedaj sama deluje, da se čim prej izgotovi avtonomni avstro ogrski carinski tarif. Avstro Ogrska se nahaja vsekako v sila težavnem položaju, čigar ekonomičnih posledic si niti predstavljati ne moremo. Kaj nastala v vili tema. C -vidno sta v sobi luč upihnila. „Skandalozno! Ostudno !"u Splošna sodba je bila, da svet še ni videl toli svetohlinske Mesaline, kakoršna je ta mlada Szirakv. V naslednjih dneh je dobil gospod Albert pl Szirakv vsaj desetorico pisem brez podpisov te vsebine, da ga žena vara z nekim huzarskim častnikom na najsra-motnejši način. Ali bržčas se za tiste dopise ni zmenil, kajti naslednje nedelje je dosegel škandal svoj vrhunec. Gospa pl. Szirakv je prišla pri belem dnevu ob roki ličnega huzarskega častnika v veliko jedilno dvorano kopališčnega hotela. .Ah... ah!*--To je bil res višek predrznosti! Vse v bližini sedeče dame so vstale ter odšle na ostentativen način. Onadva pa sta se le smejala ter sta se očividno veselila, da sta tako dobila pripravna prostora. Potem sta po domače obedovala ter se nista niti zmenila, kako se kopališčno občinstvo posvetuje razburjeno in ogorčeno, kaj naj bi se storilo. Prigovarjalo se je doktorju in nadzorniku, naj gresta tja ter zapodita par, ali ta dva naročila nista hotela sprejeti. S huzarji se ni Šaliti, ti takoj udarijo, zbodejo, streljajo itd. Končno pa so iztaknili izhod iz zadrege. Vratar kopališčne hiše ni bil sposo- bo, Se se mej dunajsko in budimpeštansko vlado ne doseže jedinstvo glede avtonomnega carinskega tarifa? Kaj bo, če se ne doseže obnovljenje carinske in trgovinske nagodbe mej Cislitvansko in Ogrsko ? Kaj bo, de se na podlagi nemškega carinskega tarifa zapre izvoz kmetijskih pridelkov v Nemčijo in uvoz industrialnih izdelkov iz Nemčije, če bo vsled tega naša drŽava pri -siljena, onemogočiti uvoz kmetijskih pridelkov iz Romunske, Srbije in Bolgarske, na kar bodo te države onemogočile uvažanje avstrijskih industrialnih izdelkov v svoje kraje? Tacih in jednacih vprašanj se vsiljuje nebroj, in nihče ne more dati nanje povoljnega odgovora, nihče ne ve, kaj se iz tega izcimi. Avstro Ogrska je dobila pač lepo plačilo za to, da je toliko let plačevala vae stroške za trozvezo, da je doprinašala ogromnih žrtev, vsled katerih sta se mogla Nemčija in Italija neprimerno hitro razvijati ter ekonomično in politično utrjevati. Danes pravi Italija: brez vinske klavzule ne bo trozveze; danes pravi Neoičija: brez zvišanja carin na kmetijske produkte ne bo trgovinske pogodbe, ampak pride do carinske vojne. To žanje Avstro Ogrska za svojo pripadnost trozvezi. Naravno je, da novi trgovsko politični kurz v Nemčiji ne more ostati brez političnih posledic. Dandanes je popolnoma nemogoče, da bi bili dve državi politično aliirani, ko divja mej njima carinska vojna. Sicer pa govore številke nemškega carinskega tarifa popolnoma jasno ter oznanjajo vsemu svetu: Nemčija hoče svojim agrarcem žrtvovati Avstro • Ogrsko, da dobi na jedni strani proste roke proti Angleški in proti združenim državam ameriškim na drugi strani, pa da ohrani svoje politično in ekonomično prijateljstvo z Rusijo. Avstrija je podobna citroni, katero je Nemčija izprešala, sedaj jo pa hoče vreči na sme tišče. — Naši državniki so dobili težko nalogo, ben, da bi dajal zadoščenje, saj je bil na roki pohabljen: ta naj bi presekal gordijski vozel. «Ali smem prositi za vaše čestito ime in za vaše stanovanje — za listo tujcev, g. ritmojster?" Starec je stal, s čepico v roki, odkrit pred parom. .Moje ime je Albert pl. Szirakv na Sziroki, posestnik in huzarski ritmojster v reservi. Stalno prebivam na Sziroki, sedaj pa sem poklican za pet tednov na vaje pri 10. huzarskem polku v sosednji Dorozsi. Tukaj v kopališču stanujem pri svoji soprogi v vili Elita*. Ritmojster je govoril nalašč tako glasno, da so ga morali slišati prisotni v dvorani Vtisk je bil velikanski. .Soprog!?... Ali kam pa je dejal svojo polno brado?" »Obril si jo je". .Tako, tako, saj so častniki res pripovedovali, da njihov polkovnik ne trpi polnih brad*. .Potem, seveda, je morala pasti tudi Szirakega brada, ko je bil poklican*. HI. ,No, dame moje", je začel doktor zvečer v kopališčni dvorani, .tako je naš lepi mali Skandal končan". .Žal! To je bil edini zanimivi dogodek v vsem Harkazu". , Saj ni treba verjeti vsega takoj! Ce tako težko, kakor je menda še niso imeli, kajti od nje rešitve je odvisna ekonomična naša prihodnjost. Ali bodo tudi to pot, kakor navadno igrali vlogo Janezka iz ljudske pravljice, ki je našel kepo zlata in zanjo dobil najprej kravo, potem prešiča, potem gos, naposled pa batine? Doslej je bila pri nas vedno konec vseh političnih in ekonomičnih akcij ta, da smo dobili — batine. C. kr. pošta na Rakeku. Mislili smo, da institucija, kakoršna je c. kr. pošta, bolj varuje svoje dobro ime in si bolj prizadeva utrditi ljudsko zaupanje v sebe. Temu pa ni tako. C. kr. pošta na Rakeku bila je več mesecev brez poštarja, ker je bil prejšnji zaradi različnih mahinacij z denarjem on-dotnih strank odstavljen od službe. Pričakovali smo, da dobi izpraznjeno mesto poštarja na Rakeku mož, kakoršnega pač smejo zahtevati stranke, ki oddajajo svoj denar na pošto, da se jim ni treba bati, da pobegne poštar z njihovimi novci čez noč v Ameriko. A varali smo se. Poštarjem pri c.. kr. poštnem uradu na Rakeku je imenovan prejšnji poštar, znani g. Ševar. No, stranke so imele dokaj časa opazovati početje tega gospoda. Tudi pisalo se je že semtertja o njem. Uvidelo se je, da g Ševarju nedostaje ravno onega čuta, katerega mora v prvi vrsti poštar imeti, namreč točnosti. Možakar je pasijoniran lovec, tarokist in sploh sportsman in gour-mand non plus ultra. Tudi potuje rad. Lastnega denarja sicer nima in tudi poštna gaza, kakor nam je znano, ni tako visoka, da bi človek lahko tako živel ž njo, kakor živi g. Ševar. Naravno je tedaj, da mu je tuintam pošel denar, a on ni prišel v zadrego, izposodil si ga je kar iz poštne kase. K rakovskim trgovcem pa so hodile iz šir- je res njen soprog, zakaj pa lazi potem skozi okno?" je vprašala gospa Lombar. .Bižčas je hotel svojo ženo podražiti ter jo presenetiti". „Taka presenečenja bi jaz svojemu soprogu prepovedala*. .Verjamem. Milostljiva ni tako neprevidna, da bi puščala pritlična okna odprta, da bi mogel skozi nje njen soprog I" je pošepnil doktor gospe Lombarjevi. .Doktor, impertinentni ste.' Končno se bo dalo tudi iz vas še kaj napraviti", je odgovorila lepotica ter mu zagrozila s povzdignjenim prstkom. „Doktor bi zaslužil, da ga pretepamo. Saj je moral vendar vedeti, da je le navaden reservist in navaden zakonski mož!" .Seveda sjeq vedel*, je priznal zviti zdravnik. „ Vi brezbožnež! Zakaj nam pa niste tega povedali? Zakaj ste pustili, da smo se ves teden brez povoda skandalizirale ?* .V interesu kopališča in vašega zdravljenja. Nikdar se niste boljše zabavale in očividno popravile, milostljiva, kakor v tem tednu". „No, sedaj je končano. Nepristna Mesa-lina, nepristen husar in nepristen škandal!. .* .Le potrpi te, gospe I Le ne izgubite poguma! Tndi pristne škandale bomo še imeli tu* In mali doktor je sedel za klavir, da tolaži trpeče lepotice v Harkazu s starimi valčki dotlej, da se jim izpolni ta nada. nega sveta orgence za nnjna plačila, katera so oni že pred 14 dnevi poravnali na o. kr. poŠti na Rakeka. Da nosi g. c. kr. poštar Ševar njihov denar v svojih velikih žepih, in da plačuje svoje dolgove z njim, no tega si umevno stranke niti misliti niso npale. Kadar so upniki najbolj pritiskali na g. Ševarja, tedaj jih je potolažil z denarjem strank, katerega toliko časa ni odposlal, da je druga stranka prinesla zopet kako večjo svoto na pošto. Tako je bil vedno „manko" v c kr. rakovski poštni kasi in „manko" v globokih žepih g. Ševarja. To je prišlo na dan in na uho poštni direkciji v Trstu, in mož je bil od službe suspendiran. Kot zasebna oseba je g. ševar večni ekaekut. A kadar pride gospod s črno kapo, tedaj ne dobi nič, ker ni nič njegovega, ampak je vse Franckino. Minoli teden — ravno ko je bil imenovan poštarjem — zarubili so mu obleko in prstane na roki, a tudi to je bilo Franckino. Take ljudi ima nastavljene c. kr. trgovsko ministrstvo. Mislili bi, da bo tak človek lepo ponižen in vesel, da živi. A g Ševar je v zadnjem času naj hujši kričač in najdivjiši agitator klerikalne stranke na Rakeku- To pa vse v zahvalo in iz hvaležnosti do klerikalne stranke, ker mu je pomogla do njegove sedanje službe. Poslanec Žitnik je dovolj brusil svoje podplate okrog trgovskega ministra, da, celo knez "VVindischgratz je baje pisal na Danaj in prosil za poštenjaka Ljudevita. No in kar te glave niso mogle storiti, je izumila prebrisana Ševarjeva glavica. Ko je namreč prosil za pošto, spisal si je sam nravnostno spričevalo, in je dal pod pisati velecenjenemu rakovskemu gospođu županu. Kakšno spričevalo si je lisjak sestavil, no, to pač ne potrebuje komentara. In sedaj po večmesečni suspendaciji je g. Ševar zopet c. kr. poštar na Rakeku. Kako bo sedaj operiral z denarji v poštni kasi, ne znamo. Faktom je pa, da mu niti liberalni niti njegove stranke trgovci in obrtniki, ki dajo večje zneske denarja na pošto, ne zaupajo prav nič, in da pošiljajo ves denar na c. kr. poštni urad v Cerknico. So vsaj brez skrbi. Z vso pravico pa menda zahtevajo rakovške stranke od c. kr. trgovskega ministra, da se jim da poštarja poštenjaka v njihov poštni urad, da jim ne bo treba — da3i imajo pošto v vasi — 7 kilometrov daleč pošiljati denarja na drago pošto iz varnostnih ozirov. V 1J ubijani, 30 julija Nemški carinski tarif. V denarnih, gmotnih, gospodarskih vprašanjih nima prijateljstvo n:kakega pomena. Tudi zveza med našo in nemško državo ni provzročila, da bi se nemška vlada količkaj ozirala v svojem novem carinskem tarifu ca avstro ogrske g spo darske razmere. Novi nemški carinski taiif je najhujši udarec za avsiro-ograki eksport. Carina je znatao povišana na ž.to, .• -j j, ži vino, pijačo, vino in indastrialne izdelke. Izvoz v Nemčijo je torej jako otežkočen in drag- Nemški agrarci so novega tarifa, katerega pa niti zvezni svet še ni odobril, seveda jako veseli, kajti agrarci bodo mogli poslej svoje pridelke doma brez konkurence dražje speča vati. Avstro-ogrska trgovina bode zelo prizadeta, zato pa bo deta nedvomno tudi avstrijska in ogrska vlada sklenili za-se carinski tarif, ki bode Nemčiji vračal milo za drago. Tako se bode vnela med prijateljskima in zveznima državama najhujša carinska vojna. Ta vojna bo največjega vpliva na trozvezo, ki leži že sedaj v smrtnem boju. Trozveza je docela brez pomena, akc si zavezniki medsebojno škodujejo gospodarsko. Gotovo ti carinski tarifi ne ostanejo brez vtiska tudi n* druge države, ter se bodo osnovale nove trgovinske zveze proti Nemčiji, ki se je zopet enkrat izkazala kot sebično in lakomno, brezobzirno sosedo brez resničnega prijateljstva. Zopet zarota proti sultanu. Še niso kaznovani vsi krivci, da se je nedavno vnelo tikoma sultanove spalnice — bivša favoritinja, nekaj evnuhov in drugih služabnikov v haremu je že brez sledu izginilo — ko se je razkrila nova zarota proti sultanu. V predmestju Orta- keny je zasledila policija tajno družbo, v kateri je bil načelnik štrif Sadik paša, pra-vnuk umrlega šerifa v Meki, Abdula Mu t ali ima. Policija je baje dalje časa opazovala gospodo v Ortakenvju ter zajela nedavno pri paSi Sadika ponoči 26 gostov, katere so vklenjene odvedli v Stambul v glavno ječo. Sultan je zelo nervozen in nezaupljiv ter vidi povsod svoje sovražnike. Zato so razmere v Carigradu in na dvorn neznosne. Opetovani nesmiselni, vedno s ponižanjem se zavrSujoči konflikti z evro-pejskimi vlastmi, čudno gospodarstvo, radi katerega so celo visoki, v inozemstva bi vajoči uradniki brez denarja, neodločne odredbe in brutalnosti na srbsko-bolgarski meji provzročajo komplote revolucijonarcev in pustolovca v, pa tudi resnih politikov, ki so tega mnenja, da so sedanje razmere neznosne in da jim treba storiti konec na vsak način. Vendar pa je možno, da je najnovejša zarota le izmišljena ali pa sad denunciantstva ali sultanove nezaupnosti. Vojna v Južni Afriki. Lord Kitchener je zopet javil poraz svojih: oddelek Steinackerja so Buri 24. t. m. v Bremeradorpu napadli, pobili in pognali v beg. Najvažnejši boji se vrše* sedaj v okolici Pretorije Tam daje oddelek Ben V i 1 j o e n a celi angleški garniziji v Pretoriji dovolj opravka. Buri zahajajo celo prav v mesto ter so toli drzni, da je življenje v Pretoriji prav nevarno. Delarev pa se uspešno bojuje v gorovju Magalier. 23. junija je bila zahodno Kriigersdorpa v večji bitki brigada Highlandcev precej tepena ter so bile izgube Angležev velike. Delarev jim je zaplenil štiri topove ter ujel 700 mož! Angleži so izgubili nad 1000 pušk ter vse streljivo. Na progi v Delagoo, pri Middel-burgu so bili tepeni Avstralci ter izgubili 200 mož. Buri so uplenili 5 topov in 10 vozov. Dan na dan dovažajo v Pretorijo angleške ranjence. Buri so se polastili Nvlsstrooma in Warmbada. Tudi o Pieters-burgu se govori, da so ga zasedli Buri. Na vshodu Transvaala je več angleških oddelkov pod poveljništvom Greva, ki stoji v Bethelu. Bari pod poveljnikom Water-maverjem jim dajejo dovelj posla. Angleški polkovnik Scott pa menda ne dela druzega, kakor da lovi — vole in krave Burov. Mnogo skrbi dela Angležem tudi agilni Beyers. V Oranju tudi ne delajo Angleži dražega, kakor da plenijo po zadnjih še neporušenih farmah in odvajajo vole in ovce. Zaman pa iščejo Deweta in Steijna. V Kaplandiji je položaj Burov ugoden. V zadnjih dneh je bila pri Graaf Reinetu velika bitka, v kateri so izgubili Buri baje 100 mož, Angleži pa trikrat več. Buri so neumorni, Angleži pa že jako utrujeni in naveličani neprestanih bojsv. Prostovoljci odhajajo domov, a nadomestnikov ni dobiti. Kitchener trdi, da bode vojna vsaj v septembru končana, česar pa ni verjeti. Možno je pa, da se dotlej sklene mir. Dopisi. Iz Št. Petra na Pivki, 28 julija. Sv. Peter je v istini eno največjih klerikalnih, nazadnjaških gnezd na Kranjskem. To se j a poiazaiu že v mnogih slučajih. Toda z mirno vestjo lahko rečemo, da se je začelo tudi tukaj daniti in ne bode dolgo, ko bode tudi tukaj kmet do popolne zaved nosti prišel. Manjka le malega pouka, in kmet se bode samostojno gibal in mlačnost bode ponehala. Tedaj narodnjaki na vstrajno delo, zmaga bodi nam geslo! V Št. Petru smo imeli, in žalibog, da imajo še nekateri to slabo lastnost (ali kakor že hoče kdo to nazivljati), da se tujce, (kateri bi k nam še v večjem številu zahajali, kakor je to letos slučaj in tako pri nas še več novcev pustili, ako bi jim mi nekoliko bolje postregli in jih vsaj z majhnim drevoredom, a kolodvora do mitnice, v Radohovas, Peteline itd. zadovoljili) takorekoč stran podi, kakor je to storil naš, za splošno korist res veleza-služni gosp. karat Zupan, kateri nazivlja z lece gg. tujce pohujševalce, proti katerim naj se bi domači fantje vzdignili in za red skrbeli, ker on da ne more biti za — policista. Še ta mali zaslužek, katerega imamo kmetje, trgovci in krčmarji od maloštevilnih tujcev, nam hočejo vzeti in kmeta Se v večjo brezumnost pahniti, kajti, če se ta med olikanimi in prostomislečimi ljudmi giba, bojijo se gospodje, da pride on do pravega spoznanja in se tako črnemu prapora izneveri. Somišljeniki! Vstopimo tedaj skupno, in složno v bran svojih pravio in razložimo prostemu ljudstvu, da tu se ne gre za vero, ampak samo sa odpravo duhovniške nadvlade, katere nas Bog reši! Iz Krškega, 29. julija. Topničaratvo 3. in 4 baterije 7. regimenta, ki je bilo nastavljeno v mestni topničaraki vojašnici v Ljubljani, bilo je radi med njimi razsaja joče epidemične vročinske bolezni v Ljub Ijani zaprto od vsega občevanja z zunaj-nostjo; sedaj sta prišli dotični dve bateriji na strelne vaje v KrSko peS po državni cesti; — nastanjeni ste v Srednjem marofu pri Žadovinku.Takoj pri prihoda v Žadovinek se je pri njih epidemična vročinska bolezen v jako hudi obliki zopet prikazala; nekaj bolnikov se je oddalo v garnizijsko bolnico v Zagreb, kjer jih pa baje več sprejemati nočejo, nekaj jih je v občinski bolnici v Krškem, kjer pa je malo prostora, ker je paviljon za okužne bolezni primeroma maj ben. — Nevarnost, da se epidemija razširi v Žadovineku in v okolici, obstoji vsakako, ker prihajajo vojaki okuženih baterij v mesto nakupa vat živila in druge potrebščine. Namen teh vrstic je, opozoriti na to merodajne javne oblasti, posebno pa deželni zdravstveni svet, naj a svojo avtoriteto povzroči pri vojaških in civilnih oblastih vse potrebno, da se vsaka nevarnost okuženja za okolico in mesto prepreči. Ljudsko štetje v Ljubljani. (Dalje.) Vsaka hiša je prej štela v Ljubljani povprek po 4 4 strank, zdaj jih šteje po 4 5; hiše so se torej v obče zvekšale. Tudi, če primerjamo posamezne mestne oddelke, ne najdemo bistvene razlike. Napredovali so v tem oziru vsi, nazadoval le četrti. Napredovali so vsi le neznatno, močneje le tretji (Gorupove hiše, Bleiweisova cesta). Na prvi pogled čudno je, da je nazadoval v tem oziru 4 oddelek. Pomisliti je pa treba, da so mu prirastle večinoma le male, ali vsaj manj obljudene hiše. Največja zasohna hiSa ljubljanska (Kolizej), ki mu je prirastla, se kompenzuje s hiralnico in s podružnico za umobolne na Radeckega cesti, oziroma v Pristavskih ulicah. Posebej so pa štele hiše: v 1. oddelku prej 4 5, zdaj po 4 6 strank; v drugem prej po 5 3, zdaj po 5 5; v 3 prej po 4 1, zdaj po 45; v 4. prej po 57, zdaj po 5 4; v 5. prej po 1-6, zdaj po 18 strank; v 6. oddelku štejejo po 4 7 strank. V Ljubljani je 412 hiš, ki štejejo po jedno sama stranko, prej jih je bilo 354; 174 hiš ima po 2 stranki, prej jih je bilo 159; 162 po 3, prej 147; 164 po 4, prej samo 132; 138 po 5, prej le 113; 125 po 6, prej samo 79; 65 po 7, prej 63; 64 po 8, prej več, namreč 72; 56 po 9, prej le 30; 30 po 10, prej 32; 45 po 11 ali 12, prej le 32; 33 po 13 do 15. prej 32; 15 po 16 do 20, prej več, namreč 20; nad 20 strank je imelo prej 8 hiš, zdaj pa 14 Raz lika je torej precej velika. Bistvene razlike v razdelitvi vendar ni med predzadnjim in med zadnjim štetjem. Tudi navidezno velik pomncžek v šte vilu hiš, ki imajo po 4 stranke, postane znatno manjSi, če pomislimo, da ga je pro-vzročilo 25 vodmatskih hiš, ki leta 1890. Ljubljani sploh niso pripadale. V Ljubljani prevladuje po številu žen-stvo nad moštvom. Ljubljana šteje namreč 15 421 ali 45 4% moških in 18 534 ali 54 6% ženskih. V primeri s predzadnjim štetjem se je to razmerje prav neznatno spremenilo. Leta 1890. je namreč Ljubljana štele 12 928 ali 45 6% moških in 15 406 ali 54 4% ženskih. Moški so torej za 0.2% nazadovali. To razmerje se ponavlja tudi po vseh oddelkih. Le v 1. oddelkn je izjema. Leta 1890. sta si bili tri števili jednaki, zdaj je pa v 1. oddelku več moških nego žensk. Bistvenih razlik tudi v tem oziru ni. Normalnim najpodobnejše so bile in so ostale razmere v 4. oddelku. Napredovalo je moštvo v prvem (prisilna delavnica in semenišče) v tretjem, nazadovalo v drugem (kaznilnica) in 5. oddelku. Najmočneje prevladuje in je tudi prej prevladovolo ženstvo nad moStvom v 3. (tovarniške delavke) oddelku. Od 128 obljudenih ulic, cest in trgov, katere je Štela Ljubljana 1. 1890., so imele 104 več ženatva kot moStve; pri dveh sta si bili Števili jednaki, pri 22 je bilo več moStva nego ženstva. To razmerje se v zadnjem desetletji ni močno spremenilo. Izmed 180 ulio, cest in trgov itd., katere Šteje Ljubljana danas, ima 138 več ženstva kot moStva, 34 več moStva nego ženatva, dve nimata nič ženstva, pri 6 sta pa Števili jednaki. Kar velja o razdelitvi prebivalstva po spolu v obče in se je zgorej povdarjalo, velja z nebistvenimi razlikami tudi o razdelitvi po posameznih mestnih oddelkih, njih ulicah in njih hišah. To razliko provzročuje večinoma delavski stan, pri katerem je ženstvo (hišine, kuharice, samske postrežnice, delavke, natakarice, Šivilje) povsod v ogromni večini nad moštvom (hlapci, težaki, dninarii, natakarji) V dokaz tej trditvi bedi navedeno, da ima Ljubljana od lanskega leta mestno posredovalnico, pri kateri je v prvem letu našlo delo 273 delavcev in 1286 delavk raznih vrst. Poleg mestne posredovalnice poslujeta še dve večji zasebni posredovalnici, pri katerih se, seveda v manjših številkah, kaže ista razlika med delavci in delavkami. Pred 10 leti je bilo v Ljubljani 27 645 ljudij ali 97 6% trajno prisotnih in le 689 ali 24% začasno prisotnih. V zadnjem desetletju je zadnje število za spoznanje (za 1%) relativno narastlo. Š'evilo stalno prisotnih je namreč znašalo 32 787 ali 96 0%, število začasno prisotnih pa 1168 ali 3 4% vsega prebivalstva. Kar velja o prebivalstvu v obče prej in sedaj, to velja tudi o njegovi trajni prisotnosti. Pri posameznih mestnih oddelkih, ulicah in hišah ponavljajo se iste razmere o razdelitvi, ki so bile že zgoraj obširno opisane. Druga je pa s začasno prisotnimi. Tu prevladuje in je prevladovalo moštvo nad ženstvom, in sicer prav močno (razne kaznilnice). Važno je domovinsko vprašanje. V tem oziru se utegnejo v bližnji pr hodnjosti razmere vsled novega domovinskega zakona bistveno predrugačiti. Za sedaj so pa ostale precej nespremenjene. Leta 1890- je imelo namreč 7571 ljudij ali 26 7% vsega prebivalstva v Ljubljani svojo domovinsko pravico, zdaj jo ima pa 8878 ali 26 1° 0 vsega prebivalstva. (Dalje prih) Dnevne vesti* V Ljabl)ani, 30 julija. — Potrditev ljubljanskega župana. Cesar je potrdil izvolitev gosp Ivana Hribarja županom stolnega mesta Ljubljane in je instalacija določena na dan 3 avgusta. — Iz Godoviča se nam poroča: Pre-tečeno nedeljo se je g dekan idrijski raz-kcračil na leci zaradi par iztidov „Sloven-skega Naroda" in .Rodoljuba", ki se v tukajšnji občini berejo. Ker jo iz tega razvidno, da se je g. dekan začel zanimati in preiskovati g^doviške razmere, mu tukaj prav na uho povemo, da se je stvari na čisto napačnem kraju lotil, in da utegne dregniti v sršenovo gnezdo. Go iovič z vsemi svojimi poznanimi in nepozLanmi umazanimi aferami utegne postati prava pravcata Ahilova peta kranjske klerikalne stranke. Mi smo bili toliko lojalni, da smo molčali in zakrivali s plaščem krščanske Ijobezni celo stvari, ki so bile že javna tajnost, in so že vrabci na strehah o tem čivkaii, držeč So načela: Če mi drugi nič zalega ne stori, mu tudi jaz ne. Toda žalibog, sprevideli smo, da se je naše molčanje od gotove strani napačno tolmačilo, namreč kot bojazen. Že letos spomladi je o priliki držav-nozborskih volitev nekdo v .Domoljubu" na prav pobalinski način napadel Godovičane, pa ker so gotovi gospodje oni izbruh klerikalne strasti izrecno obsojali, nismo onega zabavljanja višje cenili od upit ja v cestnem jarku ležečega pijanca. Ker se je pa od take strani, kakor je g. dekan, pričela nova akcija, že vemo, v katere namene, tedaj bo pa , tudi naše potrpežljivosti konec. Vrgli bomo togo molčečnosti od sebe in iz Godo-viča bo udaril tak smrad po deželi Kranjski, da bodo še gospodje v Ljubljani nosove tiščali. Torej Vam svetujemo prav prijateljsko, pustite nas s takimi stvarmi pri miru, sicer Vam povemo mi toliko, in še kako Čudnih dogodbic in prilik o uplivu pa ne slabega časopisja, ampak česa druzega, da bodete strmeli. Kot dušnega pastirja in dobrega govornika Vas imamo radi in Vas čislamo, kot političnega agitatorja pa ne. .Kdor hoče zastopit, bo zastopil; če pa noče, mu pa ne morem po- magat* — pardon — ma bomo že pomagali. Pa brez zamere. — Življenja večerna molitev. Spis Fr. Ks. Meška, ki je izšel v letošnjem snopiču „Knezove knjižnice", izhaja v »Laibacher Zeitung". — Obrtni nadaljevalni Soli v Ljubljani je ministrstvo za nk in bogočastje dovolilo za 1. 1901 podporo v znesku 4800 kron. — Nezgoda. Govori se, da si je vladni svetnik g. dr. pl. Valenta na Turjaku, kjer je bil pri svojem zetu grofu Auerspergu na počitnicah, zlomil nogo. — Šenklavški mlnistrantje v rotov-ški zakristiji. V nedeljo so šenklavški ministrantje poskusili vlomiti v stanovanje nekega uradnika, vsled česar so se seznanili z rotovško zakristijo, ki je Ljnbljančanje navadno imenujejo špehkamro. Kakor čujemo, so šenklavški ministrantje, ti ljubljenčki prelatov. korarjev in kaplanov že več mesecev sem kar sistematično po hišah kradli. Pobrali so vse, kar jim je prišlo pod roke, denar pa zapravili, največ v neki klerikalni gostilni. Kolikor smo doslej izvedeli, so ti nadebudni katoliški mla deniči izvršili neb roj tatvin po vseh delih mesta. Umeje se ob sebi, da bomo še poročali o tej prezanimivi stvari, že ker jako značilno iiustruje .SlovenČevo" trditev, da je „liberalna scdrga" in njeno časopisje krivo hudodelstev. — Uboj. Včeraj popoldne so se pri Janezu Čerinu, v vseskoz katoliško narodni Stepanji vasi, fantje stepli. Zidar stavbinske družbe kranjske, Fran Hren, je v tem pre tepu zaklal 381etnega Antona Mekinca vulgo Vovka. Dva druga udeležnika te ka-toliško-narodne zabave sta bila težko ranjena. Mekinc je zapustil vdovo in petero nedoraslih otrok. Hren, katerega še niso dobili, je bil radi uboja že večkrat kaznovan. Ali bo .Slovenec" zopet rekel, da je tega klanja kriva „liberalna sodrga in njeno časopisje" ? — Novo ustanovljena, samostojna selska občina Bukovje imela je dne 29. t. m. volitev. Kakor se je že naprej pričakovalo, pokazala se je nova občina kot popolnoma narodno napredna, kajti izvolila je v vseh tr^h razredih jednoglasno za svoje odbornike same narodno napredne vrle može. Slava tora j novo ustanovljeni napredni občini, katera naj bode v izgled vsem drugim nazadnjaškim občinam. Volitve udeležilo se je mnogobrojno občinstva. — Litijsko pevsko društvo priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Zvon° v Šmartnem v nedeljo, dne 4 avgusta 1.1, v prostorih gostilne »pri Lipi* koncert z jako raznovrstnim vsporedom. Začetek ob 4. popoldne Vstopnina 60 vin. Č'sti donesek je namenjen za družbo sv Cirila in Metoda. Z ozirom na namen koncerta se preplačila hvaležno sprejemajo. Koncert se vrši le ob ugodnem vremenu. — Nova tovarna. Tovarniška firma Schwarz, Zabiin & Comp. v Litiji napravi poleg sedanjega tovarniškega poslopja livarno. — Stekel pes je v Litiji, pred poslopjem okrajnega glavarstva, napade' 12-Jetnegs dijaka Julija Vladiko. Uradni sluga Simon Berlič j* psa s sekiro ubil. Preiskava je dognals, da je bil pes stekel, vsled česar so napadenega dečka poslali v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Z Bleda se nam piše: Do zadnjih dnij julija je to leto obiskalo Bled okro glo 1300 tujcev. Tu se vidi, da je med obiskovalci prav živahno gibanje Splošno se priznava, da je letoviška godba boijša, kakor druga leta. Godba igra vsak dan popol. od 5.—7. ure, izvzemši vsak četrtek, ko igra ob istem času na Mlinem pri Petranu. V četrtek, v soboto in v nedeljo so večerni koncerti. Pri tej priliki naj opozorimo na najlepši razgled, namreč z Osojnice, kamor je napravljena prav pripravna pešpot. Od jezera na vrh je pol ure hoda, gori je napravljena koča, kjer se dobijo razne pijače in mrzla jedila. Odkar je zopet na krmilu napredni občinski odbor, se vidi precej napredka. Tako je prav velikega pomena nova pešpot okoli Straže ter več drugih naprav. Narodna napredna stranka na Bledu je v izgled našim klerikalcem v okolici, tako da se že opazuje, da se tudi kmetje že hočejo otresti duhovniškega jerobstva. — Ponesrečen planinski in lovski tat. Dne 27. julija je našel železniški uslužbenec J. Dežman v »Rujavih pečeh" na „Stolu", nekega ponesrečenca. Bilo je že skoraj samo okostje v obleki, ▼ kateri se je dobilo 15 gtd. denarja in delavska bukvice, glaseče se na ime Simon Kralj. Zraven tega je letala tndi kolara. Ponesrečenec, vnlgo .Cenzeljc", bil je znamenit planinaki in lovski tat. Kradel je oelo ovoe na planinskih pašah; posebno veliko je pa izruval pečnic ter jih odnašal največkrat na KoroSko zaradi česar je imel vedno košaro 8 aaboj. Sodi se, da je truplo ležalo že čez zimo tam, kjer se je naSlo. — Ubijalci. V noši dne 27. julija okoli 11. ure napadla sta dva soseda Fr. UdoviČiča, gostilničarja iz vasi Zamet blizu Reke in ga je eden od njiju zabodel z nožem, da je le ta takoj na mestu umrl. Zločinca sta se dne 28. julija sama javila sodniji v Voloski. — „Ljubljanska meščanska godba" priredi jutri, v sredo zvečer od 8.—9. ure promenadni koncert v .Zvezdi". Vspored je nastopni: „Chiurkov", koračnica. Majcen: „Nabucco", ouvertura. Verdi: .Avstrija v tonih", valček. Ziehrer: .Bile so le sanje", fantazija. Windsor: .Hrvatska", davorija. Fr. S. Vilhar: Veliki potpouri. Rieder: .Zaključna", koračnica. — Pojutrišnjem bo koncert v Hafnerjevi pivovarni. — Kavarno „Avstrija" na Sv. Petra cesti je od dosedanjega lastnika gospoda V. Schmidta kupil g. F. Krvarič, doslej gostilničar „pri Figovcu". — Okradena in ogoljufana romarica. Posestnica Jožefa Trampuš iz Vinice je šla s svojo 8letno hčerko na božjo pot na Brezje in nesla v dar nekaj surovega platna in nekaj drobiža. V Ljubljani se jej je pridružila neka neznanka, ki jej je pripovedovala, da gre tudi ona na božjo pot, kar je prav dobro, kakor se je prepričala pri svojem možu, ki je veliko bolj priden, odkar hodi ona po božjih potih. Povedala je tudi, da je njen brat duhovnik na Dunaju in da jej je pred kratkim poslal 1200 kron. Mej takim pogovorom je prišla ženica iz Vinice s svojo hčerko in z neznanko na Brezje. Tukaj je hotela pobožna romarica nesti platno in denar na oltar, in neznanka jej je daiala: .Tukaj ni tako, kakor pri nas na Dolenjskem, da bi se dajalo v dar na oltar, dajte vse meni, bodem nesla v samostan, da boste vpisani v posebno knjigo." Ženica jej je res dala platno in denar in šla k spovedi, pustivši svojo hčerko pri neznanki. Ta je porabila priložnost in ukradla hčerki iz culice ruto in 70 h denarja. Ko je prišla Trampuš od spovedi, sprejela jo je neznanka z jokom, češ, da je zgubila denar, in da nima vinarja za vožnjo v Ljubljano. Jok je imel uspeh, da je dobila od romarice 2 K za vožnjo v Ljubljano. Ko je neznanka odšla, je Trampuš šele opazila, da jej je ukradla ruto, in tudi v samostanu je izvedela, da ni nihče prinesel piatna in denarja noter. Na poti proti domu se je Trampuš spet mudila v Ljubljani in dobila pred južnim kolodvorom neznanko in jo prijela, a se jej je iztrgala in ušla Trampuš je poklicala policaja, in ta jo je zasledoval in jo končno našel na pokopališču. Tatica in goljufica je bila že mnog< krat kaznovana postopaoinja Neža ZakrajSakova iz Roba. — Eldorado za postopače je gozd na Rožniku. Napravili so si celo barako iz lubja in imajo notri štiri ležišča. Budita jih dva petelina, ki se nahajata v baraki, ki sta morala na pošten ali nepošten način priti noter. — Včeraj zvečer sta bili dve gospodični od nekega pijanega postopača v gozdu napadeni. — Poneveril je krovec L. K. svojemu mojstru, hišnemu posestniku Henriku Komu 48 kron. Denar je dobil v roke, da bi bil plačal neki račun, pa si ga je raje pridržal. — Zaprli so delavca pri panoramah v Latterm&nnovem drevoredu Ivana Salz-borna z Dunaja, ker je prejemal pisma agenta Josipa Salzborna, in tako izvedel, da ima ta dobiti od svoje tvrdke 100 kron. Hotel je tudi ta denar na pošti potegniti, pa ga ni dobil. — Aretovani pretepači. Policija je prijela in zaprla dva fanta, ki sta se v soboto ponoči v neki gostilni na Dolenjski cesti pretepavala. Tretji pretepač je pobegnil iz Ljubljane. Poškodovana sta bila dva delavca od električne železnice in neka ženska. Jeden delavec je baje težko poškodovan. — Umor. Delavec v papirnici v Vevčah N. Kramar je včeraj zvečer počakal paznika Josipa Remca in ga udaril s hlodom po glavi, da je bil takoj mrtev. Kramar se je danes zglasil na Žabjeku. — Prepir In prelep. Danes dopoludne sta se ne Cesarja Jožem trgu sprla in stepla dva delavca. Policaj je napravil mir s tem, đa je obadva odpel ja. seboj. — Pobegnil Je prisiljenec Janez Logar, doma iz VranSice v kamniškem okraju, kateri je koail v Jesenicah na Gorenjskem. — Nezgode. Jar Ogenj, hlapec pri Predoviču, je včeraj popoldne pri nakladanja rži na Sela ponesrečil. Pri preveza vanju se je zlomila žrt in ga je vrglo v zrak in na tla. Poškodoval se je tako težko, da je malo upanja, da bi okreval. — Jednaj8tletni deček Ivan Klopčič je padel z Bavdekovega kozolca na Zaloški cesti in ai zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Napadi. Delavec Josip Vodnik iz Št. Jakoba pri Savi je bil v nedeljo idoč domov na cesti napaden in ga je nekdo s kamnom udaril po glavi. Ranjen je lahko. — Delavec Josip Malovrh je bil istega dne napaden na Viču z nožem in je težko telesno poškodovan na levi roki. — Zidar Andrej Hrastja je bil istotako v nedeljo v Savijah napaden z nožem in težko ranjen na desni roki in nevarno ranjen v hrbet. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 19. do 25. julija je dela iskalo 16 moških delavcev in 34 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 16 moškim delavcem in 37 ženskim delavkam. Stanovanja 2 najemnika letnega stanovanja, 1 oddajatelj letnega stanovanja, 4 oddajatelji letoviščnih stanovanj; 82 delavcem je bilo 60 odprtih služeb nakazanih in v« 32 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 6 moških delavcih in 26 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 25 julija je došlo 1646 prošenj za delo in 1504 deloponudeb, 2706 delavcem je bilo 1547 odprtih mest nakazanih, in v 1041 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 knjigovodja, 1 mlad komi, 4 mizarji, 1 kovač, 1 sodar, 1 tečaj, 2 trgovska hlapca, 10 konjskih hlapcev, 2 prodajalki mešanega blaga, 1 prodajalka kruha, 1 trafikantinja, 3 natakarice, 2 gospodinji 3 kuharice 5 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom. 3 ku hinjske deklice. Službe iščejo : 1 komptoa-rist, 1 stenograf, 2 pisarja, 1 skladiščnik, 2 najemnika gostilne, več hišnikov in drugih poslov. Oddati je več letoviščnih stanovanj v mestu in na deželi. * Revščina nekaterih kraljev. Portugalski kralj je najbrže izmej najrevnejših vladarjev v Evropi. Svojih dohodkov na leto bi moral imeti kaka dva milijona kron, toda nekaj Časa že ne dobi ničesar, ker je v državni denarnci egiptovska tema. Nič na boljšem ni turški sultan. Sicer se trdi, da dobiva 19 miljonov letne plače, toda to je le na papirju. Ako bi Abdul Hamid ne bil osebno zelo bogat, iz težka bi mogel prirediti svoj harem, ter bi moral vsaj polovico svojih lepotic od-poslati v kak turški nunski samostan. Jako slabo pa se godi samojskemu kralju. Na teden dobi 54 kron, to pa ga tem boli žali, ker se njegovemu najvišjemu sodniku plača 30000 in predsedniku državnega sveta 24.000 kron. Dahomejskemu kralju, ki živi v pregnanstvu na otoku Martiniku, plača francoska država 24 kron na teden. Pred kratkim pa je kralj vložil prošnjo za priboljšek, in ta je bila uslišana; zdaj dobiva na teden za — pet frankov več. * Demonstracija proti madjarskim pesnim. V Varaždinskih toplicah so Hrvatje demonstrirali proti madjarskim pesnim, katere so svirali cigani- Madjari so zapeli Košutovo himno in odšli. Med de monstranti se je baje najbolj odlikoval David Starčević". * Ciganska ljubosumnost. Pred ted nom bila je v Pragi zaradi tatvine na večmesečen zapor obsojena znana ondi Ru-žičkova ciganska rodbina. V nekaki zvezi s to rodbino ciganskih poštenjakov je sle deča dogođba. V nekem gozda na Češkem vgnezdila se je ciganska zalega. Kmalu potem pride mlada ciganka k oskrbniku grajSčine in mu hoče iz roke vedeževati. Mladi oskrbnik se brani ter hoče ciganko odpoditi. V tem pride mlad cigan, začne oskrbnika psovati, zakaj zadržuje v svoji sobi njegovo mlado ženo in v jezi zgrabi ciganko ter jo vrže na tla k postelji in zmerja oskrbnika dalje. Ciganka se med tem pobere in zgine, kmalu za njo tudi ljubosumni cigan. Toda, ko je pozneje hotel oskrbnik obuti svoje Škornje, jih ni nikjer našel. Ljubosumni cigan, vstopivSi v sobo, je zapazil na prvi pogled, kam ima svojo nezvesto ženo vreči. Ta pa je med tem, dokler je imel oskrbnik 8 ciganom opraviti, pobrala ne le Sila in kopita, ampak tudi Škornje. Oskrbnik je nasnanil takoj vse orožnikom, toda cigani so že izginili iz gozda. * Četvorčke je rodila 25.[t. m. v Pru-javorju v Bosni soproga Maksima Hure. Trije so ostali živi, eden pa je umrl. * Umorila in oropala moža. V vasi Pomaz, blizu Budimpešte, je živel bogat starec z mlado Sohissel, mlado ženo, katera se je zaljubila v nekega vaškega mladeniča Eaglerja in je ž njim imela tri leta ljubezensko razmerje. Naposled je zvedel tudi mož za ženino nezvestobo in je vrgel njenega ljubimca iz hiše. Zato si je prisegel zaljubljeni par, da se strašno osveti. Izkopala sta v kleti jamo, in Eogler je vedno klical starca vanjo, a ta je Mlatil, kaj ga čaka, zato se ni hotel odzvati. Ko pa je nekega večera Schissel zaspal, je tekla njegova žena k svojemu ljubimcu ter dejala: „Sada j lahko prideš, stari spi". Engler je šel takoj v spalnico ter je zadavil Schissla; žena je pa držala svojega moža za roke, da se ni mogel braniti. Ko je starec umrl, sta vzela morilca hranil-nično knjižico s 40.000 kronami, mrtvo truplo pa sta zakopala v jamo. Nasled njega dne pa je šla žena k redarstvu jokat, da je izginil mož ter vzel seboj hra-nilnično knjižico. No, mrtveca so kmalu našli v jami, in morilca sta morala priznati svoj grozni čin. * Kako znajo ženske plavati. Te dni poskusili sta dve ženski svojo spretnost celo v plavanju. Gospa Soubert, soproga vojaškega pribočnika pri nemškem poslaništvu v Carigradu, in hči angleškega admirala gdč. Wood preplavali sta Bospor na njegovem najširšem prostoru iz Therapije v Bejkos, v širokosti 2250 metrov. Zavoljo varnosti spremljala ju je rešilna barka. Dami sta hoteli najbrž pokazati s tem, da v ničemur ne zaostajata za moškimi. * Čitalci v tovarnah. Amerikanski listi javljajo, da je upeljana v zadnjem času v tamošnjih tovarnah jako koristna in pametna novost. Mnoge tovarne imajo v svojih velikih delavnicah, v katerih del.* po 300 ljudi, ali še več, po enega čitale*, ki čita glasno kaj leposlovnega, mej tem ko drugi delajo. To je ziasti možno v takih tovarnah, kjer ne povzroči delo velikega ropota. * Prezident Kriiger in starka. Krii-ger je svoje dni jezdil po gozlu in je srečal neko starko, kateri so se nog« šibiie pod veliko butaro, kojo je nesla domu Prezident obstoji, stopi s konja, povzdigat starko na konja ter ga sam pelje k svoji farmi. „Da ti Bog stokrat povrne," zahvaljuje se starka, .tega bi ne storil vsak. Ne čudila bi se ti, ko bi vsaj mlada bila." — „Ko bi ti bila še mlada, bi tega najbrž n* bil storil," pravi smehljaje se Kiiiger. .Ne, tudi bi te ne vgriznfla." — BTi ne, tod?* onali!" rekel je Kriiger, iu z roko e kazal na svojo ženo, ki je vesela gledala nena vadni prizor. * Poštni parnik „Southvvark" „Red Star Linie" v Antvverpah je dospel, kakor se nam brzojavno poroča, dne 23. julija nepoškodovan v Newyork. * V kadi preko Niagara vodopadov. Pred 12 leti se je ekscentričen Amerikanec Graham v kadi, katero je obil s suknom in v nje notranjosti nabil mnogo blazin, spustil preko vodopadov Niagare. Sedaj hoče ekscentričin Amerikanec ta svoj čin ponavljati. Kad je težka 70 kg. dolga 1 m 25 cm in ima premer 0 50 m. Ko je Graham leta 1889. prišel zopet na suho, bil je na pel mrtev. Kad so tedaj komaj dobili, ker je šele 100 m od slapa prišla na dan. Graham je bil tedaj nad jedno uro zaprt v ozki posodi. * šest otrok mrtvih. V San Cesario. v provinciji Modena, so se udrla tla tretjega nadstropja nekega poslopja, predrla so drug' • in prvo nadstropje in padla v pritličje hiSt, kjer so pletli otrooi slamnate kite. K sreči je bila večina otrok ravno pri zajuterku in so jih zato izkopali po parurnem napornem delu iz razvalin samo šest, mej katerimi dva še nista bila 9 let stara. Lastnik poslopja, grof Bosohetti, je imel v gornjih pro štorih žitnice, a to je bila presilna teža za že staro hišo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. julija Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja 01 o n a pl. D e t e 1 e predsednikom kmetijske družbe kranjske. Finančni svetnik v Ljubljani, Anton Lenarčič, je imenovan viš jim finančnim svetnikom. Rudniškim oskrbnikom je imenovan Karol K r a t k y v Idriji. Pariz 30. julija. Bivša francoska cesarica -Evgenija je smrtnonevarno obolela. Frankobrod 30. julija. „Frankf. Ztg" javlja, da se lord Kitchener na jesen vrne iz južne Afrike na Angleško. Njegov naslednik bo general Littleton. London 30. julija. Perska zbornica je sprejela zakon o kraljevem naslovu, zakon o kraljevi izjavi pri prevzetju krone pa se je na zahteva-nje lorda Roseberrvja vrnil odseku. London 30. julija. Iz Tangera se poroča, da je maroški sultan dal zapreti svojega poslanika, ki je bil zdaj v Londonu in v Berolinu, ker je Angležem obljubil prevelike koncesije, in ker je preveč denarja porabil. Darila. Družba sv. Cirila in Metoda. — Pri lanski veliki skupščini v Radovljici se je sklenilo, da se velikemu družbenemu dobrotniku L 1895. v Gradcu umrlemu posestniku Juriju Vrečku, iz čigar zapuščine je družba prejela čistih 20691 gld. 60 kr., postavi dostojen spomenik. Požrtvovalni narodni gospe Marija dr. KuSarjeva in Jelka Naglasova sta iz svoje inicijative družbi priskočili v pomoč ter v zgoraj označeni namen nabrali izdatno svoto 200 kron. To zbirko je marljiva blagajni-čarica šentjakobsko-trnovske ženske podružnice gospica Jelica Lozarjeva izročila osrednji blagajnici. Prispevali so p. n.: dr. Iv. Tavčar 20 K; po 10 K: Vilko Pollak, Peter Maver, R. Arce, dr. J. Furlan, dr. D. Majaron, dr. Fr. Tekavčič, dr. Val. Krisper, dr. M. Pire, dr. M. Hudnik, Iv. Plantan, Iv. Hribar, dr. K. Triller; po 8 K: ljubljanski Sokoli na izletu v Kranju, rodbina Svetec v Litiji; po 5 K: Gričar & Mejač, dr. Drag. Treo, vesela družba v Lukovici, dr. Fr. Papež; Antonija Kadivec 4 K; P. P. D. 3 K; po 2 K: dr. A. Kapus, Max Marolt, dr. A. Švigelj, P. Grasselli, Mar. Terček, V. Rohrmann, dr. Fr. Poček, dr. K. Blei-weis-Trsteniški; oče štirih otrok 1 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—30) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" JI. LcuHtck-a v KJ ubijani. Se dobiva povsod!! f\\ neobhodno p-trebna zobna Creme vg:l»a~«taa«» v vseh večjih mestih države. Oziralo se bo le na ponudbe z dobrimi spričevali, katere naj se odpošljejo pod: ■-. S493" na Rudolfa JflotiMe, llunuj. 1., Sellertittttte «. (1585-2) Ces. kr. avstrijske «2g državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod lx £dabljane j ni. kol. Progna des Trbiž. Ot> 12. ari 24 m po noći osobni vi. k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selztbal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dnnaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čoz Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein - Rcifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeato In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri fc m popolndne istotako, ob 6. ari 55 tu zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ JLJublj&no juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. uri \6 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Manjmia varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ste/ra. Pariza, Oeneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak. z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovib vavov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga iz Sovega mesta in Ko&evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri b m popoludne, ob 6. uri r>0 ni in ob lo uri 25 ni zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah is praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) Spretne, solidne potovalne uradnike za vse zavarovalne stroke vnprfjme proti vtMoki proviziji, sčasoma tudi m stalno plnro tukajSnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „Hkvi#.iier upravniStvu ,,Slov. Naroda". (1026—23) LJubljana, 5. maja 190*. Spoštovani gosp. G. Skrbič! Prva hrvatska tovarna žalnzi j, rolet lesenih in železnih kapk in kartonaž Naznanjam Vam, da sva jaz in moj sosed s žaluzijami in roletmi prav zadovoljna. Mera je natančno dobro zadeta. S spoštovanjem Anton Bervar (1595—3) v Ljubljani, Vodovodna cesta Dobra kuharica ki govori dobro slovenski in nemški, želi dobiti službo pri kaki gospej ali gospoda ali pri mali družini. (1611) Ponudbe do 3. avgusta t. I. Mariji Mlakar, Sv. Petra cesta št. 56, I. nadstr. Trgovski pomočnik posebno izvežban v železniDi in usnju, st! takoj sprejme pri tvrdki Ludovik Smole (1676 - 3; trgovina z mešanim blagom v Sevnici. Meblirana msssčna seba s posebnim vhodom, se takoj odda na Francovem nabrežju št 9, v II. nadstropju. (1614—1, večja trgovina z —C? mešanim blagom ki že nekaj let jako dobro uspeva pri žup nijski cerkvi in blizu kolodvora na Spanjem Štajerskem I605t Kje^ pove upravniStvo „Slov. Nar.". 99999 1!Veliko denarja! I do 14MIO kron na meHr« lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. Več se izve pod „Kerll flw po anoneni piMarnl E. KrlMtollllt, I ■■ n m It ni <* It. Po&tno predalo 36 (847-29) c i Za odvetniško pisarno na deželi se vsprejme takoj pisar z lepo pisavo obeh deželnih jezikov zmožen, najbolje kak umirovljeni sodni manipulant ali nižji urad nik ter v odvetniški stroki uvežbani man dant Plača po dogovoru. (1612—1) Naslov pove upravniStvo .Slov. Nar". Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln v m Most (BrUx) Crnko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec..........., 1 95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—65) {c«c Iluatrovani knt