14. X:, 1909. Sramota! — Izdajstvo! Ztdnje zasedauje deželnega zbora kranjskega naj si zapiše kranjsko učiteljotvo s črnimi črkami v zgodovino svojih že desetletja trajajočih bojev za krub, za obstanekl Poslanec tor. E. O a n g 1 je staril več nujnih predlogor, ki se tičejo ureditre službenih prejemkov kranjskega učiteljstva in katerih sprejetje bi namab uničilo neznosno bedo, ki tišči k tlom kranjsko učiteljstro. A z g o d i 1 se je vneborpijoč greh, zgodila seje sramota, sgodilo se je izdajstvo, kimu ga ni para na v s e m širokem sretu: učiteljap o s 1 a n c a Bavnikar in Jaklič sta bila z o 8 t a 1 i m i p o s 1 a n c i S. L. S. proti tem predlogom ter sta tako pomagala pri krvavem delu, koje klerikalna večina deželnega zbora kranjskega izmu č e no, in izstradano učiteljstvo pahnila v staro bedo nazaj! Prokletstvo na take Izdajalce lastnega stanu! Tisočero solz in vzdihov, ki polnijo In pretresajo srca trpečih, naj jim leži na duši kot pekoča vest, kot plačilo črnega izdajstva! V XV. seji deželnega zbora kranjskega dne 14. t. m. so prišli na vrsto ti-le nujni predlogi: Nujnl predlog poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev. Deželni zbor skleni: I. Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač v tem smislu, da bodo te plače enake plačam vsakokratnega XI. do VIII. činovnega reda drž. uradnikov, in sicer z ozirom na službene prejemke in pokojnino. II. Opravilne doklade Toditeljev, oziroma roditeljie naj se odmerijo za enorazrednice po 200 K, za vsako dvorazrednico pa tolikokrat po 50 K več, kolikor je razredov, oziroma paralelk. Predlog je odkazati finančnema odseku, ki nij o DJem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnara kot nujen. V L j u b 1 j a n i, dne 9. oktobra 1909. Nnjni predlog poslanea E. G a n g 1 a in tovarišer. Deželni zbor skleni: I. Službena doba vsega ljudskošolskega in meščanskega učiteljstra se določa na 35 let t smislu § 56. državnega šolskega zakona is 1. 1869. II. Provizorična in vojaška leta se uštevajo v službeni čas. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, naj se ta predlog po § 21. poslornika obravnava nujnim potom. V L j u b 1 j a n i, dne 9. oktobra 1909. Nnjni predlog poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev. Deželni zbor skleni: Deželnemu odborn se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o uvedbi kulturnega datka, ki se raztezaj na hranilnice, zadruge in banke ter obremenjuj njih rezervne fonde v ljudskošolske namene. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treb dneb. V formalnem oziru se predlaga, da se naj ta predlog po § 21. opravilnika obravnava kot nujen. V L j u b 1 j a n i, dne 9. oktobra 1909. Nujni predlog poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev. Deželni zbor skleni: Deželni zbor pozivlja vlado, naj dela na to, da se sklene k § 55. državnega šolskega zakona iz 1. 1869. dodatek: Kot minimalni duhodki učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI, X., IX. in VIII. činovnega razreda. Predlog je odkazati finanSnemu odseku, ki naj o njem poroča r treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, da se naj ta predlog po § 21. poslovnika "obravnava kot nujen. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. Nnjnl predlog poslanca E. G a n g I a in tovarišev. Deželni zbor skleni: Vlada se pozivlja, naj deluje na to, da se sprejme t državnem zboru predlog: Držara pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico atroškov za zdržavanje ljudakega šolstra in učiteljstva. Predlog je odkazati finančnemu odseku, ki naj o njem poroča v treh dneh. V formalnem oziru se predlaga, da naj 8e ta predlog po § 21. poslovnika obravnava kot nujen. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. Svoje predloge je Gangl obširno uteme- ljeval. Njegov govor priobčimo pozneje po stenografičnem zapisniku. Prvi se je oglasil proti dr. Š u s t e r š i 5 , ki tifii do grla y zlatem denarju. Pravi, da ?se to, kar je govoril posl. Gangl, obsega edino le tisto, s čimer se bavijo že razni odseki. (Kliei: Kateri pa?) Tako o regulaciji učiteljskih plač itd. Vse bo predlagal — zrel projekt o sanaeiji deželnih financ deželni odbor. Napada narodno-napredno stranko, češ. da je v svojih predlogih sama sebi nasprotna. (Dr. T r i 1 le r : Hoče štenkati! — Mit einem bčsen Nachbar. —) Izjavi se proti nujnosti. Stranka ne bo glasovala za predloge in se ne udeleži več debate. PobI. dr. T r i 11 e r izvaja, da je večina zbornice gotoro že sodelovala t kakem šolskem odboru in je vsak prepričan o resnici njegovih (GangloTih) izvajanj glede na gmotno stanje učiteljstva. Vsak najmanjši prekoračljaj rednega proračuna ga že vrže v najhujše posledice. Dr. Šusteršič je bil sroj 5as sam zato, da se stvar reši nujno, a danes je pa6 z iskrenim obžaloranjem treba na znanje vzeti da sta S. L. S. in njen načelnik izpremenila svoje mnenje. Tedaj so rekli, da bo S. L. S. prišla s predlogi, s katerimi se bo izboljšalo gmotno stanje nčiteljstva, a sedajl Za pošteno delo gre pošteno plačilo. Ali vzlic temu še do danes ni izbrisan madež s Kranjske, da ima najslabše plačano učiteljstTo! (Dr. Šusteršič izgine iz zbornice.) Predlaga, da naj zbornica glasuje za Ganglove predloge, kolikor se tiSejo hipnega izboljšanja učiteljskih razmer. Če se sprejme nujnost, naj se predlog meritorno utemeljuje le toliko, s tistega stališča, s katerega je zbornica tedaj motrila učiteljsko zadevo, ko še ni bila v njej večina S. L. S. Naj se sklene, da se oženjenim učiteljem da namesto 25 % 35 odstotne, vsem ostalim pa 25odstotne doklade. S tem se bo storilo za najnujnejšo silo pošteno, pravično in krščansko delo. Predlaga: 1. Vsem Ijud8košolskim učiteljem in u5iteljicam v deželi kranjski, katerim se je s sklepom deželnega zbora z dne 24. novembra 1905 dovoliJa draginjska doklada v visokosti 25 % njihovih sistemiztnanih stalnih temeljnih plač za čas, dokler se definitivno ne urede službeni prejemki učiteljstva na Ijudskih. šolah v deželi krarjjski, se ta draginjska doklada za isto dobo poviša za 35 % omenjenih dohodkov od 1. novembra 1909 vnaprej. 2. Vsem ostalim ljudskošolskim učiteljem in učiteljicam se dovoli od istega časa vnaprej in do iste dobe draginjska doklada 25 °/o njihovih sistemizovanih temeljnih plač. Posl. grof Margheri se v imenu Nemcev izjavi v toplih besedah za nujnost predlogov. A zgodil 8e je škandal, ko je deželni glavar odredil glasovanje. UJfitelja protl — učiteljstTu. Da, zgodil se je škandal, ki mu ga menda Di para! V XV. seji dežekega zbora kranjskega je posl. E. Gangl v sijanjem govoru poldrugo uro razpravljal o raimerah kranjskega užiteljstva ter je razvil naravnost pretresujočo sliko bede, ki razjeda in uničuje naš učiteljski stan. Ta govor, kakor že omenjeno, priobčimo v celoti. Govoril je tudi o drugih vprašanjih, ki so tesno zvezana z regulacijo učiteljskih plač ter kazal z |nepobitnimi dokazi na potrebo nujne rešitve vseh teh vprašanj. Prav tako je tudi posl. dr. Triller z energično besedo poziral večino deželnega zbora, naj ne zavlačuje rešitev tega vprašanja, v imenu Nemeev pa je posl. grof Margheri poudarjal, da moramo ob vsaki priliki kazati na nujnost režitve učiteljskih zadev! Toda vse — bob ob steno! Vstal je dr. Š u s t e r š i č — propovednik numeriraDJa učiteljskih kosti! — ter kratkomalo zavrnil nujnost Ganglovih predlogo?! Pride glasovanje. Zdaj bi si človek mislil, da bosta za te predloge, katerih sprejetje bi bilo kranjskemu učiteljstvu v največjo korist, glasovala vsaj oba klerikalna poslancaučitelja, RavnikarinJaklič. A zgodil se je škandal: tudi oba aČitelja sta blla proti koristim nčiteljstva 1 Škandal vseb škandalov! Poslanci S. L. S., seveda tudi oba učitelja-poslanca te čedne stranke, so bili celo proti predlogu 'dr. Trillerja, da naj se prizna draginjska doklada vsemu učiteljstvu. — Kranjsko učiteljstvo je ostalo zopet praznih rok; etaro trpljenje je njegov delež. Za to se naj učiteljstvo zahvali prijateljici učiteljstva — S. L. S. — zahvali pa naj se tudi svojima vrlima tovarišema, učitelju Ravnikarju in Jakliču! Sramota takim ljudem! — Toda sramote še ni bilo doyolj! — Sedaj pride na vrsto Nnjni predlog poslanca E. G a n g I a in tovarišev. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt volilue reforme za deželni zbor kranjski, ki naj ploni na principu enakosti, direktnosti, tajnosti in splošnosti, in sicer na proporcionalnem zistemu. Predlog je odkazati ustavnemu odseku, ki naj o njem porofia v treb dneh. V formalnem oziru se predlaga, da naj se ta predlog po § 21. poslovnika obravnava nujiiim potom. V L j u b 1 j a n i, dne 9. oktobra 1909. Šlo je tu za koristi I j u d s t v a, zlasti d e 1 a v s t v a. Toda tudi ta nujnost je bila odklonjena s klerikalnimi glasovi in oba klerikalna učitelja-poslanca imata tudi del tiste zasluge, da ostanejo široke plasti našega Ijudstva še nadalje — brezpravna masa! Prav je vzkliknil poslauec Gangl: BDelavstvoje doživelo v tej zbornici svoj drugi Sedan!" A to še ni vae! Mera sramote, mera izdajstva še ni polna! V XIV. seji je razpravljal deželni zbor o poročilu šolskega odseka glede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvu. Šolniki proti — sebi! Posl. E. G a n g 1 je v specialni debati o poročilu šolskega odseka glede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvu stavil poleg 14 izpreminjeTalnih. predlogov tudi tri resolueije. 0 generalni in špecialni debati bomo še poročali, ko dobimo stenografični zapisnik v roke. — Ganglove resolucije se glase: I. Vlada se pozivlja, naj določi vsakemu okr. šol. nadzorniku pisarniško moč, ki naj po njegovih navodilih opravlja pisarniške posle, da ostane nadzorniku za glavno Djegovo poslovanje dovolj časa. II. Šolskemu odseku se naroča, da izpremeni § 39. tega novega zakona v tem smislu, da voli učiteljstvo s a m o svoje zastopnike v deželni šolski svet. (In sicer ljudskošolsko d y a , sreduješolsko enega.) III. Vlada se pozivlja, da odkaže personalni referat samo deželnim šolskim nadzornikom. Ko je stavil deželni glavar te rosolucije na glasovanje, so — čudom se čudimo! — obsedeli gospodje poslanci S. L. S., ki so učiteljskega stanu (Jarc, Jaklič, Bavnikar) in odborniki BSlomškove Zyeze" in seveda vsi drugi poslanci iste stranke. Besolucije je posl. Gangl utemeljil tako, da je njih opravičenost jasna kot beli dan: kdor temu ne verjam«, naj vpraša kakega liberalnega ali klerikalnega okrajnega šolskega nadzornika, ako ni opravičena zahteva po olajšanju njegovega pisarskega — ne samo pisarniškega! — dela; naj ypraša vse učiteljstvo, ako se ne vjema z zahtevo, da si voli s a m o svoje zastopnike v deželni šolski svet; končno naj vpraša vsakega živega človeka, ni li bolje, da opravljajo osebni referat deželni šolski nadzorniki, ne pa — yitez Kaltenegger! — Toda Jare, Jaklič, Bavnikar so bili proti resolucijam Gangla! Šolniki proti — sebi! Najbrže je zabičal Kaltenegger to, da morajo biti Iepo pridni, četudi so sicer y srcu za to, kar odgovarja načelu pravičnosti! No politiška morala je tako močna tudi pri klerikalnih šolnikih, ki stavljajo očividne koristi vsega učiteljstva — sredDJešolskega in ljudskošolskega — za svojo politiško strast! — Da bodo okrajni šolski nadzorniki še nadalje v prvi vrsti pisarji, naj se zahvalijo S. L. S., pravzaprav je pa vse to zasluga nšolnikov" Jarca, Jakliča in Bavnikarja, ki nimajo toliko yplira r svoji stranki, da bi jo prepričali o tem, kaj bi bilo res vsemu učiteljstvu v korist! Žalostni šolniki! Bržkone bo še treba govoriti o tem žalostnem dejstyu. A učiteljstvo — tako srednješolsko". kakor ljudskošolsko — mora priznati, da se je posl. G a n g 1 zavzel za njegove najopravičenejše koristi, Bšolniki" S. L. S. pa so bili proti! Besnici na ljubo javljamo, kar se nam poroča z verodostojne strani, da je poslanec Ravnikar glasoval za III. resolucijo poslanca Gangla. Tako je doigrana ta žalostna klerikalna igra z najvitalnejšimi interesi učiteljstva. Ravnikar, Jaklič, kako se še upata med učiteljstvo?! Zvestim Slomškarjem. (Dodatek k nResni besedi".) BEje naj se zdaj pritožimo, kje naj iščemo zaslombe?.. ." Tako kliče BLiga X." v 10. številki MSlovenskega Učitelja". Ni težko odgovoriti. Za ušesa primite svojega diSnega predsednika Jakliča in odbornika Eavnikarja. Ta d?a Vam morata dati jasen odgovor, zakaj nista glasovala za draginjsko doklado vsemu učiteljstvu. Pri običajnem božičnem zborovanju ju postavite na zatožno klop, potem pa proČ z njima, ker ona nimata srca z a sotrpina! Sramovati bi 66 morali takih voditeljev in 6e niste že popolnoma slepo orodje v rokah S. L. S., potem se otresite teh dveh zatiralcev svojega stanu! Vzdihovanje in tarnanje po toči ne bo hasnilo vam, še manj se bodo zmenili za to vaši poslanei, ki nimajo sre za one, ki so Bv sili tudi silni". Pokažite, da ste možje, ne pa analfabeti, ki jih vleče že vsak Iemenatar čez drn in strn! BEdor ni z nami, ta je zoper cas." Po tem klerikalnem geslu se ravnajte! Ni vraga, da se vas — delavnih in zglednih bojevnikov — ne vstrašita slavna voditelja in vplivata na svoje tovariše - poslance, da se vas — in po vas tudi nas grešnikov — usmilijo. Ker ste pa tako neustrašeno pokazali svojo jezico v BBesni besedi", zato pričakujemo, da ne boste požirali obljub, s katerimi vas bodo tolažili nadebudni kaplani. Sicer pa mislimo, da boste osrečeni z obljubami in celo pomagali udrihati čez tovariša Gangla, ki je napel vse moči, da bi dobili kak poboljšek. Veselite se obljub in mislite na nas, kako sodbo imamo o vaših poslancih Jakliču in Bavnikarju! Lex Jaklič-Bavnikar. Prlmera. Poznamo Slomškarja, ki ima na dan 4 K 80 h plače. Iraa ženo in devet otrok. Mož se je r a z j o k a 1 , ko je bral, da so klerikalci, med njimi generala Slomškarjev — Jaklič in Eavnikar, brezsrčno glasovala proti GaDglovim predlogom in celo proti 25%, oziroma 35 % dokladi, Poznamo tudi Slomškarja, ki ae baha, da ima 50 K dohodkov na dan. Ta 86 ni imel povoda razjokati, ker je ta Slomškar slučajno — Jaklič! * * * BNeustrašeno idite naprej — za vami stoji slovensko Ijudstvo," tako je pisal Sušteršič Slomikarjem na Brezje. Pri glasovanju za 25 odstotno doklado pa si je mislil Šusteršič: Neustrašeno počakajte malo — za vami stoji slovensko ljudstvo, ki vam ne bo kronic štelo, pač pa kosti preštelo." — Oj, vi romarji, kako vas vlečejo vaši voditelji! * * * Toraris ln torarišica! Prosim, svinčnik v roke in izrašuni sledeče: Moja mesečna plača je . . . K . . . h. Ako računim 25% ali za oženjene 10%, mi gre mesečno še . . . K . . . h. Tega poviška pa ue dobim, ker sede v deželnem zboru v večini taki poslanci, ki so izvoljeni aa krščanskokatoliški podlagi, ker sta med temi poslanci tudi učitelja Jaklič in Bavnikar ter profesor Jarc, katerih zadnja dva sta očitno glasovala tako, da ne zaslužim za svoje delo zgoraj imenjenega poviška. Vsak človek je naš bližnji, tembolj bližuji si moramo biti tovariši. Povej mi, kakšen bližnji in še bolj, Rakšen tovariš je to, ki mi odje priboljšek k uborni plači! ? Izprašaj svojo vest, ali bi ti mogel kot kristjan in tovariš odjesti okrog 800 tovarišem in tovarišicam, katerih mnogi resnično stradajo, njim od poštenih Ijudi-poslancev priznani priboljšek!? In če ti bo tak kristjan-tovariš deklamoval, da je on pravi krščanski katoličan, ali se ti ne bo zdelo tako deklamovanje profanacija krščanetva? Ali bi se raoglo boljše definirati: Eaj je hinavstvo in laž? Ali ni bil Efijalt botf pošten, ko je iedal 8vojc» — v smrt, kakor taki, ki izdajajo svojce — v bedo in glad ? Premotrivaj poglavje o plačanih ali prodanib dušah i Judež se je obesil po izdajstvu Krista, sv. Peter se je razjokal, ko je zatajil s?ojega Učenika, a oni, ki 80 ti odjedli pošteno zasluženi košček kruha, oni bodo cinično govorili otopelim ljudem (morda tudi tebi), da se potegujejo za koristi svojih bližnjih! Taka je zvestoba in kristjanstro tistih, ki jib. loči križ od nas! To je s tem dokazano! • * * Resna beseda ^Slorenskega Učltelja". Preden se je zgodil škandal v deželnem zboru, je pisal BSlovenski Učitelj", glasilo ^Slomškove Zveze", tako-le: BDosti dolgo že trkamo, predolgo že trpimo. čas je že vendar, da se otrnejo solze skrbnih ueiteljskih soprog, ki ne morejo preskrbeti svojih dragih otrok. Kaj pa naj rečejo tisti naši tovariši, ki so po kriviei prikrajšani vsled i zj e m n e in nara?nost neumljive postave o draginjski dokladi? Kje drugod bi trpeli postavo, ki enakotrpečim, enakodelavnim učiteljskim močem reže neprimerno divergentne kose kruha?! Ali bo ta Bunicum'< postave še dalje mučil in dražil slovensko učiteljstvo? Pozivamo zlasti tiste može, ki so zakrivili to nesrečno kurioziteto, naj jo čimprej popravijo. (Op. urednišva: nSlov. Učitelj" je pozabil povedati, da je bil ta mož dr. Šusteršič!) Potrpeli smo dosti dolgo, tolažili smo se z upi, požirali smo obljube in same obljube, zdaj naj pridejo dejanja, če ne, bomo tudi mi, ki čutimo in živimo, delamo in trpimo s S. L. S., svoje ravnanje umerili po plačilu, ki se nain daje." * * * Tako je pisal BSlov. Užitelj" pred katastrofo; kako bo pisal po katastrofi? Trpimo dalje, tolažimo se z upi!