Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 24. augusta 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava : Črensovci. Post. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 34.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Velki dar predsednika vlade.
Županstvo v Sarajevi je sklenolo, da se ustanovi protijetični fond generala Živkoviča. Tomi fondi je darüvao on 20 jezer Din. ž želov, da bi občinski svet srečno nadalüvao dozdašnje delo za krala i domovino.
3000 lüdi se vtopilo.
V kitajskoj pokrajini Čile je bila pretečeni teden strašna Povoden, ki je poplavila okoli 25 varašov i več sto vesnic. Okoli 3000 lüdi se je vtopilo. Brez strehe je ostalo do 100 jezer lüdi.
Vlak zavozo med lüdi.
Euharistični kongres v Zagrebi se ne zvršo Čisto brez nesreče. V soboto večer v popunoj tmici je bio ognjemet. Lüdi je bilo telko, da na določenom Prostori neso meli mesta i so stali na železniškoj progi. Okoli desetih je privozo tovorni vlak. Prle kak so mogli lüdje zbežati, je zavozo med nje. Pri tom je 5 lüdi zgübilo živlenje, 16 je žmetno ranjenih, nekelko pa lehko ranjenih.
Drava požrla 29 lüdi.
Pri Molvah na Hrvaškom se je zgodila grozna nesreča, S čunom so se prek drave pelali verniki, ki so šli od večernic. V deročoj vodi se je čun zvrno. Vtopilo se je 29 lüdi.
648 vür v zraki.
Amerikanska letalca Jaksova i O’ Brien sta bila z zrakoplovom v zraki neprestano 648 vür, to je 28 dni. Ostala bi še duže, pokvaro pa se njima je motor.
96 letni mladoženec, 104 letna nevesta.
Takših parov, kak je bio zdani v Parizi, je jako malo. To sta 96 letni Placid Tertre i 104 letna gospodičina Alfonzina Cluny. Zaročeniva sta bila celih 60 let. Zdavanje je zbüdilo velko pozornost i svetovni listi prinašajo slike srečnoga para.
Poštna ladja se vtopila.
Na poti v San Francisko se je vtopila poštna parna ladja „Tahiti“. Lüdi, ki so bili na njoj, so ladje, ki so prišle na pomoč, rešile.
Zmagoslavje Kristuša Krala.
Okoli 200 jezer lüdi na euharističnom kongresi v Zagrebi. V prošeciji je šlo 100 jezer lüdi. — Pos.etiina molitev.
Kak veličastni so bili v Zagrebi dnevi od četrtka popoldeevi do nedele večer, zna v punoj meri samo tisti, ki je bio tam. Tej dnevi so bili tak lepi, da se popisati ne da. Bili so to dnevi zmage Kristuša Kraln v presvetom Oltarskom Svestvi. Do 200 jezer vernikov je privrelo od vseh strani sveta : iz naše domovine, iz Amerike, s Francoskoga, Češkoga, Polskoga, iz Ukrajine itd., da bi pozdravili nebeskoga Krala, Zednim pa tüdi pokazali, kak močno je katoličanstvo. Veličastno je bilo vse, ka se je te dni vršilo. Najveličastnejša pa je bila sv. meša, štero je slüžo pod milim nebom Odposlanec sv. Oče, nuncij msgr. Pellegrineti. Med svetov mešov je piedgao stojezeram vernikov Zagrebški nadpüšpek dr. A. Bauer. V nedelo popoldne se je vršila prošecija z Najsvetejšim. V prošeciji je šlo do 100 jezer lüdi, kre kraja vulic pa je stalo do 150 jezer lüdi. Ta prošecija je bila zmagoslavni pohod Kristuša Krala po zagrebečkih vulicaj. Kda se je prošecija povrnola na Jelačičov plac, je Zagrebečki nadpüšpek molo na čast Kristuši Krali naslednjo posvetilno molitev :
„Euharistijsko Srce Jezušovo, Srce Boga-človeka, Rešenika sveta i Krala vseh kralov! — Hrvaški Tvoj narod priznava, da je od Tvoje dobrote dobo svojo lepo domovino, da se v njoj slobodno razvija Tebi v slavo i da pozdigne svojo večno rešitev. Te dar je lübavi Tvoje, ka si ga red prvim narodom Evrope pozvao v sveto katoličansko cerkev, ar si ga čuvao od krivoverstva i vtrdo, da je bio skoz stoletja predzidje krščanstva. Tvojim navukam se zahvalüje za vso prosveto svojo, Tvojim zapovedam za svoje poštenje i napredek.
Priznavajoči to, mi se klanjamo Tvojoj Božanskoj modrosti, moči i
lübavi, štera Vlada s hrvatskim narodom 5 presvetoga Sakramenta.
Znamo itak, o Božansko Srce, da smo Te telikokrat ranili prestopivši zakon Tvoj, posebno z grdim psüvanjom i preklinjom, pa smo zato občütili težino resnice Mi zdaj kak narod požalüjemo grehe svoje i prosimo Te za odpüščenje, trdno izjavimo, da bodeš Ti od zdaj vladao z zakonom svojim v naših srcaj, jezikom našim, starišam našim, gospodarstvom i drüštvam našim, v javnom i državnom živlenji našem.
Tebi se dnes z nami tüdi celi hrvatski narod posvečüje, kak svojemi Krali i Tebi izroča sebe i vse svoje. V Tebe, ki si istina pot i živlenje, stavimo vso svojo nado, prepričani, da nas bode Tvoja sveta vera oslobodila, pot zapovedi Tvojih mir nam prinesla, moč živlenja Tvojega euharistijskoga nas preporodila.
Molimo Te zato, o Božanski Kral naš, da z žarkmi lübavi Tvojega presvetoga Srca razžariš srca naša, da Ti tak ostanemo verni v rimskoj katoličanskoj Cerkvi. Ti nas vodi i blagoslovi, da izvršimo svojo narodno nalogo, štero nam z lüblenov previdnoščov namenjavaš, da po nas Ti zavedaš v srcaj ostalih slovanskih bratov naših, naj se vsi v Tebi radüjemo v srečnoj vretini i večnoj domovini. Amen.“
To molitev je molilo za nadpüšpekom do 100 jezer vernikov, med njimi tüdi Slovenci. Toj molitvi se pridrüžüjemo tüdi mi vsi, ki nesmo bili tak srečni, da bi bili navzoči v Zagrebi. Naša prošnja je :
„Kristuš Krao darüjemo Ti sebe ! Priporočamo Ti našo lübo domovino — Jugoslavijo ! Blagoslavlaj jo ! Vladaj nam vsem, ar je samo tam sreča i zadovolnost, kde vladajo Tvoje postave! Amen.“
Kralova zahvala,
Na Pozdrav, šteroga je dobo z euharističnoga kongresa, je Njeg. Vel. krao poslao odbori sledečo zahvalo :
„Vsem katoličanom Jugoslavije, zbranim na velkom euharističnom kongresi v Zagrebi izražam najtoplejšo zahvalo za izraze vdanosti i vernosti v osvedočenji, da bo pod vodstvom svojih püšpekov kongres plodonosno delao za razvoj verskoga i narodnoga živlenja. Želem njemi srečen Uspeh. Aleksander.“
2
NOVINE
24. augusta 1930.
Kalendar.
august (31 dni)	34. teden.
dnevi
tedna
25
26
27
28
29
30
31
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim. kat.
Ludovik Zefirin Jožef Kal. Auguštin Obgl. Iv. Kr Roza Lim. Rajko Sp.
Ludovik
Zefirin
Gebard
Auguštin
Iv. Glav.
Rebeka
Pavlin
Senje : 28. Dolnja Lendava. Vreme : Spremenlivo. Proti konci dež.
Vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob ll14 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri, odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541, 1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 516, 9o8, 1348, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1255, 1932 v.
Sto ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Ka novoga v Belgradi ?
Obletnica smrti krala Petra. V soboto se je v sabornoj cerkvi obhajala obletnica smrti blagopokojnoga krala Petra Velkoga Osloboditela. Pri cerkvenom opravili je bio navzoči ministerski predsednik Živkovič z večimi drügimi ministri, prvi voditeli naše vojske i Predstavniki drügih oblasti
Znižanje dače. Ministerski predsednik, general Živkovič je na svojem potüvanji po B sni i Dalmaciji med drügim naglašao tüdi to, da se bodo dače pomali znižale. Vlada je že začnola zdelavati načrt, po šterom bi se to znižanje vršilo.
Ban Sernec v Belgradi. V pondelek se je pripelao po uradnih opravkih ban Dravske banovine, D. Sernec. Taki po prihodi je šo k ministerskomi predsedniki Živkoviči.
Vučitelsko spravišče. Te dni se vrši v Belgradi spravišče Jugoslovanskoga vučitelstva. Na spravišče je prišlo iz vseh pokrajin države velko število vučitelstva.
Svetovna politika.
Volilni boj v Nemčiji. Vse stranke se močno pripravlajo za volitve. Dnevno se vrši nešteto sestankov i spravišč. Meščanske (varaške) stranke ščejo stopiti vküp i ustanoviti Hindenburgov blok. Delavske stranke pa so proti tomi bloki.
Angleško posredüvanje v Bolgariji. Ar se v Sofiji i v drügih pok-
rajinaj Bolgarije organizera teroristično gibanje proti našoj državi, je angleški poslanik Waterloo napravo demaršo (spomenico) na bolgarsko vlado. Bio je tüdi na audijenci pri krali Borisi. Naglaso je, da je dužnost bolgarske vlade, da zatira teroristično gibanje.
Indija. Čeravno nastopajo oblasti proti Gandijovim pristašom z i velkov ostrostjov, nacionalnoga gibanja še neso mogle zatreti. Gandi je poslao podkrali pismo, v šterom od njega zahteva, da mora na merodajnom mesti zagovarjati nacionaliste.
Kmečka revolucija v Rusiji, Nešterni listi poročajo, da so začnoli kmetje v Ukrajini i v sosednih pokrajinaj revolucijo proti bolševiškomi 
režimi. Zrok revolucije je žmeten gospodarski položaj, posebno pa nastopanje oblasti, ki od siromaških kmetov rekvirerajo zrnje.
Diktatura v Egipti. Uporno gibanje nacionalistov je pripravilo krala Fuada do toga, da šče spremeniti ustavo. To je nacionaliste še bole razkačilo i pretijo z revolucijov, če se to zgodi.
Monarhistične demonstracije v Austriji. V Austriji so te dni proslavlali stoletnico rojstva pokojnoga casara Franca Jožefa I. pri toj priliki so priredili monarhisti v nešternih varašaj demonstracije i spravišča, na šterih so se izjavili za to, da more kemprle prevzeti krono sv. Štefana mladi Habsburžan Oton. Na spraviščaj ne bilo ravno prevelkoga navdüšenja.
Murska Sobota
Naša gimnazija.
Zvedeli smo, ka VӀӀ. i VIII. razreda v tom šolskom leti zagotovo ne bo. Tüdi VI. razred samo tak ostane, če se podržavi V. razr i če banovina da podporo. Odgovora na to ešče nega.
Na to smo bili pripravleni. Boli nas to, nego okolščine so takše, da si nemremo pomagati. Kakše so te okolščine? Na kratko je opišemo, da bo vsakši sodo pravilno brezi razburjanja.
Gimnazije v našoj državi so lehko državne ali samoupravne. Stroške za državne nosi država, za samoupravne pa okraj ali občina ali dijaki.
Popolne se zovejo gimnazije či m jo vseh 8 razredov. Nepopolne so či majo menje. Nadale se Popolna
gimnazija razdeli na višjo i nižjo. Pod nižjo pridejo prvi 4 razredi, pod višjo pa drügi 4. Tak či gimnazija ma samo 4 nižje razrede, se zove nižja.
Pri nas v Soboti so nižji razredi državni, višji pa samoupravni. Zato za nižjo plača država profesore i vse drügo. Višja se mora pa sama zdržavati. Znate keliko to pride ? Za edno šolsko leto pride 250 jezero dinarov. Gde to dobiti ? Dozdaj se je
dobila podpora, občina je dala dosta, dijaki so plačüvali šolnino. Težavno je šlo, nego vüpanje, ka država prle ali sledi prevzeme tüdi višje, nas je navdajalo s pogumom, Dosta se je tüdi delalo za to podržavlenje. Pa zakaj je ne šlo? Država pravi, ka mamo premalo dijakov. To je istina, ka nemamo telko, kak zakon določa. Lanski IV. r. bi meo predpisano število, če bi vsi šli naprej. Zato se je vložila prošnja, da bi se bar te razred podržavo letos. Prihodnje leto bi se prosilo za VI. r. itd, dokeč ne bi bili vsi državni. Če se pa to ne posreči,
ne smemo zgübiti vüpanja. Tüdi sledi j za edno ali dve leti se znova lehko začne to pitanje i pride čas, ka de cela gimnazija podržavlena. Glavno Je, da se nižja dobro drži v vsakšem pogledi. 
Starišje, le dajte vpisati svoje sine i hčere kak največ.
Vpisüvanje na gimnaziji v I. razred bo dne 11. i 12. septembra od 10 do 12 vüre. Učenci naj prinesejo s sebov krstni list i zadnje šolsko j spričevalo. Po zakoni se smejo sprejeti samo tisti, ki so rojeni v letih 1917., 1918., 1919., 1920. Če je Učenec starejši, to se pravi, rojeni pred letom 1917, potem mora napraviti prošnjo na ministerstvo. To pa kak najprle, ne gda se že začne šolsko leto. Na gimnaziji se Zvedi za vse potrebno v sredo i soboto. Drügi dnevi so ne uradni. Starišje, ne bra- nite svojoj deci, če je veseli včenje. 
Košta ali sledkar te meli veselje.
*
— Čestitamo. Preminočo nedelo sta bila zdaniva dva para i to : poštni uradnik g. Drolc s Čisar Magdov 
Evang.
24. augusta í9SÖ.
N O V í N E
3
i Kühar Štefan s Franko Helenov, ki je nastavlena v Prekmurski tiskarni. Obema paroma Želemo obilo sreče!
—	Trahomski ambulatorij de do 15. septembra zaprtii ar se nahaja g. doktor na orožnih vaja].
—	Licitacija za vožnjo kamna. Preminočo sredo je bila v občinskoj hiši licitacija za vožnjo kamna (gramoza) za vse ceste v celom sobočkom okraji.
—	Prireditvi. Preminoči petek so nastopili v Sokolskom domi igralci iz Belgrada. S svojim nastopom so zbüdili velko návdüšenje. V soboto večer so ravnotam nastopili tüdi ljubljanski igralci. Posrečeni je bio tüdi te nastop.
—	Kotrigam S. K. Mure se naznanja, da se vrši v soboto dne 23. t. ni. ob pol 9. vüri večer odborova seja v klűboVih prostoraj kavarne Meolic. Pri toj priliki se poslovimo od naše dugoletne članice gdč. Erži Jonašbve i g. Sekereša, ki nas v kratkom zapüstita. Kotrige vabimo, da ste v čim vekšem števili vdeležijo te odbo-rove seje.
—	Z dopüsta se ja povrno g. Srezki nač. Lipovšek Gašpar. Slüžbo je že nastopo.
—Komisija za šolo. Za tork popoldne je bila napovedana komisija za Zidanje osnovne šole. Ar ban-skoga odposlanca ne bilo, se komisija ne vršila1.
Slovenska krajína
Pobijanje draginje.
Srezko načelstvo v M. Soboti je razposlao županstvom vseh občin prepis okrožnice barake uprave v Ljubljani, v šteroj nastopa proti brezvestnoj špekulaciji i proti navijanji cen pri živlenjskih potrebčinaj. Iz okrožnice je važno posebno sledeče:
»Po čl. 6. zakona (od pobijanja draginje, or. u.) i čl. 3. pravilnika so vsi odajalci živlenjskih potrebčin (se spadajo: živila, obleka, obüvalo, kürivo, razsvetlava, poledelske priprave, kmečko orodje, zdravila itd.) na debelo i drobno, dužni označiti cene vsakomi posamičnomi predmeti po vrsti blaga i navadnom načini odaje, tak da vsaki lehko i očivestno vidi naznačeno ceno, ka vala posebno za predmete, ki so v delavnici (trgovini) pred njov ali pa v izložbenom okni.
Odajalcom je prepovedano zahtevati za vse vrste živlenjskih potrebčin višišo ceno nego je tista, ki za-jamči navadni i zadostni dobiček, ki v niednom slučaji ne sme biti višiši od 25o/o . . • *
Zvün toga zabranjüje Okrožnica tüdi Vsakovrstno špekuíeranje,. iskanje krivičnoga dobička.
Te odredbe naj ma vsaki pred očmi i če što vidi, da se šteri trgovec na kakšišteč način pregreši proti njim, ga naj javi oblásti. To je posebno dužnost policijski!! i občinskih oblastev, šterim se naroča, da večkrat pregledajo trgovine i doženejo ali se odajalci ravnajo po odredbaj.
*
—	Črensovcih. Naša Šolska mladina je obdržala dnes tjeden v krili prosvetnoga društva lepi sestanek Bili so govori, deklamacije, referat kak se naj mladina vdeležüje katoličanske akcije, potem pesmi i šaliv prizor. Velka dvorana Našega Doma je bila puna. Vsi so z zadovolstvom šli s sestanka z vüpanjom, ka če Šolska mladina to, ka je z rečmi povedala, tüdi z djanjom pokáže, lepša bodočnost zasija vsoj našoj mladini, štera potrebüje süne pa velike prero-ditve. Gospod Bakan Jožef, prefekt Martinišča je s tov želov dokončao svojo zahvalo, štero je izrekeo šolskoj mladini. — Naša Šolska mladina se pripravla na velki stopaj : na sküpno sveto spoved i obhajilo Od toga bomo drügoč poročali.
—	Zdravstveno stanje g. Sakovič Jožefa. G. Sakovič Jožef je pisao svojemi poznanci iz Gradca. Pisao je ka je vse včino za svoje zdravje. Šo je ešče ednok k zdravniki i to zdaj v Gradec. V Graci ga z nekši mi kapli-cami Vračijo. Vüpanja toti nema za ozdravlenje, zato pa proši naše molitve, da bi mogo vmreti kem prle i tiho. Molimo, naj se spuni boža vola s tem vnogo trpečim dobrim dühovnikom.
s — Pozdrav pošilajo i Novine naročajo: Žalik Martin iz M. Polane, Berke Viktor iz Vuče Gomile i Kodila Janoš iz Andrejec.— Ravnotak pošilajo pozdrave celoj Slovenskoj Krajini iz Nemčije : Andrej Mir, Sv. Miklavž pri Ormoži, Anton Erjavec Dokležovje Mihael Ružič Prosečkaves, Durič Alojz Bakovci, Bobovec Franc Dokležovje, Julija Verzel Krog, Fanika Lukač Marga Kranjec, Marga Bobovec, Anika Gomboši, Micka Muhič vsi iz Dokležovja; KatikaŠtefanec Bratonci.
Zastopstvo TransooeaníliB, glavne ita-líjanslte linije je v D. Lendavi na glavno) vulici.	27
—	Smrt v tüjini. Preminoči četrtek dopoldne se je pripetila v fabriki v Vevčsh smrtna nesreča pri deli. 22 letni delavec pri stavbnoj drüžbi »Obnovi* ' Anton Lazar iz Bakovec se je smrtno ponesrečo? »Obnova* zdaj zvršüje razna adaptacijska dela v fabriki v Vevčah i ma v Vevčah nastanjeni!] več delavcov, med šterimi je bio tüdi Lazar. Mladi Lazar je okoli desetih marlivo köpao skoz že skoro razdreto steno. Med delom ne opazo, da so tla na drügoj strani nižiša, kak na onoj, kde je sam stao. Krepko je zamahno v zid, i napravila se je vel-
ka odprtja, skoz štero je potegno Lazara lastni zamah. Naglavički je spadno kakše štiri metre i obležao nepremičen, s krvavécov ranov na glavi. Vsi poskusi, da bi ga spravili k zavesti, so bili brezuspešni, Lazar je bio že mrtev. Poklicani je bio tüdi reševalni avto iz Ljubljane, ki se je vrno prazen, reševali so spoznali, da je Ponesrečeni delavec istinsko mrtev. Lazarovo trüplo je bilo pre-pelano v mrtvašnico. Siromaški dečko je komaj pred kakšim pol letom ptišeo od vojakov. Da bi si kaj zaslüžo je odišeo v tüjino. Tam ga je zadela smrt. N. p. v mi
—	»INKA" dišeca vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, žo bobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga »INKA*. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—	Z biciklinom jo je podro. Slabotno, 72 letno Serec Judito iz Rakičana je zadela jako neprijetna nesreča. Starica je v drüžbi drügih starih ženic Šla iz cerkve. Nednok je pridivjao za njimi nekši rakičanski dečko na biciklini. Ali je pozvono ali ne, se ne ve. Nepričaküvano je bio za starkinim hrbtom i pri ogibanji jo je podro na tla. Ženica si je potrla roko. Zvün toga je po obrazi dobila hüde praške. Spraviti so jo mogli taki k zdravniki. Ar postajajo bici-klisti sploh jako brezobzirno bi bilo dobro, da bi oblast tüdi v tom pogledi kaj ukrenila. Kolesarskih nesreč je vedno več í jih zakrivi večinoma divja vožnja.
—	Zenkovci. V nedelo, 31, augusta popoldnevi ob treh se bo na cintori vršilo blagoslavlanje novoga križa.
—	Po kotmitiistovsko so delali. Nešterni rakičanski ponočnjaki so se držali komunističnoga navuka: „ka je tvoje, je moje"* Po noči so šli v ograd Tothove gospodične i so se tam spravili nad slive. To pa jim ešče ne bilo zadosta. Slive so tüdi razčesali. Stvar je bila prijavlena orožnikom. Kak se čüje bodo krivci kaštigani, ka njim nede škodilo, da si bole zapomnijo sedmo božo zapoved: „Ne kradni 1“
—	Cigan smekno svaka. Od toga smo poročali v preminočo] številki. Zdaj smo zvedeli, da se to ne zgodilo na Dolnjoj Bistrici, nego na Gornjoj.
—	Bitje v krčmi. Na Velko mešo je bilo v Črncih proščenje. Se razmi, da je bila tüdi muzika (čeravno smo oblast že neštetokrat prosili, naj prepove takše prireditve, ar nam mladina po njih ščista podivja, op. ur.) Bilo pa je tüdi bitje. Začno ga je Znani pretepač iz Kroga. Spravo se je nad ednoga črnskoga dečka ino ga je tukeo z nožom po glavi i sploh kde je priletelo. Gotovo bi prišlo tüdi do vekše nesreče, če drügi ne
4
NOVINE
24. augusta 1930.
bi premagali Podivjanoga napadalca. (Takše pretepače bi dobro bilo spraviti na Macedonsko mejo. Naj bi se tam pretepali s komiti, op. ur.)
— Starec pod kolami. Faroskoga hlapca na Cankovi je zadela nesreča, ki bi se skoro končala s smrtjov. Starec, ki je star že 77 let, se je s kolami vračao s Križavce pri Ljutomeri proti domi. Na kolaj je meo naložene peč. Sam je sedo na kišti. Med potjov je zadremao, konji pa so Počasi stopali proti domi. Kda se je predramo, se je znašeo pred ostrim ovinkom. Naglo je zagrabo cügle, da bi zavio. V tom hipi je začüo za sebov znak, kak ga davajo avtomobili. Taki nato se je že čülo tüdi ropotanje motora. Starca je to zmedlo. Da bi vido, od štere strani pride avto, se je obrno. Avto je bio že za kolami. Kak hitro so ga konji začütili so poskočila. S takšov silov so potegnoli, da je starec zarmajao i spadno s kol. Padec je bio usoden. Z obrazom je prileto na rud. Ob levom oki je zadobo močen vdarec. Obraz i tüdi levo lice ma Čisto spraskano. Zvün toga se je vdaro po levoj rami. Nesrečnež je za nekaj časa zgübo zavest i smrti ga je rešila samo Okolnost, da so konji taki henjali, kda je prileto na tla. Kda se je pripelao Starec domo, je bio Čisto omotičen. Taki je šo ležal i pozvati so mogli tüdi zdravnika, ki njemi je nüdio potrebno pomoč.
Ha novoga v Prlekiji ?
—	Ljutomer. Tü se je 18. augusta zdala hčerka našega župana gdč. Elvira Zemljič-ova z g. Dr. Damaškom, zdravnikov. v Kutini na Hrvaškom. Nevesta je bila vnogoletna marliva, izvrstna cerkvena pevka, ki je s svojim milodonečim sopranom povzdignola vse naše cerkvene slovesnosti. Pri zdavanji joj je zato pevski zbor zapeo primerno pesem. Obilo sreče i blagoslova !
—	Nova meša v Križevcih. Na Velko mešo je darüvao prvo sveto mešo g. novomešnik Juranovič iz Banovec pri Veržeji. Se razmi, da je bila na domi velka primicija.
— Mala Nedelja. V nedelo 31. avgusta ob 3. vüri se vrši velika tombola Drüštvenoga Doma. Glavni dobitki so : zlata vüra, vreče fine moke, moška, ženska obleka, odeja, boks koža i še nad 300 lepih dobitkov, ki bodo vsi razstavleni. Tombolske karte samo 3 Din, Vableni vsi k obilnoj vdeležbi.
ZA NEDELO.
Po risalaj edenajsta.
Evang. sv. Marka vu 7. tali.
Vu onom vremeni vün idoči Jezuš z krajin Tiruša, prišo je po Sidoni k morji Galilaeánskomi, med krajinov Dekapotisa. I pripelali so k njemi glühoga i nemoga; i prosili so ga, ka bi položo na njega roko. I pelavši njega od vnožine na strán, püsto je prste svoje vu düha njegova; i plünovši dotekno se je jezika njegovoga i gori se zglednovši v nébo, zdehno je i veli njemi : Effeta, to je, odpri se. I preci so se odprla vüha njegova i razvézalo se je vezalo jezika njegovoga i prav je gučao. I zapovedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim on Pripovedavao, od toga bole so eni vö glasili ; i tem bole so se čüdivali, govoreči : dobro je vsa včino, glühe je včino čüti i neme gučati.
Dijaško polje.
Zborovanje in občni zbor Zavednosti.
V zadnji številki smo objavili natančni Spored Zborovanja „Zavednosti“, ki se vrši dne 30. avgusta (z začetkom ob 8 uri) v M. Soboti v Martinišču.
Ker nam pomanjkanje prostora ne dopušča, da bi ves Spored ponovno objavili, opozarjamo vse, da prečitajo, kar je bilo Priobčeno v zadnji številki. Novo je to, da predava razen omenjenih predavateljev tudi g. prof. dr. St. Canjkar o mladinstvu.
Tovariši, to je dan nas vseh, radi tega naj nobenega ne manjka !
Delavske zadeve.
Išče se za takojšnji nastop 1 dobra küharica i edna slüžkinja, plača je mesečno Din, 400. Slüžba (mesto) je v Varaždini. Dale se išče eden mlinarski pomočnik, plača po dogovori, mesto je v Slov. Krajini. Oglasiti se trbe kemprle pri borzi dela v Murskoj Soboti.
Delavcom v Nemčiji naznanjam, da je obiščem med 5. i 16. septembrom. Najprvo obiščem nne v Bavarskom i Würtembergi, nadale pa One v Brandenburgi i Sachseni. K menšim sküpinam ne bom mogoči priti, samo k vekšim, gde je več od 10 ali 15 delavcov. Vsem Priporočam, da se obnašajo kak dozdaj pri deli i doma kem bolše, da poštenje, štero je dozdaj z marlivostjov pridobleno, ostane i se šče povekša, ne pa ka bi se zmenšalo Morebitne pritožbe bomo po mogočnosti tüdi rešili tam na mesti. Do tečas pa vse prav lepo pozdravlam i do videnja ! FRANC KEREC.
AGRARNE ZADEVE
Spremembo pravil je okrožno bab trgovsko sodišče odobrilo i vpelala v zadružni register. Na Petrovo je Agrarna zadrüga mela svoj redni občni zbor i na tom spremenila svoja pravila. Ta
sprememba se tiče gospodarstva njenih kotrig. Agrarna zadruga ma po toj spremembi pravico küpüvati od svojih članov vse gospodarske i gospodinjske pridelke, potrebčine ali pa te küpüvati za nje. Ravnotak ma pravico ustanavlati brezalkoholne gostilne i poslovalnice za svoje okoliše. Kak se bo to vse spelalo, bomo naznanili svojim članom.
Zavarüvanje. Spremenila se je tüdi tista točka pravil, štera je gučala od zavarüvanja svinj. Kotrige so najmre izrazile želo, naj se more vse zavarüvati, ne pa samo svinje. Tak je zato občni zbor skleno, ka vsaka kotriga plača letno 10 Din. za sekulacijo živine, pola, goric, svinj, pač vsega ka šče zavarüvati, izvzemši hiše i gospodarska poslopja, ki se morejo posebi zavarüvati, dokeč se tüdi tü sklene kaj spodobnoga. Vsaki ponesrečenec dobi za teh 10 Din. podpore. Z tem malim darom pokažemo zadrugaj, ka vküp držimo i ka kralüje med nami lübezen, štera rada darüje to malenkost svojemi ponesrečenom brati. Pri drügoj priliki pa bo pa 
brat meni pomagao. Vse bomo od časa do časa razložili svojim kotrigam.
Pošta upravništva.
Husar Franc Podunavlje. Novin nesmo vam stavili. Odpišite nam, štere številke neste dobili, ka vam jo znova pošlemo. Kalendar dobite brezplačno, zato ka ste lani telko več plačali naročnine. Gjergjek Janoš Kruplivnik. Za Pozvek Jožefa edne Novine več pošilamood 1. augusta. Plačajo je vam.
Gjergjek Jürij Kovačevci. Vam nesmo poslali teka, nego Gjergjek Mariji, štera je na svoj naslov naročila, lani Novine i plačala samo 2 Din 50 par, hodile so njej pa Novine od 8. augusta
do konca leta. Pertoci Jožef Rakičan. Kda pobereš peneze za kalendar, je pošli po čeki i zapiši gor na prednjo stran odzgoraj „za kalendare.“ Drügo ne sila, od toga nikaj ne plačaš. Letos more vsaki 5 Din plačati za kalendar, ki ga dobi za polovično ceno. Gaber F. Srdica. Sini vse pošilamo redno na Retrtje. Penez 23 Din. smo sprejeli. Zato nesmo vam javili, ka so prišli, ar toga prle neste želeli.
Lenarčič R. Leval, Francija. 20 frankov sprejeli. Hvala. „Fantiča“ i Novine z M. Listom bomo pošilali do novoga leta. Mencigar F. D. Slaveči. Na koj ste nam poslali 110 Din.? Prosimo odgovora. Botjak M. Petanci. Sme se poslati. Če bi za letos bilo prekesno, pride k leti na red.
24. augusta 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Ivan Zavozšček :
Torba.
Senje je bilo. Sosed Mu mlin je odao par jüncov. Ar njemi küpec ne taki plačao, je mogao čakati na peneze do trde noči. Med čakanjom je vzeo z rame torbo, v štero njemi je žena položila falat pleča. Mastio se je s plečom i se trüdo, da bi je Spravo pod streho i si je naročo pol litra bolšega. Sprazno je že dvakrat pol litra, penez pa še ne dobo.
Končno njemi je küpec plačao. Kmet je veseli šo domo. Kda se je bližao že proti domi, se jé Spomno, da mora iti po tistoj poti, na šteroj so že vnoge oropali.
Boječe se je zgledavao okoli, sebe, kda je prišeo na tisto. pot. Zapazo je nekaj tmičnoga ali od straha ne mogeo spoznati, ali je ropar ali grm. Vlasje so se njemi nasršili. Zgrabo je krščak i je začno bežati kak je najbole mogeo. Med bežanjom je torba na njem odskaküvala i šošnjala, njemi pa se je videlo, da za njim beži ropar.
Pribežao je do vesi. Prijao je torbo pod pazijo i se je zgledno na-
zaj, Odked je pribežao. Na svoje veselje je spoznao, da ga je samo torba strašila.
Stopivši v sobo je zagnao torbo v kot i je Pripovedavao, ka se je zgodilo. Sledi je še Vnogokrat pravo od torbe. Zato so njemi lüdje dali cono „Torba“. — Jüri Mumlin je že vmro, spomin na „torbo“ pa je ostao živ v njegovoj kroglini.
Sramežlivost.
Mati je dečkeca skregala, i njemi nato pravila: „Ne te sram !“ Dečkec: „Mama, kak se pa pozna, da je človeka sram ?“ Mati: „Ves rdeči postane po obrazi!‘‘ Dečkec „Kak pa to, da se naš stric Jaka samo na konci nosa sramüje ?“ Zdaj pa ne več dobo odgovora.
Prerano.
Kmetica je zbetežala i prišeo je Zdravnik. Nezavüpno je pitao : »Ali tüdi lehko plačate ?“ — Kmet je spüsto par zlatnikov na sto : „Te dobite, če ozdravite ali osmrtite mojo ženo.“ Po preteki ednoga tedna je žena Vmrla. Prišeo je Zdravnik po oblüblene peneze. Kmet ga pita: „Ali ste ozdravili mojo ženo?“ — Zdravnik: „Na žalost, ne!“ — „Ste jo osmrtili?" — „Bog obvari!“ — „Potom pa tüdi nemrete zahtevati penez ! Srečno !“
Oda se v Černelavcih
dne 24. augusta pri gasilskom domi stara špricalka (brizgalnica). Špricalka je v dobrom stani i močno nese. Oda se samo zavolo toga, ar si je občina drügo küpila.
VAJENCA sprejme iz poštene hiše SEREC                   MATIJA kolar v Murskoj Soboti (Kroška cesta).
Ešče prvle kokot zaspevle,
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitve nesmo dobili niedne, Nagrado („Fantič, le gor vstan!“) dobi Josip Gider, Vanča vas, ki je jako marliv vgankar.
Zadnja številka. Rešitev :
1.	Postajanačelnik.
2.	Slikarski umetnik.
3.	Grmenje, blisk.
4.	Boljša pamet, kakor žamet.
5.	Bliže cerkve, bliže pekla.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki.
Neve vganke:
1.	Ka je trikrat nikaj ?
2.
Slovenski
pregovor.
Obe poslao Horvat Franc, Rakičan.
tak napraviš iz teh trinajstih špic pet, da ostanejo vse cele?
Poslala Veronika Čurič, Črensovci.
Ka je te mož?
Poslao Štefan Vogrin, Rakičan.
5. Imena: Edvard, Izidor, Oton, Viktor, Norbert postavi tak edno pod drügo, da dobiš poznano reč. (Poslao Pal Fr. dijak Dokležovje.)
Za nagrado damo knigo : Zgodovina slovenskoga naroda.
Opomin.
Po glavnoj krivdi Berte Flis, sestre tükajšnje poštance i dale po drügih brezvestnih lüdi — proti šterim je deloma že začnjeno postopanje — se je raznesla lažliva govorica gledoč na smrt prvejše tükajšnje poštance, kak da bi bilo z zdravniške strani kaj zamüjeno. Z energičnim protestom
opominjam vsakoga,
da bi se v tom smisli kdešteč izrazo, ar bom proti takšim brez odlašanja sodnijsko postopao.
G. Lendava, dne 13. VIII. 1930.
Dr. ZDENKO MATJAŠIČ
okrož. Zdravnik, G. Lendava.
a ravnotak v pondelek i vse droge dni vala den za dnevom naša najprva skrb razumnoj negi tela.
Če želite rešiti to pitanje pametno, t. j. jemati le tisto ka v istini delüje i da pri tom ne škodlivo, teda se morete odločiti za preizküšene Elsa-preparate.
Elsa-žajfa i lepote v 7 krasnih vrstaj : žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za briti.
Po pošti 5 falatov Elsa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penezi pošlejo naprej ; po povzetji 62 Din. Elsa-Creme-poma vničüje pojave starosti, odpravla neprijetne falinge (sunčne pege, mozole itd.) Elsa-pomada sa rast vlasi, ešče vedno najbogše za vlase.
Po pošti 2 glaža edne ali po 1 glaž vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko če se penezi pošlejo naprej; po povzetji 50 Din.
Elsa-Shampoo krasnih pen i düha 3 Din 30.
Elsadont najzdravejša pasta za zobe, 1 tuba 8 Din 80.
Elsa-Sachet dišeča blazinica za perilo, 6 Din.
Den sa dnevom negüjte telo s Elsa-preparati !
To pomaga !
Dobiva se povsod ! Kde nega, zvolite naročiti naravnost pri :
EUGEH g. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146.
Što odava oli küpüje
posestvo, hišo naj se obrne
na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dol. Lendavi. Glavna ulica 18. Zastopstvo
ma
na
odajo
več menših i vekših imanj s potrebnimi stanovanji ino inventari, prvovrstna zemla i travniki na najlepšem mesti Prekmurja. Ma nadale za odajo več gostiln, trgovin, krasne vinograde. 3
6.
NOVINE
24. augusta 1930
Dober leder i poplatje.
Če ščete biti zdravi v vlažnom jesenskom i zinskom vremeni, morete meti dobro obüteo š z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, što ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, što je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni Šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder j poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih. 9
Ženitev.
Vdovec brez dece, s 16 plügi verstva i zidanov hišov želi spoznati vrlo dovico ali deklino od 20 do 30. let iz bolše hiše, štero bi vzeo za ženo. Štera je pripravlena iti k njemi za ženo, naj piše pod naslovom „Ženitev“ v PREKMURSKO TISKARNO v M. Soboti.
HALO!	HALO!
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterane — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2.	2
Služba.
Sprejmeta se dva marliva, poštena logara. Zglasiti se pri HARTNER, Murska Sobota. 
Vajenec
iz bolše hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri AL. KOLBL Sv. Jürij, Pošta Rogaševci.	1
Poljčanski pesek
za kamnoseke, fasade, betonska dela, posipanje potov, i. t. d. dobavla M. ŠUMER Poljčane.	4
Prva stalna
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečmi
i ploščami
za štedilnike
Kachel für Sparherd
raznovrstne kvalitete v
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galantenje i železnine
GUSTAV DlTTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA IE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseli mestni i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potem svojih širitelov i dragih pomočnikov, Šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobiti psa pojasnila brezplačno !
Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti
Ček. rač. št. 15229.	r. z. z n. z.	V lastnoj hiši.
Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga
stanja že več. kak
30.000.000 Din.
Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko
kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo.
24. augusta 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi Iz Sv. pisma.
—	Kdo sta ta dva, gospod ? — je z opreznim smehljajem poizvedoval Aman. — Naj znamo, kdo sta ta zahrbtneža . . . ?
—Ali si tako radoveden ?
— Ako dovoliš . . .
— Kaj pa ti, Arbatanos ?
— Jaz tudi . . .
— In ti, Bigtan ?
— Povej, gospod . . .
Kserkses je prikimal.
—	Dobro, povem.
Pogledal mu je v dno duše in pokazal na njega;
— Prvi si ti !
Tiho se je zasmejal.
— Drugi pa — Teres.
Maršala sta smrtno obledela. Otrplo sta zrla gospodarja sveta. Aman se je že fino smehljal. In lahko si je oddahnil tudi Arbatanos.
— Gospod, motiš se !
— Motiš se . . . — je mrmral tudi Teres.
— Jaz?!
Kserkses je udaril s pestjo po slonokoščeni mizi, tako da je hreščala kakor da bi bila lesena igračka.
— Tajita?! Lopova! Vse mi je znano! Ti hočeš zanetiti upor v mojih državah, da bi me pahnil z Darijevega prestola ! Ti pa si priporočal tih bodljaj z nožem . . . Tajiš?
— Usmiljenje !
Kserkses se je pomiril.
—	Rekel si se je obrnil k Bigtanu — da je moj oče, Darij s pomočjo svojega konjarja Obiaresa na zvit in zahrbten način tvojega očeta in njegove tovariše pregnal s prestola. Božji odlok imaš za vnebovpijočo goljufijo. Ali si slišal kaj o onih sedmih kraguljih, ki so se takrat prikazali na nebu in so podili, spraskali in ubili enega sokola ? To je bilo znamenje bogov. Vedi, da je postal oče Darij po volji bogov perzijski kralj in vedi to tudi ti, Bigtanov tovariš ! Toda, da ne bodeta mogla misliti : vseeno midva imava prav, — jaz Darijevo napako, ako jo je zagrešil nasproti vajnima očetoma, sedaj nasproti vama popravim, tukaj, pred bogovi in ljudmi!
Pokazal je na lidijsko kocko.
—	Na to zaupam. Saj je ves svet tako samo igra. S tem naj pravični bogovi odločijo ! Zmaga: kdor bo imel več. Proti obema igram. Zgubi : kdor bo imel manj točk. Verujem, da božja volja, ona sreča in blagoslov, ki sta pripomogla mojemu očetu do svetovnega prestola, tudi mene ne zapusti v tem težkem trenutku !
Segel je v debeli pas iz lilaste svile in je položil blesčeče zlato bodalo na mizo.
—	Ako bom imel manj točk, se še danes pred solčnim zahodom s tem bodalom ubijem ! Ako pa bogovi zopet potrdijo stari odlok, to je : ako bom imel več točk, potem vaj še pred solnčnim zahodom dam obesiti, ker ona, ki sta se drznila dvigniti zoper poštenost nedolžne ženske sramotilno tožbo, nista vredna, da bi bila z bodalom umorjena !
— Kralj . . . ! je zategnjeno dejal Aman in je nehote segel proti bodalu, da bi ga vzel. — Ali sme gospodar sveta . . . ?
Kserkses je zamahnil.
— Bigtan, začni !
Drugega izhoda ni bilo. Bigtan je pobral Majsko kocko in jo s tresočo se roko vrgel.
— Sedem !
— Srečno število — se je smehljal Kserkses.
Zgrozili so se,
— Teres !
— Gospod . . .
— Vrzi !
Kocka se je zasukala.
— Tri . . . — je šepetal Artabanos.
Grobna tišina je zavladala, ko je Kserkses pograbil kocko.
— Gospod, ne dovolim ! — je zaklical Aman.
Kserkses ga je pogledal.
— Molči !
Zasukal jo je.
—Bog . . . — je šepetal Bigtan.
Kocka se je počasi vrtela in obstala. Kserkses se je naslonil na stolu, ki ga je krasila levja glava.
— Koliko? — je vprašal tiho.
— Sedem !
Kserksov smeh je pretresel celo Arbatanosevo
srce.
V Perziji dva kralja nimata mesta. Na novo vrževa.
— Jaz tudi? — je sopel Teres.
— Ti ne!
Pomiloval ga je.
—	Toda ti boš kralj, ako bo imel Bigtan dve, jaz pa eno . . . Točaj, nalij !
Sam je pil.
— Bigtan, vrzi !
Bigtan, sin plemena Maspi, je vzdihnil !
— Ali se me ne usmiliš ?
— Ne !
— Dobro!
Ni se več tresel. V očeh mu je zagorel plamen. Po obrazu se mu je razlila jeklena moč. Vrgel je.
— Osem! — je zaklical Aman. — Osem !
— Dovolj . . . — je dejal Bigtan ves rdeč in se je ironično smehljal.
Teres si je oddahnil in zakašljal, češ : še živi. Kserkses se je mrko nagnil naprej.
— No, Bigtan ?
Kocka mu je zletela iz roke in se je divje sukala krog osi. Skoraj veselo je skakljala, potem bolj in bolj počasi in naposled je obstala na slonokoščeni mizi.
Kserksove trepalnice so se le enkrat stresle.
—	Koliko je?
Aman je zajokal :
— Devet !
Pojedina se je končala.
XXI.
Lov.
Bronasta vrata visoke palače so se odprla ; prikazal se je kraljev konj, črn ko noč. Kserkses: je tako veličastno sedel na hrbtu dragega konja, da je vsakdo, ki ga je videl, mislil, da sedi bog na njem.
Poleg njega na desni strani je jahala Estera na snežnobelem arabskem konju. Na levi strani je jahal Aman. Za njimi je jahala sedmorica vladarjev, plemiči, poveljniki, bleščeče spremstvo. Za vsemi je ponosno jahal Artembares na oslu s dolgimi ušesi.
Strežniki. Psi. Velblodi. Prtljaga. Prava vojska se je pomikala proti hribom.	(Dalje.)
8
NOVINE
24, augusta 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK :
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERJI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 T ALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Čeh i GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
a dale se dobi tüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijo va sol, apne dušik, Nitrofoskal,
V
Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
“		IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 27 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF.                                Urednik FRANC KOLENC