Leto III., štev. 35 V UuDtfanl, petek dne fO. februarja 1922 Posatmecna itev. 50 par- 2 K fzhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 K mesečno....... 20« z* Inozemstvo .. 600 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (56 mm) . '» K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i . Uredništvo: Miklošičeva cesta ži. 161 Telefon št. 72. Opravnlštvo: i?">ernova ulica rt.;--4 Telefon št. S6. ■ «. ■■ Račun kr. pošt ček. nrada Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko* LJubljana, f. februarja. Po?ebm odsek zakonodajnega od-tora razpravlja v Beogradu o vladinem predlogu glede administrativne razdelitve držav.?. Do 18. t. m. mora ta odsek zbrati materija!, ki naj služi plenumu odbora kot osnova, za končno debato o tem velevažnem vprašanju. V smislu ustavnega predpisa člena 153. bo besedilo zakona, kakor ga sklene zakonodajni odbor, že definitivno. Plenumu narodno skupščine pripada sicer zadnja beseda, toda to glasovanje je le «da» ali »ne>, ona 'lahko torej sklep odbora odobri ali «avrže, spreminjati pa ga ne _ more. Debata pred tem glasovanjem ima le deklarativen značaj, vsaka parlamentarna skupina sme po enem svojem zastopniku precizirati še enkrat svoje stališče ter* utemeljiti, zakaj glasuje za ali proti. Uporaba nazmačenega skrajšanega postopka, ki velja v splošnem za izenačenje zakonodajstva in uprave, je v zadevi administrativne razdelitve države, ureditve oblasti in prenosa r-okrajinskih kompetenc na ministrstva ter oblastne uprave vezana povrh t?e na termin dveh mesecev. Ako bi zakonodajni odbor ne dovršil svoja naloge do 28. marca, preide pravica in dolžnost izvršiti administrativno Irazdelitev potom kraljevske uredl>e na "rainfctrski evet in to v določen&ni iterminu enega meseca, torej do dne 28. aprila t. L Zadeva administrativne razdelitve države se nahaja torej neposredno pred rešitvijo in debata, ki se vodi o vladinem predlogu v odseku, odnosno * odboru, je odločilnega pomena. Predvsem je treba poudariti eno. Vlada je izročila svoj razdelitveni predlog, ki obsega 26 oblasti, ne da bi se nanj vezala v vseh podrobnostih, zlasti tudi ne na število. Zakonodajni odbor more torej na vladinem predlogu marsikaj spremeniti. Absolutno je vezan le na okvir, ki ga. je postavila ustava. Glavna, granica, ki jo postavlja ustava, je določba čiona 35.. da, ne' smejo imeti oblasti več ►iego 800.000 prebivalcev. Zato predlogi, kakršne poda jejo klerikalci, sploh ne morejo priti v diskusijo in je tudi vprašanje administrativne razdelitve dosedanjega območja ljubljanske pokrajinske uprave r dve oblasti, prejudicirano ter med ustavo-vernimi strankami ne more biti sporno. Še manj sporno pa seveda — da tudi to mimogrede omenimo — za dr-•'livne funkcijonarje, ki so na ustavo prisegli ter so v prvi vrsti poklicani, da jo čuvajo in brauijo proti vsakomur. Ako je poslanec Kukovec označil akcijo, ki hoče baje pripraviti naše »solitične uradnike, da se v »strokovnih mnenjih* izrečejo proti dvem oblastem. kot. gorostasen čin, je hotel s tem pač v prvi vrsti izraziti svoje začudenje. kako bi bilo možno, la bi aktivni državni funkcijonarji mogli prevzeti vlogo političnih - bojevnikov proti ustavi. V napredni naši javnosti se je ope-tovano vodila debata o vprašanju ene ii dveh oblasti. Konštatirati moramo, tia v tej diskusiji tudi zagovorniki ene oblasti nikdar niso operirali s plemenskimi ali av t on omotičnimi argumenti in da se je šlo vedno le za vprašanje praktičnosti in koristnosti. Imperativ ustave je to debato zaključil t orilog iveh oblasti, reči pa smemo, da so ••.idi praktični razlogi na strani zagovornikov dveh oblasti močnejši. Glede same razdelitve je za Slovenijo obveljala kompromisna formula, ki predstavlja najbolj pravično rešitev problema ter enako čuva interese i ene i druge oblasti, ki bodeta tudi po »eri toriju in prebivalstvu prlliSno enaki. Ta kompromisna formula, ki daje brežiški, sevniški in laški okraj (drugih manjših sprememb ne omenjamo"' ljubljanski oblasti, onemogočuje tudi .vrnitev štajerskega in kranjskega pre-vincijalnega patrijotizma, s katerim so znali nekdanji štajercijanci tako spretno špekulirati. Ko sta ministra Kukovec in Pucelj podpisala vladin predlog, sta prevzela vsak za svojo stranko tudi obvezo, ki -.Te preko angažmana celokupne vlade napram razdelitvenemu načrtu. Zastopnika JDS in SKS sta si bila sve-:ta, da je obnovitev stare provinci jal-ne granite nemogoča. Oni del si oven-.-ke pokrajine, ki ga tvori nekdanja Kranjska z Ljubljano, katera ostane v premnogem oziru kulturno in gospo-iarsko središče našega plemena ter j 3 iot tretja prestolnica države postavljena na posebno odlično mesto, ni »mel postati inferioren napram večji In močnejši severni oblasti, zlasti ko u^tavj izrecno Tjfiv^n? ^azdeli*?' Prvo glasovanje o oblastih Oster nastop nemške vlade proti voditeljem stavke PODODBOR ZAKONODAJNEGA ODBORA JE V NAČELU ODOBRIL VLADIN PREDLOG. — BLAMAŽA POLS. HOHNJECA. Beograd, 9. februarja. (Izv.) Dopoldne se je v seji pododbora za administrativno razdelitev države nadaljevala generalna debata o vladinem predlogu. Govorili so poslanci Simonovid, Hohnjec, Ljuba Jova-novič, Miloradovid, Magovčevid In Wilder. Interesantna debata se je razvila med posl. Ljubo Jovanovičem in Hohnjccem o njegovem predlogu o avtonomijah v paraleli z Anglijo. Jovanovič je poslanca Hoh-njeca podučil, da predstavljajo angleški dominijoni cele kontinente, Anglija sama pa ima razmeroma več oblasti nego jih predlaga vladin načrt. Med veselo pozornostjo navzočih se je na ta Izvajanja poslanca Jovanoviča začel dr. Hohnjec umikati trdeč, da Je primerjal Anglijo samo zato, da pokaže, da morajo imeti oblasti čitn večjo kompetenco. S tem se je ujel v novo zanjko. Poslanec Jovanovič je namreč takoj ugotovil, da Je predlagal Hohnjec samo, naj se razdeli država v 6 a ne v 26 oblasti, o kompetenci teh oblasti pa v njegovem predlogu sploh ni govora. Več govornikov je potem še predlagalo razne detajlne spremembe v načrtu. Po- | me§čencev. Državno uradništvo jc del slanec Wilder je dokazal, da je vladin načrt logična posledica dogodkov predhodne dobe In cele ustvaritve države. Nato se ]e vršilo glasovanje in je bil predlog v načelu sprejet z vsemi proti dvema glasoma. Proti sta glasovala poslanca Hohnjec in Moskovljevld. Na Jutrišnji seji pododbora se prične razprava o »rezki in oblastni samoupravi. Seja finančnega odbora IZREDNI KREDIT VLADI. - KONFLIKT Z NOVINARJI. Beograd, 9. februarja. (Izv.) Danes popoldne se je sestal plenuni finančnega odbora. Na seji se Je najprej prečitala spomenica ministrstva za narodno zdravje, ki zahteva povišanje nekaterih postavk v proračunu. Finačni minister je izjavil, da bo na spomenico odgovoril jutri, ko bo stvar proučil. Tudi ministrstvo sa-obračaja je poslalo spomenico, v kateri zahteva, naj se uredi vprašanje izvanred-nih kreditov za gradbo prog NB-KnJaže-vac in Užice-Vardište. Generalni ravnatelj llid je poročal odboru o delih in pripravah za gradbo teh dveh prog. Radi-kalec Radojevid je v svojem govoru nato ugotovil, da je bilo prvotno predvidenih za obe progi iz investicijskega posojila 15 milijonov dinarjev. Pri licitaciji se je pokazalo, da staneta progi 77 milijonov. Finančni minister dr. Kumanudi je na pripombo odgovoril, da je bila preračunjena vsoto 15 milijonov za tedanje draginjske razmere, dočim se je poznele pokazalo, da je vsled občega podraženja nezadostna. Diferenco bo treba pokriti z Izvanrednim dodatkom. Nato se je razpravljalo še o Izvanred-nem kreditu v znesku 100 milijonov kron, ki je bil predviden že v proračunu za leto 1921., ter se je sedai postavil v proračun- GOVOR DRŽAVNEGA KANCLERJA V PARLAMENTU. - PRINCIPI JELNA IZJAVA O PRAVICI DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV DO STAVKE Državni ki. kl so stavkali, kot uporniki v svo ji službi. Železničarji so se zdaj že vsi vrnTl na delo. Vlada je uvedla proti vsen stavkujočim disciplinarno preiskavo člane akcijskega odbora štrajkujoči! in druge voditelje stavke pa takoj ?u spendirala. Časopisje obširno razpravlja ostrem nastopu vlade. Razun leviča? skih odobravajo vsi listi vladno iak Berlin, 9. februarja. (Izv.) kancler dr. VTirth je danes podal v parlamentu izjavo, v kateri zavzema vlada stališče napram stavki železničarjev. Vlada smatra, da to ni bila stavka, temveč revolta državnih na vlade in ima javne pravice, pravico na penzijo, jo večinoma definitivno nastavljeno in ima pravico do rednih prejemkov, nima pa pravice stavkati Vlada zahteva, da se obsodijo uradni- tiko. Amerika definitivno odklonila udeležbo v Genovi URADNI ODGOVOR AMERIŠKE VLADE NA POVABILO K OBNOVITVENI KON FERENCL 9 : 6 glasovom odobril, da izvanredni kredit od 100 milijonov ostane vladi na razpolago. Prihodnja seja jutri. Beograd, 9- februarja. (Izv.) V dopoldanski seji finančnega odbora Je predsednik dr. Voja Veljkovid prečital pismo dr. Velizarja Jankovida na predsednika skupščine, v katerem zahteva, da se novinarji iz sej finančnega odbora Izključujejo. Pri razpravi o tem vprašanju Je bilo ugotovljeno, da v starem poslovniku ni točno rečeno, da novinarji ne smelo prisostvovati sejam finančnega odbora, med tem ko novi poslovnik, kl Jih Izključuje od teh sej, še nI uzakonjen. Člani odbora so Izjavili, da nimajo nič proti temu, da novinarji prisostvujejo seiam, a poslanec! Lazld je konstatiral, da baš dr. Jankovid cesto sabotira delo odbora ne samo s tem, ker ni pri nobeni teli prisoten, ampak tudi s tem. da odboru poštlja vsako-Jake pismene memorande, namesto da bi ustmeno stavil svoje predloge. Predsednik je nato izjavil, da bodo novinarji kot do sedal mogli prisostvovati sejam, kadar pa gre za državno tajnost, se bodo morali odstraniti.. Beograd. 9. februarja. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora Je na svoji po- Pariz. 9- februarja. (Izv.) »Newyork Herald. poroča iz Washingtona, da ie bil odgovor ameriške vlade na povabilo na genovsko konferenco danes popoldne predan v Rimu. V odgovoru izjavlja ameri- znano načelo Hardingove vlade, da s Amerika noče vmešavati v evropske za deve. Amerika prepušča zastopnikom e\ ropskih vlad, naj na konierenci sami ure de vprašanja evropske obnove; obljubil ška vlada, da se v sedanjih okoliščinah j pa, da s svoje strani splošnemu obnovit ne more udeležiti konference, čeprav se v 1 venemu pokretu ne le ne bo stavila nika načelu strinja s sklicanjem svetovne kon-1 kih ovir, ampak ga bo po svojih moče' ference za obnovo. V odgovoru ponavlja vsestransko podpirala, državni tajnik za zunanje zadeve, Hughes. | --- Anglija in Iiafija proti Franciji ANGLEŠKI ODGOVOR NA FRANCOSKE ZAHTEVE. Pariz, 9. februarja. (Izv.) Danes je an- ' delovno polje, kateremu se ne sme pr* gleška vlada odgovorila na francosko no- j judicirati s predhodnimi pogodbami. Vale' to. ki zahteva pred sestankom genovske j tega odklanja, Anglija predkonferencf konference pred konferenco velesil, ki naj i velesil. bi točno fiksirale točke, o katerih se bo i Milanski 'Secolo* piše. da se tudi v Genovi razpravljalo. V svojem odgo- , lijanska vlada protivi odgoditvi genov voru izjavlja angleška vlada, da ee pred ske konference. Po vesteh iz Rima * veem ne strinja ; francosko zahtevo po klerikalna ljudska stranka sprejela res<"; odgoditvi konference v Genovi. V meri- lici jo. s katero zahteva od vlade, na toniem oziru smatra angleška vlada, da • deluje z vsem vplivom na to, da se otvo mora hneti genovska konferenca široko I ni g«no«r. konferenca nb določenem Ča*" ske dvanajstine za meseca marc in april-; poldanski seji pretresala budžet ministr- j Y||g§j Qrfi3ndO f|G fflOFCt PrOti Vi$J©V sestaviti vlade danskim atentatorieir Prečitano je bilo nadalje poročilo o po-rabjenih dvanajstinah za meseca januar in februar in se je ugotovilo, da ie pri teh dvanajstinah prihranila finančna uprava 19 milijonov dinarjev. Odbor je nato z stva socijalne politike. Pred vsem je bilo zmanjšano število oddelkov tega ministr-, stva od 10 na 6. Do sedaj je prištedenih j okoli 10 milijonov Din. od tega 4 in pol \ milijona Din samo pri osebnih Ostra zima vsepovsod Beograd, 9. februarja. (Izv.) Snežna katastrofa traja v nezmanjšani meri. Železniški promet je slejkoprej ukinjen. Danes sta izšla iz Beograda samo dva vlaka, prišel pa je le eden. Brzojavne in telefonske zveze so v notranjosti Srbija popolnoma prekinjene, proti severu in zapadu pa zelo motene. Porabna je le zveza s Sarajevom, ki predstavlja edino pot iz Beograda v svet« Vsa beograjska vojaška posadka je odšla na, delo, da čisti železniške proge. Delo pa je zelo otežkočeno vsled nenavadnega mraza, ki je pritisnil pretekli mesec. Tudi iz Sarajeva poročajo, da so vsi vojaški oddelki na delu, da omogočijo vsaj delen promet vlakov na glavnih progah. Sarajevska železniška direkcija se nadeja, da bo mogla še ta teden obnoviti vožnje na progi med Sarajevom in bosanskim Brodom. Telefonsko zvezo ima Sarajevo edino r. Beogradom in Zagrebom. Budimpešta, 9. februarja. (Izv.) Zaradi visokega snega je železniški promet, na Madžarskem večinoma ukinjen. Rim. 9. februarja. (Izv.) Ko ie pml-izdatkih parlamenta de Nicola i>o brez- uspešnem poskusu, sestaviti vlado, vrnil kralju svoj mandat, mu je ime- Berlin, 9. februarja. (Izv.) T vseh ta- kot politike, ki bij>rišHše v po- s te v, imena kah Vzhodnega morja je voda zamrznila. Ladijski promet je popolnoma ustavljen. Priprave za kralfevo poroko Beograd, 9. fobr. (Izv.) Sinoči ob 18. uri se je vršil v dvorani beograjske občine prvi sestanek odbora, kj vodi priprave za slovesnosti o priliki kraljeve poroke. Konstituiralo * je predsedstvo, v katero so bili izvoljeni predsednik občine, predsednik trgovske zbornice, predsednik društva trgovske omladine. upravitelj narodne banke SRS, zastopnica ženskih društev, predsednik državnega sveta in nekaj svečenikov. Dalje so razpravljali o programu svečanosti, nakar se jc odbor razdeiil v sekcije po svojih različnih nalogah. Sekcije bodo na prihodnji plenarni «eji odbora referiraie o Orlando. Giolitti. Nitti. Kralj je pozval k sebi najprej Orloii-da, ki je prevzel ponujeni mu mandat. Včeraj popoldne in danes dopoldne je imel konference z voditelji vseh levičarskih strank. Naletel pa je pri tem na iste težkoče, ki so onemogočile setavo vlade de Nicoli. Sporazumeti se ni mogel ne ? klerikalci, ne s so-cijalisti. Zato se je podal danes popoldne v Kvirinal. kjer jo vrnil kralju svoj mandat. Češka rudarska stsvka Beograd. 9. februarja- (Izv.) Na dana: nji obravnavi proti atentatorju Stejiču ir drugim komunistom je govoril brani'«' Popovič, ki je dokazoval, da komunistična stranka Jugoslavije ni dolc-vala po nalo gu iz Rusije in trdil, da jo bilo mnog-obtožencev brutalno prisiljenih, da s podpisali preiskovalne akte, ki so bi' mestoma pretirani. Obtoženci ne more.v biti preganjani zar?dj svojega političn' ga prepričanja kot takoga, ker niso o1 govorni zanj javnosti. Zagovornik Jovanovič je trdil, da ■ t-odno postopanje napram komunisti?: stranki nezakonito, ker sta stranko p' znala tako sodišče kakor narodna skup ščina. Jovanovič bo nadaljeval svoj $r>-vor jutri. GOSPODARSTVO VELIZARJA JANKOVIČA. lueallzem zaščitnika slovenskih «Orlo\ Beograd, 9. februarja, (Izv.) ParlacKr tarna komisija, ki je imela preiskati p Praga, 9. februarja. (Izv.) Večerni listi piSejo, da stavka ta teden gotovo še ne bo končana. Glavna zapreka vzpostavitve dela v čeških rudnikih je predvsem j ureditev vprašanja kolektivne pogodbe med rudarji in lastnik! v ostrovskem re- slovanje topčidereke ekonomije je prer virju. V soboto sc sestane v Pr*gi kon- tožila skupščini svoje poročilo. Komi? ferenca zastopnikov rudarjev rn pod je t- ia je ugotovila, da je takratni poljede svojih načrtih. nikar. Včeraj in danes so imeli rudar- j siri minister Velizar Jankovič prodaj.-* Ministrski predsednik Pašie si je da- \ ski voditelji iz raznih revirjev posvete- gotovim osebam produkte te ekonomi/ !9 v spremstvu ministra za javna dela vaaja. Pomanjkanje premosra postaja ve- 50 odstotkov ceneje nego je sam v pose- ne s v spremstvu ogledal deJa pri popravljali ju starega kraljevega dvora. dno občutnejšo. ni razlogi predvsem prirodnega in gospodarskega. prometnega značaja jasno govorijo za priklopitev savske doline področju ljubljanske uprave. SKS in JDS sta mirno mogli prevzeti odgovornost za razdelitev Slovenije v dve oblasti ter sta mogli svoje stališče uspešno braniti napram vsakemu s stvarnimi argumenti. Mogli sta tc storiti, ker sta se obvezali na pravično in pametno relitev razdelilnega vprašanja. Sedaj čujemo, da se v zakonodajnem odboru poslanec Drofenik oote-guje za staro štajersko granico. Smatramo. da Samostojna kmetijska stranka, ni ravnala preudarno, ko je poslala v težko debato o administrativni razdelitvi poslanca, kateri se očividno ne zaveda delikatnosti svoje naloge ter se niti ne ozka na razpoloženje svojih klubskih tovarišev. Vsekakor pa je pogrešila kmetijskega rarlaiBentsraes? kJuba, d? l>rr>- feniku ni dal takoj točnih navodil. Prepričanj smo, da SKS trdno vztrajs na politično in ekonomsko pravični kompromisni formuli in da bo znala •b energično gesto napraviti konec ekstraturi gosp. Drofenika, ki očividno ne vč, da pri tako resni stvari, ka-kršna je administrativna, _ razdelitev države, ni dovoljeno igrati demago-gične igre za častite somišljenike in prijatelje iz domače fare. Ali bo zakonodajni odbor svojo nalogo izvršil? Zadnje debate v radikal-skem klubu kažejo, da bi mnogi poslanci, zlasti iz Srbije, kjer gre boj proti »prevelikim* oblastem in se silno križajo ambicije raznih okrožnih mest. naprtili rešitev vprašanja in s tem odgovornost izključno vladi. Demokratski klub je sklenil, da take igrs ne pripusti Forsiral bo delo ▼ zakonodajnemu odboru, da se tako uredi ta vazadeva, rednim parlamc-nts-rani notom ter m.m- IZMIŠLJENO PISMO MINISTRA PRIBIČEVIČA. Beograd. 9. februarja. (Izv. i Radikal* prinaša članek znanega ni naredbi predpisal. Gospod Jankovič •je pri tem sam najbolj okoristil. Da V-. tudi pozneje ne bil »oškodovan>, jfi dvr 1 dni pred svojo demisijo izdal nartdbo da dobivajo pridelke iz topčidetske ekr> L noro i je po privilegiranih cenah tudi ziKuiega franKOvcajb.vS. ministri p^^vred^! p0T0«io Košutiča m prepis pisma, ki ga je Ru-imisj;e „buia v pariamentamih g. Poročilo ko kroeriii Jankovičem. dolfu Hercigonji 23. novembra, prešle-! ^. . ga leta baje pisal minister Pribičevič. 1 6 Pismo naroča Hercigonji. naj spravi v Iz MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 9. februarja. (Izv.) Dacet ■■* stran Radiča! »Radikal* smatra, da pismo potrjuje, kar je že svoj čas trdil Stojan Protič, namreč da je pri atentatu pokojnega Draškoviča pomagal tudi sam minister Pribičevič: Pismo je falzifikat Vsebina je jako nerodno izmišljena. Pismo so gotovo prinesli frankovci iz A\-strije :n ga ponuiali okoli, dokler ga ni končno j kusjja. ^^ L^^^^^flZAVDLIENCE PRI KRALJU. ral. V oči pada tudi. da je pismo tis- n kano takoj za Košutičevim člankom, kar opozarja na, to, da je Protič, ki r senilni zlobi neprestano napada Sve-tosarja Pribičsviča, kot honorar m prepustitev pičraa tiskal član&i: r»r5(v|t» frvskf»ve!» v Ju^osla-vjii je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je finančni minister predložil, nov« revidirane budžetne predloge ministrstev, od katerih so bili poedini odobreni. Voj ni minister je nato podal važen obširei referat, o katerem se je razvila dolga di*. Beograd, 9. februarja. (Izv.) Danes j* sprejel kralj deputacljo kola jahača, k ga le zaprosila, naj prevzame pokroviteljstvo nad savezom. Opoldne je kralj spre. iel v avdljenci patriarha Dimitrija in vez* daltratlntker* vlsdlk" DunHis Priprsve za genevsfco konfergno Trst, 8. februarja. trski predsednik Bnnomi takoj po svoji povrnitvi iz Cannesa, ?o se živahno nadaljevale zadnje dni januarja in tudi niso bile prekinjene vsled ministrske krize. Ministrski svet je -kleni! poveriti pripravo vsega potrebnega za konferenco posebnemu viad-eemu organu. Za glavnepa tajnika na konferenci je bi! določen baron Romano Avezza-iha, bivši poslanik v VCashirgtonu ln -■rel-cdnik konfercnce v Porto-ose. strane Več 12. decembra ratražHo od Direkcije izvještaj po tome predmetu. Na osnovu dobivenog naioga Direktor je radi razjašnjenja stvari, a u prisustvu svoga tehničkog pomočnika pozvao k sebi sve u obzir dolazeče službenike, pa jc zatim naredio prisutnomc šefu opšteg odelenja, da smiesta makne voditelja otpremne kanceiarije, da povede hitno Istragu i da preduzme sve potrebno, kako bi se u bu- -f Prespali časi. Včerajšnja »Jugoslavija^ be huduje na vojnega ministra generala Hadžiča. da je v parlamentu zagovarjal Wranglove .Tani-oarje. Zal, da je originalna »Jugoslavija* obrnila želo svoje jezo na napačno osebo, kajti general Stovan Hadžič, sedanji prvi adjutant kralja Aleksandra, se že dolgo na bavi več z vojnim ministrovanjem, ki sa F dučnosti takovi dogodjaji onemogučili. prepustil kolegi generalu Zečevicu, ta šao !e ^ zopet generalu Milošu Vašiču, ki _Preokret v procesa Landru? — j Kovosadsko gledališče se vsled nklnje- Ponovna preiskava? Landru in njegovi j nja državne subvencije naibrže zapre; zagovorniki si v Parizu zelo prizadevajo, vsai tako se je izjavil gledališčni ravna- da bi dosegli revizijo celega procesa. Lan-drujev branitelj je sporočil francoskemu telj Karadžič napram novinarjem. Zakon o varstva starin. V svrho uspeš- Dck su se izvidi ioš vodili, došao fdrie 23. decembra) Ravnatelj Policije u Dlrekciju radi informacije, u koju je svr- i nce- hu po svojim organima' dao preslušatt prespala -Jugoslavija* kr.r tri je danes res minister vojne in morna-V teh mrzlih zimskih dnevih je .ome kancelarijsko osoblje, koie je dolazilo u obzir. Odmah nakon ove redarstvene Inter- Za člane glavnega tajništva so bili imenovani razni tehnikov dotionih mi- rekcij'aTeTzvieTtFa7iin?štWstvo neke novine izvan Zagreba. O rezultatu disciplinskih isledjenja Di- ministre; naj počiva in sp: prej. ..a^u ................ + strah v Kočevju. Iz „ , vencije otpočela je o jedr.om dijeiu za-1 nam poročajo: Ko so dospele semkaj j miloščenie. grebačkih novina žestoka hajka protiv prve vesti, da so snuje enotna poli-j Direktora, kojemu su primjeru slijediic i tična nemška stranka za vso našo dr-j žavo. ?o začeli Kočevci rrumoma zapuščati radikalsko stranko, katero so smatrali za kako opoziciionalno it malkontentsko stranko, ter Sli samo zato za radikalskimi agitatorji. Vslcd! . .... * -j » g' J 7i> i. j^uu^ UUIIUAUU uu i Sm t v'u. jaiiuata . . v i • • \r nje politike, gospodarska tn fi- m2 ± Sadržai ovih izVještaia u krat- tega preobrata med kočevskimi Ncm- ---------- ------ - -------------ki bijj (Jo?Icj ^ijjjj »lo.onski radikalci. je. baje pokrajinski of'V>or | narodno - radikalske stranko za Fio-venijo nvjno zahteval od centralni-1 ga odbora v Beogradu, da ta interve- ministru pravde, da Je neki človek par nega raziskovanja starin, kakršnih je do-dni po aretacij! Landruja izkopal na po- sti ^ našj Dalmaciji, pripravlja vlada pokopališču v Ganbalsu cele dele okostij, ^ben zakon, na podiagi katerega bo mojih skriva! odnesel na Landrujev vrt in i go£e raziastiii one dele posestev, ki stoje jih tam zakopal. Smatrajo, da bo mini- na krajih, ki so arheološke važnosti. Dr-ster pravde na podlagi te izpovedi primo-j java s teni zakonom lahko ekspropri-ran. da odredi novo obširno preiskavo. iraja zsradbe ali zemljišča, 6e bi to bilo Landru se torej smrti ze!o brani. Na dru- j v interesu varstva katerega arheološkega gi strani pa je tudi ponosen. Te dni Je i spomenika Spličani bodo na ta način pobila namreč ničnostna pritožba proti izkusil! pospraviti trhle hiše in ostalo na- r.ičnostna tudi na- smrtni obsodbi zavržena in sodba jc pol- vlako okrog Dioklecianove palače. Zakon j nomočna, Landru pa ;e cJklonil podpisati .ij0 omogočil tudi kopanje v Solinu. Kočevja prošnjo na predsednika republike za po- j /strstvib. Glavno tajništvo bo mora- aja Svojim 'dopisima ^ 31. decembra Io uredit! vsa vprašanja, ki se tičejo nA ,, , ,„ ,„„„„„., znna rančna vprašanja, zveza s tujimi de- ko } slijedeči: - gae iami, vprašan 'e tolmačev, tiska „ _ =td. Glavnemu tajništvu jo razen tega r-iideJjen urad za stanovanja, .■črte. žf-leziiške zveze itd. Medtem nadaljujejo živahne priprave tu«-i v Genovi. Predvideva sc. ■i bo znašalo število Članov tujih lelr-gaeij in njihovega Spremstva, nad 1000 oseb. katere bo spremljalo nai 700 novinarjev. Ker ni v Genovi dovoli dobrih hotelov za toliko Pu li, se i torto pripravili za to tudi hoteli cb! 1921. god., odnosno oa 11. i 30. januara Okružnice, odn. naredbe, koie su se od-tranv nosi'c na putovanje vladara, na kretnje i razmještaj trupa, kao i na mjere predu- Pr o sveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Petek, 10. febr.: ^Vražja ženska^. B. Sobota. 11. febr.: »Prekrasne Sabinkc«. A. Nedelja, 12. febr.: PopoMne ob 3. <*Revi-zor*. Izv. Nedeljo. 12 iebr.: Zvečer oh & -NamleU. Izven. zete «i zaštitu željeznice nisn u opšte sla- j>. Novem Sadu in prepreči orga- Pcncdc'jek, 13. febr.: -Prekrasne Sabin- to ti M/jflinrcfrri IIH cvih rtkrintiiM L-r»t-i 1 . i . /■» ir: do II;. -■vede! Tozadevr; ::>Tstnfmi .obili. Raz"-n teg, ie o Mad/arsku. Od svih okiužnica, koia su oir.aškom prešle u Madjarsko, samo su Četiri važr.ijeg saaržaja, a odnose se na putovanje regruia, suzbijanje karlističke propagande, oslobodienje željezničkih na- 7 mieštenika od nastupa 6 nedjeljnc voinc iežbe 1 na dozvolu, da se za šestnedieij- nu vojnu vežfcu pozvani voini obveznici '.•• . ' i mogu vratiti svojim kučama; ali se i Za olajšanje zvez so bo . , . . J. , ,, * 4 ovim okruzmeama mora poreči karakter tajne. Razjašnienic za okolnost, kako su nizaeijo nove enotne nemške stranke ke*. C. na Kočevskem, ker sicer bo ta' oj ko- Torek, 14. febr.: Zcprto. r-fadni vse do Sv. Marghorit avtomobilski pr"«not. ; oi razpolaga že s 120 ivj večini luksusnimi avt/v ?e bodo vpeljale nov? 'zniškf zveze. Sijaino opremljeni ncc radikalske slave v Sloveniji, -f Vojna odškodnina invalidom. Delegacija naše države bo zahtevala na konferenci v Genovi, da se reži tudi vprašanja vojne odškodnine invalidom. Reparacijska komisija v tcan oziru še ni storila nobenega . D. 4- Protiju^osiovanske dcmonstrac-je v Italiji. Med onimi redkimi itali- . ,. ■ , . .... nrjmjJ„ oslobodjenja. Kancelarijskoi službi posve se oouo ustav ijaji prea, čiva„ su tadan]j nadležni organi malenu | iatrskimi intelektualci, ki se zavzemajo krKaiJe^ ^T"'^žnju. Kada Je koncem 1919. g. sadanji .onrerence, v ,'itvcna seja se bo vršila v zgodovin- nal-Či S. Gior«io ki ie »imbol cc-iDirektor preuzeo vodstvo Direkcije, po- med Juge lavijo in Italijo, je vseuč:-- ^ Vn l« lku5ao le da Prcustrojstvom kancclarijske ! liščni profesor Salvemini, avtor zna- ~.ovske mornarske in trgovske slave. Časnikarjem je dala občina na raz-olago krasno palačo, v katere dvoranah bodo lahko povsem mirno delali. čitali in razpravljali. Iz palače bo-60 lahko pošiPali pisma, brzojavili in telefonirali svojim listom. Ustanovila se bo v Genovi posebna telefonska Centrala z zvezo ? Parizom, Londonom •ln drugimi mo=ti. Lahko so bo direktno brzojavljalo v Pariz. Bruselj, London, Berlin, Frankfurt in potem Trsta v Prago in Beograd. Brzojavke v Mo-,-kvo =e bodo pošiljale skozi Francija 3li pa potom rimske radiotelegrafske postaje, ki bo pošiljala tudi brzojavke v Berlin in Moskvo. Druga rad slavni Bohnen z arijami Iz italijanskih in Wagnericvih oper. Ruski pisatelji in učenjaki. Maksim Gor-klj se nahaja sedaj v Scliwarzu-a!du ni Nemškem v sanatoriju za bolne na p!ui-člh. Iz Rusiie ie prinese! s sebol nekaj j spisov ruskih učenjakov lz zadnjih časov, . Gorkij pripoveduje, da se le osnoval * ■ Moskvi komite za zboljšanje stanja uči-niakov In avtorjev, ki bo oskrbel izdajanje spisov v neki berlinski tiskarni. Rosk! znanstveniki so zadnje čase mnogo delali. Dr. Mečnikovlicv In dr. Manuhin sta odkrila bacile španske bo'ezni, Manuhin ji bale tudi dokazal pravl nost Stelnachove teorije o regeneraciji pubertetnih žlez ter napravil nova odkritja za zdravljenje ieti-ke. kar da upat!, da se bemo kmaiu uspešno bori i proti tej bolezni. Ruski fizik Huoson se nahaja v Berlinu pri Einsteinu. 7Obletnica pedovenske univerze. Za bo-Ionjsko je v Evropi najstarejša univerza v PadovI, ki bo slavila letos meseca maia 7001etnico svojega obstoja. Rektorat unl-j verze v Padovi prejema Že od novega leta dalje mnosobroine čestitke. Proslave | sc udeleže zastopniki menda vseh univerz sveta. moral predavanje prekiniti. Po svefu 1 »s svojo trudapo no vnemo ln z velikimi 1 uspehi kleše stopnje v ! orkestralne produkcije z uspehi kleše stopnje v neobdelan kamen Pričelo gostovanje domačimi moč- | arja z Gorkega dramo »Na dnu>. Upnzo- lezniske^a dirskisrja Pred nekaj dnevi Js po vsi državi vzbu ste kanceiarije i predsjedničke kanceiarije. bivši šef predsjedničkog ureda, šef op-• 2teg odjeljenja I administrativni pomočnik j Direktora. i Glede samog Direktora dovoljno je spojila razburjenje in ogorčenje vest, da so! menuti, da Istoga nc tereti prema naho-e v najkritičnejšem času politične nape- j djeniu Ministarstva Saobračaja, več s ob nsti med Jugoslavijo in Madžarsko iz I žirom na podjelu službe nikakova odgo-agrebške direkcije' pošiljali madžarski ■ vornost ni materijalna ni moralna. Vljesti, železniški upravi prepisi tajnih naredb o i da ie Direktor pozvan na odgovornst, da -iši mobi izaciii. o potovanju kralja Itd-! ie suspendovan od službe i čak. da Je "ot odgovornega krivca se je splošno; predan sudu, skroz i skroz su izmišljene. — Grčija proti Pcincareja. Po poro-službenici: voditelj ekspedita, voditelj op-1 jnih jZ Aten je grška javnost zelo ogor- eznačcvalo ravnatelja Franiča. Sedaj | nam zagrebška direkcija pošilja uradno j poročilo o izvršeni preiskavi, ki dokazuje,' da iera ni tako huda, akoravno ie resna,} na drugi Strani pa ugotavlia, da direktor-: ja Franiča ne zadene nobena dolosna kriv- i d3. Poročilo pravi med dragim: Za činjenicu, da se osim okružnica, ko- i 's se odnose na komercijalnu službu, šalju davno evakuisani Pečuh I okružnice U Zagrebu, dne 6. februara 1922. Direkcija državnih željeznica. Politične Zakonski načrt o upravnem sodstvu je pasiral tozadevno sekcijo za-'.onodajnega odbora, ki je sprejela dru?og sadržala, kao na prlmjer o trrns- j 8. t. m. tudi prehodne naredbe in s portima regrata, saznao Je pre svakog tem za vršila svoje delo. Zakonski na- irugoga tcrr.ošnji delegat našeg Ministarstva Saobračaja. Isti Je odmah (dna 9. decembra 192!. god.) o stvari izvjestio nad-redjeno mu Mnistarstvo, koie je sa svoie Crt. ki ureja upravna sodišča in kot vrhovno instanco državni svet, pride sedaj pred plenum zakonodajnega odbora. čena na Poincareja zaradi njegovega me-moranda angleški vladi, v katerem tolmači svoie Turkom prijazno stališče v vprašanju Smirne in Tracije. — Amerika zmanjšuje častniški zbor. Kakor poroča »Reuter» z VVashing-tona. Je predložil šef ameriškega generalnega štaba, Pershing v senatu zakonski načrt, na podlagi katerega se ima zmanjšati število častnikov od 17 na 12 tisoč. — Novo portugalsko vlado ie sestavil vodja demokratske stranke, Mario Silva; zunanji minister je Barbarosa Bagal-haes. — Ustavni načrt za Palestino ie izdelala v zmislu sk'epcv- mirovne konie-rcnce angleška vlada. Eiaborat je predložilo v presojo zionistični zvezi v Lodonu in zastopnikom Arabcev, ki so prispeli nalašč v ta namen na Angleško. — Pri občinskih volitvah v Barceloni so dne 5. t. m. zmagali socialisti, ki so dobili 31.500 glasov in 16 mandatov: radikalci so ostali s 24.000 glasovi in 9 mandati v manjšini, menarhisti so dobili le 9000 glasov, na katere ni odpadel noben mandat. vdarja zlasti kulturno delo domačinov dejstvo, da postavlja prof. Jera) s svoj neumornim delom temelj domači instrumentalni glasbi. Prof. Jera! nam podaja mojstrska dela instrumentalne g asbe v I mdinavije se podajo nekateri člani gledišča nazaj v Moskvo, nekateri se bedo pa porazgubili po evropskih gledališčih kci režišsrji. Madaem Curie. Pariška medicinska aka- ob!iki ki kolikor možno odgovarja name- dcmiia ie na mesto umrlega člana prof. Perriera Imenovala za članico najditeluco radija, gospo Curie. FuturistUni prvak Marinettl v Trstu, v Neaplju so imele predstave Marlnettlieve-33 futuristlčnega gledališča velik uspeli. ........... Vsai tako trdi Marinettl sam. Iz Neaplja, koncertu dne 13. t. m. ie pričakovati veli- \ kamor ie došel iz Prage, ga ie privedla kega umetniškega užitka. Vstopnice v pot pred par dnevi v Trst, kjer Je bil zad-predorodajl v pisarni 0'asbene Matice' niič leta 1910. Tedaj Je bil prosil, nai ob- nom skladate'Ja. Z normalno zesedenimi godali doseza enotnost orkestra v sozvo-ku s pihali, kontraste v dinamiki od zvenečega pianissima do mogočnega fortissl-ma in pravilno melodično črto z ozirom na stavbo skladbe in njen vrhunec. Na (Gosposka ulica 8, I. nadstr.). lil. Literarni večer. V ponedeljek dne 13. t. m. bo ob osmih zvečer v veliki uvo rani Mestnega doma na katerem bosta nastopila mlada pisateljica Štefanija Ravnikar in pesnik Tone Seliškar. Vstopnice pri večerni blagajni. Velika glasbena prireditev v Beograda. I činstvo po predstavi ne ploska, ampak ' žvižga, čemur so se Tržačani navdušeno odzvali. Tudi te dni Je žvižgalo občinstvo „ t iuhii-.nl večer m2(3 predstavami, od začetka do konca in v Ljubljani večer, ^^ ^^ bo]j_ To pQt brez Marinettl. jevega poziva in proti njegovi volji. Uprizarjal je drame, ki trajajo kvečjemu po dve minuti. Vsebina teh Marinettlievih in Caugiullljevih dram so navadno streli iz le 4mos3ayiii f?aii3eU potrebno! Na čosto izraženo Željo naših cenj. 'eraleev. ki nam tudi pridno douisige-jo, bomo danes in jutri ter tudi še j pozneje objavili nekaj zanimivih odgovorov na. naše novoletno vprašanje -Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno*., Na to vp rije dijaki (filozofi): Naj bolj nam je rotrela: vzgoji spartonskih mater in sinov. ?ato naj bodo matere samo matere, vlačuga; k t je to naioga vseh nalog! in čac-i * -h čani, bi jo more kdaj 2cma rlo-.-'2;! Vzgo'ile bodo sinove, da bo: Drugi pa pravi: Po prevratu so me na smrt bolnega pripeljali v Jugoslavijo. Ustna so šepetala Cankarjeve besede: »O domovina, ti >i kakor zdravje!* Vso sladkost teh besed sem občutil takrat, kakor je morda ne bom nikdar v<;e. Ozdravel sem in stopil na cesto, da prvikrat užijem svobodni dih r.a*»h nega vladohlepstva. Nikoli več jim ne sanjalo ne o »cesarju*. Radiču! bi se ne c , ... i.ol;an in gora. ln sem videl in Cul: ^L80*^ .tr^0"/] i«Jug^Iaviji bi bila mogoča, ko bi ne bilo — Jugoslovanov!* Stfr ptujski narošnik pravj. da je Jugoslaviji najbolj treba: Poedinega, polnoletnim spoznanega državljana in volilnega upravičenca razsodnost glede dolžnosti in pravic napram celoti t. i. proti sodržavljanom, oziroma državi. S pomočjo razsodnosti podpira po svoji zmožnosti poedinec celoto. V proslavo zaroke kralja Aleksandra in: rcvoiver|a, zdravniki, ki kimaio z glava-princeze Marija so pripravljajo vsa beo- I mii jokajoči starši itd. Nekaj takih dram grajska pevska in glasbena društva za nam je Qradnik popisrl v »Gledališkem veliko glasbeno prireditev, ki nai se vrši j [jstu Tržačani so prinesli k predstavam na dan slavnostnega prstenja. Na tem ; s j^j poing 2epc krompirja, limon ltd_ koncertu nastopi po skoro dveletni pavzi i in ^ vse to metali v Marinettija, ki Je orkester kraljeve garde, ki se ie po svoji turneji po Jugoslaviji posveti! notranjemu delu. Orkester šteje sedaj 170 prvovrstnih članov. Na koncertu bo izvaia! glasovito uverturo Cajkovskega -1812.- Novc knjige zagrebške ^Narodno knjižnice'». »Knjižnica« je izdala zadnje tedne potemtakem doživel res kolosalen uspeli. Sara Bcrnhard, slovita Iranc. dramska umetnica, ie dobila influcnco. Dopisnik »Timesov« jo Je med boleznijo obiska! in Jo povpraševaj po njenih načrtih za bodočnost. Rekla ie, da namerava potovati v Newyork, kjer bo sodelovala pri neki Miroslava Krleža zbirko novel pod našlo- veliki klncmatograiični predstavi Dalje le vom »Hrvatski bog Mars>, Dostojevskc- ! pripovedovala, da se pripravlja na daljšo ga »Igralca* v prevodu Milana Bogdano- j turnejo po Evropi. Posnemanja vredna podjetnost in žilavost, saj je velika tra-gedinia že — v devetinsedemdesetem letu. Da. upili so in prevpili pravični bič celota pa lahko potem presodi zaščito Cankarjev: »O. domovina, ti si kakor1 posameznika. Da deluje v tem vnWn kdor te. ljubi, ga zasmehu- sleherni državljan, prospevala bi tudi j država. F. K. ješ: In spoznal sem: Iztrebite «J:igos'.c-vanc». iztrebite farizeja, iztrebite de-državl'an državnik ia vojsko-' ntagege, «aj ljudstvo je dobro! 1»! fiA^rifl '> APi ? /1 rt I fl^KO 2 ■ o:'ja, ki r.atanko pozna čclžr.osli do -voje države, ki bodi v tej svoji funk-•iji zjdnji, ki zahteva pravice! »Jezuitske srednjevc-ške šole*, ki jim ; ravimo danes srednje Scle, postavi j-.-.o nazaj v antiko ali pa v S. deset ietje XX. stoletja! Tretji odgovarja: Dal bi jim za tri mesece »prejšnjega cesarja*, dal bi ga jim v vsem orna-i tu, z vsem konfortom. Dal bi jim pa- Cand. ing. iz Maribora pravi: Jugoslavija potrebuje najbolj zna-cajnih, delavnih in štedljivih mož. ki jo res 6 slovanskim ponosom ljubijo vida in novele Knuta Hamsuna. Don Luka Jelič, znani dalmatinski zgodovinar in arheolog Je umrl v Kaštelu j Starem dne 2. februarja. Poleg dveh več-! jih razprav o glagolicl (e napisal mnogo zanimivih biografij, n. pr. o izkopinah v' Biogradu In Nini. o zvoniku splitske cerk- smučarski zlet letošnjega "smučnr- ve. o solinskih izkopinah itd. Njegovi spi- skcga tečaja v LjuNlari se bo vršil v nosi so izhajali v »Bulletlnu di archeologia*. de!?o dne 12. t. m., in sicer v Bohinj. Od- Spori »Vjesnlku arh. društva«, slov spomenika« i. dr. »Zborniku jugo- hocj z večernim sobotnim vlakom aH nedeljskim jutranjim vlakom. Nadalina po- Gastav Krklec. hrvatski pisatelj se mu- Jasnila v nedeljo dopoldan po prihodu Judi te dni v Pragi, da spozna tamošnie li-! traniega nedeljskega vlaka v hotelu «Mar- Gosp. Fran Poljpnšek. skladiščnik; terarno življenje. »Ceškoslovenska Repu Irž. železnice v Leseah. je prav lepo bilka« obeta, da bo v eni prihodnjih šte-odgovoril v naslednjih ver-; v|lk prinesla prevode njegovih pesmi. Starodavna bazilika v Splitu. Neko dan kež«.— H nedeljskim. smuSkim tekmam v Bi, hinju dobe tekmovalci polovično voznino na državrlh železnicah, po možnosti tudi Mesto slovnic, narodno p£»em! Svet. Celo' nred mlin mesto «exercieij». voiaške v-aj?! Zdrav mla lenif, plem-nit človek, dober Slovan. resničen Slovan! Ves svet nas — spoštoval, ker se nas bo bal' Ink o t. stvarno vprašanje. ,-si* na znanje, _________________—r_ Ti. moj sin! iim jio^tav il ] Kaj je Jugoslaviji najbolj ooirebno: . o'o«kim raziskovanjem in izkopavanjem v sko znanstveno društvo je dobilo dovo- ™ južni. Športna zveza bo Izdajala toza- devne legitimacije v Bohinju, hotel Mar- j o v I _ ^ »častno stražo* in l^rižce hi delil obil-iSrce eno. ki bo vsakikrat in vedno, no. Vsega bi jim dal, prav celega »ce-tbflo le za dobrobit Slovava, sarja*. admstiranega do ra,1njrga kno---------- fa. Za ministrskega predsednika oa bi: Da čim prej ta la"!-a ?"a' a, jim dal — Ranica, da bi se nagledali j primemo razočaranje dočaka, enkrat za vselei njegovega koritaželj-i ■■ , lienje. da pod vodstvom arheologa dr. ] _ . Brdnstedta prične prihodnji mesec z arhe-lke? (tekmovalna kcm.s la) Športnik, na, j cbdrže svoje vozne listke, katere vrPčaJo ■ v eno smer po'no, za nazai. ter se bodo s temi listki in z legitimacijo S-o-tnc zve-bl-ko v-ni'i brez novih vo?nl!i ll-tkov Občni zbor S. S .K. *Šparte* ss vrli v nedeljo dne 12. t. m. dopoldne točno ob 'devet! uri orl »Novem »vetu*. ; Splitu. Ekspediciji se pridružita tudi dan ski arheolog We'.1bach ter arhitekt Einar ---! Diggvve. Izkonavanje v e'Ja v prvi vrst! j ; stari bazfiki Iz 5. stoletja, ki Je bi'a po-■ rušena v S. stoletju. Stroške za razisko , vanje prevzame danski kulturni iond. Domače vcsfl * Zdravstveno stanje ministra Žerjava. Od vseh strani nam neprestano priha ajo vprašanja o zdravstvenem stanju ministra drja. Žerjava. Kakor mano, se je prva njegova bolezen, pljučnica, komplicirala z vnetjem re-bernične mrene (pleuritis), ki zadrzuje ozdravljenje. Bolnik še ne more zapustiti postelje. V bodofte bomo zopet od »Saša do 5a.sa objavljali zdravniške buletine o poteku bolezni. Sinočni bu-letin se glasi: »Minister dr. Žerjav ima le stalno vsak dan zvišano telesno toplino. Muči ga kašelj. Izkašljevanjc naporno. Dihanje pohitreno. Srce krepko Slasti in spanja malo. Izcedek v desno prsno duplino ie počasi manjša — Dr. Tičar.> * Nov generalni ravnatelj carinske direkcije. Iz Beograda se javlja, da sta najrevnejša kandidata za mesto generalnega ravnatelja carinske di rekcije, ki se bo izpopolnilo v najkrajšem času, Arzenije Z. Bič, carinski upravnik v pokoju, in Milan Ra-dojkovič bivši carinski nadzornik, oba .sta znana kot odlična strokovnjaka v carinski službi. * Imenovanje dopisnika za mednarodni biro dela. Podpredsednik mednarodnega, biroa dela v Ženevi, gosp. Butler. je prispel v Beograd, da sporazumno z našim ministrstvom za so-cijalno politiko izbere dopisnika iz naše države za mednarodni biro dela iz vrst priglašenih kandidatov. * Izpremembe v državni službi. V zdravstveni službi so imenovani: višji okrajni zdravnik 8. činovnega razreda dr. Živko Lapajne, dr. Ludovik Haring. dr. Ivan Verčon in dr. Julij Polec za višje okrajne zdravnike v 7. činovnem razredu: provizorni okrajni zdravniki dr. Božidar Kflssel, dr. Vladimir Vrečko, dr. Josip Hrušak. dr. Ivan Jurečko, dr. Franc Gerlovič in dr. Josip Glančnik za defi-nitivne okrajne zdravnike v 9. činovnem razredu — vsi na sedanjem službenem mestu. — Pokrajinski namestnik za Slovenijo je poveril posle pomočnika okrajnega glavarstva v Litiji Francu Jerebu, travniškemu mojstru pri oddelku za kmetijstvo, s sedežem v Višnji gori. — Živinorejski inštruktor Franc Krištof je izstopil iz državne službe. Minister pravde je dovolil sodnikoma Viktorju Ko-he'u v Brežicah in Ivanu Trinkausu v Mokronogu zamenjati službeni mesti. * Izpremembe v ccrinski službL Dosedanji inšpektor in voditelj ljubi "anske carinarnice Mihajlo Ačimovič je imenovan za inšpektorja pri generalni direkciji carin. Mesti Antona PeSnika in Todo-ra Djordjeviča, carinikov 4. razreda v Gornjem Cmureku, oziroma v Mariboru, sta proglašeni za izpraznjeni. — Generalna direkcija carin objavlja, da sme <= Balkan*. d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani, izvrševati carinsko-po6redni6ke posle pri carinarnici v Zagrebu. * Shod JD8 v Slovenjgradcn, ki bi se fmel vršiti dne 12. februarja, je preložen na pozneje, ker je moral minister n. r. dr. Kukovec odpotovati v Beograd. * Kandidatom za diplomatsko službo. Kandidati, ki žele vstopiti v diplomatsko kariero, morajo vložiti svoje prošnje do dne 1. aprila 1922 pri ministrstvu za vnanje zadeve. Program izpitnih predmetov in rok, kdaj se je kandidatom zglasiti k izpitu pri ministrstvu za vna-nje zadeve, se objavita naknadno. * Nov odvetnik v Kranju. Odvetniška zbornica razglaša, da je gospod dr. Luce Treo vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Kranju. * Ostavka na državno službo. Minister »a trgovino in industrijo je sprejel ostavko, ki jo je Ferdinand Svetlič, pisarniški oficial pri oddelku tega ministrstva v Ljubljani, podal na državno službo. * Naš novi roman. V nedeljo pričn objavljati »Jutro* znameniti rajnovej ?i "roman Branislava Nušiča *Devetst(-petnajst*, ki je uprav grandijozna slika vojne tragedije srbskega_ dela nagega naroda. Glavno dejanje romana tvori strašna pot srbske armade čez :-.lbanske gore. Nušieev roman v pestrosti in pretresi iivosti opisa onih velikih dni mučeništva prav nič ne zaostaja za deli najslavnejših vojnih romanci) rov. Upravičeno je bilo njego vo pripovedno delo ocenjeno z bese -rlo: jugoslovanski Barbuese. Slovenske izJanje Nušičevega romana v »Jutru* ie smatrati kot originalno, srbsko izdan je izide paralelno. Uverjeni smo. da bo naš novi roman nudil našin čitateljem mnogo najple-menitejšegr užitka. * Gremlj trgovcev v Ljubljani je imel včeraj zvečer v magistralni posvetovalnici svoj redni letni občni zbor, na ka t&rem je bil po tajniškem in blagajniškem poročilu izvoljen sledeči novi odbor: načelnik Fran Stupica, namestnika Ivan firegorc in Avgust Skaberne, za odbornike: Helena dr. Bretlova, Fran Lavter Fran Pogačnik, Fran Medic. Mirko Am brožič. dr. Ivan Černe, Josip Uran. M: ško Reicher. Alojz Sušnik, Ivan Pip, Pe ter Sterk in Ernst Hieng. za pregled nika računov Viktor Meden in Robert Kollmann, kot odposlanca v pomočniški zbor Anton Škof in Ivan Eiloh. v razso diščni odbor Fran Čuden mL, Ivan Kme' M. Ff reitzer, Fran Vokač, Rudoll Zor in Hinko Stancer, v Šolski odsek za na čelnika Fran Stupica, za odbornike p-Fr. Posračnik, dr. Ivan Černe. Josip U ran. Alojz Sušnik in Peter Sterk. * Nova naloga telefona in telefonistih V novem telefonskem pravilniku je tu ; določba, da more vsak telefonski abo nent za letno doplačilo 120 Din abonlra- fci pri svoji telefonski centrali, da ga ta redno vsako jutro ob gotovi uri prebudi oziioma vrže iz postelje. Tudi izroči tak abonent lahko telefonski centrali seznam svojih dnevnih opravil, nakar ga bo telefonska postaja opominjala, da ne zar mudi ničesar. Ta sistem se je baje jako dobro obnesel v Stoekholmu ter ga je mednarodni brcojavni-telefonski in brzojavni urad toplo priporoča! vsem državam. Drugo vprašanje pa je, kako bodo zadovoljne tslefonistinje s tako službo, oziroma kako odškodnino dobi oni, ki ga bo telefonistinja vsled napačnega spoja vrgla iz postelje. Za te bo treba tudi skrbeti * Proti reduciranja budžeta za univerze. Kakor nam poročajo iz Beograda je prejel predsednik narodne skupščine dr. Ribar spomenico ljubljanske univerze, ki ga prosi, naj deluje pri poslancih na to, da ostanejo v državnem budžetu predvidene postavke za naše visoke šole kolikor mogoče neokrnjene. _ * Bankovci naše države, v nasi kraljevini se nahajajo v prometu bankovci po 1000. 100, 10, 5 1. V-2 V* dinar" ja. 20dinarski bankovci, katerih se je natiskalo Za 285,595.160 dinarjev, so vzeti iz prometa. Večinoma bankovcev se Je natiskalo v Parizu, lOdinarski bankovd v Pragi. V-r i" 8/idinarski v Zagrebu. Po podatkih Inšpektorja finančnega ministrstva se je natisnilo v Parizu 1,555.999 komadov lOOOdinarsklh bankovcev, 10 milijonov 439 tisoč 5dlnarskih in 91,800.000 komadov ldinarskih novčanic. V Pragi se Je natisnilo 50,399.800 bankovcev po 10 dinarjev, v Zagrebu 25 milijonov po pol dinarja ln končno v Zagrebu in Novem Sadu 200 milijonov po Vi dinarja. Naša država ima torej zalogo bankovcev v znesku 4„013.597.095 dinarjev. Poleg tega so še v prometu bankovci Narodne banke (starosrbski bankovci). Na temelju posebne pogodbe je vse bankovce, ki so večji, nego 1 dinar, prevzela Narodna banka, kl se Je zavezala te zamenjati za svoje bankovce, dočim ostanejo bankovci po 1, Vi In % dinarja še nadalie državi. * Zdravstvene zadeve. »Uradni list* pokrajinske tirrave za Slovenijo objavlja v številki 12 z dne 9. februarja: «Zakon o službi epidemijskih zdravnikov*, »Zakon o 6talni epidemijski komisiji*, »Zakon o stalni bolniški komisiji* ter Zakon o zalaganju anatomskih institutov z mrliS*. Razpisana zdravniška služba v Idriji. Mestno županstvo in okrožni zdrav-stveni zastnp v Idriji razpisujeta službo občinskega zdravnika. Letna plača 12.000 lir, poleg tega lepi dohodki od privatne in zobozdravniške prakse, ker je v Idrijskem sodnem in političnem okraju samo en zdravnik. Pogoj je popolno znanje slovenskega jezika. ProSrre je vložiti do dne 10. marca 1922 pri Mestnem župan stvu v Idriji. * Reminiscenra iz žalostnih dni Pišejo | nam: K poročilu Vašega cenj. lista št. 20 z 81. jan. 1922 »Nova šola v Prnjavoru* dovoljujem si Vam dati nekatere kon kretne podatke: V okraju Valievo je bila leta 1914 avstr. domobranska divizi-št. 21, katere večino so tvorili Cehi. * Inflnenca v Sloveniji se »m dalje bolj Siri V velikem Številu slučajev se pojavlja v zadnjem Času na Dolenjskem zlasti v ribniški dolini. Tudi v Ljubljani je 1« malo rodbin, katerim je ta neljubi gost doslej pri zanesel. • Nov dnevnik ▼ DalmacijL Kakor poročajo ix Splita, začne izhajati to dni nov dnevnik pod imenom -Novi List», katerega lastnik in glavni urednik bo g. Oskar Tartaglia. Novi dnevnik bo izhajal na velikem formatu. List je izhajal doslej po dvakrat na teden ter je bil znan po tvojem odločno jugoslovanskem stališču, • Mavzolej za Zrinjskega in Fran-kopana. Društvo »Brada hrvatskog zmaja* v Zagrebu je sklenilo započjv ti takoj z akcijo, da se pri »Zvezdi* pod Mirogojem zgradi mavzolej, v katerem se shranijo kosti Zrinjskega in Frankopana. * Pasteurjev zavod v Novem Sadu. Tudi Vojvodina dobi svoj Pasteurjev kratkem ustanovi v Gospodarstvo ZAŠČITA DOMAČE INDUSTRIJE. Od 2. do 4. t tn. se ie vršila v Beogradu pod predsedstvom generalnega in- Posvetoranja a jttžn? Jelerrfel Sa Dunaju so se vršila posvetovanja o južni železnici, katerih so 6« udeleževali tudi naši delegati Na posvetovanjih se spektoria v trgovinskem ministrstvu, g. . v „lavtiem pripravljal material za kon-Mn„r,H, anketa o raznih aktu- ferenc0i w ^ vrSi v kratkem o vprašanju južne železnice. = Švicarska ponudba za posojilo. Beo- Milorada Saviča, anketa o raznih elnih vprašanjih naše industrijske in trgovinske politike. Nalpr.i » le ropn.Uato o .poIltik-„ "d. j, tinarf, • Jivin^ke oddelke 1 lo od neke skupine švicarskih bank. loča visoko carino na živinske pridelke, f^^ ^ ^ h^^ ^ veli. kost posojila, temveč se skupina švicarskih finančnikov obrača na finančno ministrstvo e splošno ponudbo, o kateri se je treha šele pogajati Kriza v češkoslovaški tekstilni It* dočim ie sama živina neznatno ocarinjena. Vsled tega se nahajajo industrije mesnih Izdelkov v težavnem položaju. Na anketi se Je sklenilo, da se v bodoče izvozna carina na živo živino uravna pod istimi pogoji, kot izvozna carina na pri- --------------.. delke, da na ta način ne bo izvoz žive dustrijL Zveza češkoslovas ih tekstilnih živine pretirano favoriziran na škodo industrijcev je povabila v svrho urebt-tnesne Industrije. i v« obveznosti avstrijske manufakturisio Nadalje se ie sklenilo, da se določi za- j„ konfekcionarje dne 10. febr. na poga ščitna carina na kosti, ker se te v veliki jan;a v Brno. meri izvažajo v inozemstvo, s čemur Je =p'lSjanja v tuji valuti na avstrijskih > železnicah. Kakor ho že mnogim znano, *a rnm oglasu »Tiskovne zadruge* same. Ta zadnji strani «L;. Zv.» objavlja nam-eč T. Z. v e n e m inseratu seznam svo-ih knjig. Tu se je davčna uprava po-tavila na stališče, da treba za vsako njlgo plačati inseratno takso pose-i e j. Na ta način se je taksa seveda po-toterila! Reči moramo, da nam zastaji a pa nad tako perverznostjo flskalifinib istmktov. • Zdravstveno Stanje v Zagrebu. Od ne 28 januarja do 4. februarja je nmr-> v Zagrebu 60 oseb. med njimi 14 za Pučnico, 10 za jetiko in 6 za mrtvo-adom. ostali za raznimi boleznimi evropska mesta, da prouči slične na jTave. • Nove cene kave in kruha v Zagrebu. Poverjeništvo za določanje cen v Zacrrehu, je določilo naslednje cene: črna kava 8 K. bela kava in mlekn 10 K; kruh iz bele moke kilogram 24 kron. iz krušne moke 22 K. Te cene so stopile v veljavo dne 8. februarja. Kakor nam poročajo iz Zagreba, se. nove cene med kavarniškimi gosti povzročile veliko nevoljo. ker se trdi. da povišanje cen ni upravičeno. Napredno politično In Izobraževalno društvo za kolizejskl okraj v Ljubljani ima, svoj občni zbor v soboto dne 11. februarja v gostilni pri Strgulcu, Go6po-svetska cesta in sicer ob 7. uri zvečer. Po občnem zboru se vrši zabavni večer z raznovrstnim programom. • V Celju priredi krajevna organizacija v soboto dne 11. t. m. ob 20. uri v goreniih prostorih Narodnega doma demokratski družaben večer, aa katerem predava vseučiliški profesor dr. Franc Ilešič o Škofu Strossmaverju. • Občni zbor Splošnega slovenskega ženskega društva se vrši v nedeljo dne 12. februarja ob štirih popoldne v ma •jistratni posvetovalnici. Pridite vse! • Jugoslovanska Matlea. V soboto, dne U. februarja ob 8. uri zvečer se vrši v prostorih gostilne Gomzi v Ormožu redni občni zbor Jugoslovanske Matice, pa-Iružnlce za ormoški okraj z običajnim Inevnim redem. Pridite polno številno! • Podružnica Jugoslovanske Matice v Kranjski gori ima svoj redni občni zboi Ine lt. februarja ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim re lom v prostorih hotela »Slavec*. Po občnem zboru prosta zabava ob sodelovanju tamburaškega zbo ra. — • Društvo bančnih uradnikov za Slovenijo ima svoj I. redni občni zbor v p-:-eK dne 17. februarja 1922 ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu (suteren) Ja-Iranske banke. Olbor pozivl.ja vse člane. da se zanesljivo udeleže zbora. Odb. • Klub «SoCa» v Ljubljani opozarja *voje člane in prijatelje kluba, da prebava v soboto dne U. februarja točnr ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Lloyd» rrospod Ciril Petrovee, učitelj v Šiški o velezanimivi in za nas specialno pouč ii temi: »Srbohrvafska narodna <>pika». Vstop prost. K obilni udeležbi vabi od bor. Nehvaležni prenočevalec. Pred par drevi je prišel okoli 24 let stari mladenič k posestniku Jakobu Branislju na Sp-vl. Jezeru pri Cerknici, kjer je pre nočil in pri tej priliki ukradel iz neza lenjene omare 25.000 K denarja in tisoč ron vreden zlat prstan nakar je nežna nokam izginil. • Alkohol — vzrok uboja. V Zagrebu gov In spccijalnega hrastovega stavbnega materijala. O tem vprašanju se ni dosegel sporazum. Zato se ie sklenilo, da se anketa ponovno sestane. KLETARSKI TEČAJ NA GRMU. V dneh 6, 7. in 8. t. m. se Je vrši na potnik prispe, onih postajah, kjer se more nabaviti inozemski denar. = Avstrijska «L3nderbank». Na glavni skupščini te banke se je sklenilo, da se sedež banke prenese v Pariz. V u« rav-ni svet je izvoljenih 32 članov, večinoma članov francoske in angleške sku- državni kmetijski šoli na Grmu pri No- Pine- vem mestu kletarski tečaj, katerega so| = Vsota vlog pn dunajskih farnih se udeležili ena profesorica, ena učitelji- zavodih je znašala koncem leta. IJ-l vso-ca, več gojenk gospodinjske šole. en in-;to 5.3 mlijarde proti 3.07 mil. arde av-ženjer, več vinogradnikov, vinskih trgov-j strjskih kron koneem leta cev in gostilničarjev. ! = Nemški hmeljskl trg. Iz Nurnbergn Predavala sta ravnatelj kmetijske šole.1 p3roc,ijo: Na hmeljskem trgu je bilo za-g. svetn. B. Ska!icky, In strokovni učitelj | jetkom februarja razpečavanje blaga g. Fr. Kafol. j slabše, nego koncem januarja. Cene s0 Učna snov Je bila spretno razdeljena, Ja, trgatvi, moštu, določanju sladkorja In j __ Cjrkulaclja papirnatega denarja v kisline, kipenju, drožah. o kleteh in poso- .. .... p i7i;a7U Nemške državne j,, j____> j___- 1-iU »n. ' , ___ di; drugi dan: o vinskih sestavinah, zo ritvl vina, manipulacijah za ohranitev vina (pretakanju, žvepljanju, člščeniu, filtriranju, zračeniu, pasteriziranju), zboljšanju vina, uporabi vinskih ostankov (žzanjekuhi, izdelavi kisa) ter o vinskih napakah in boleznih; tretji dan: o vinskih vrstah in tipih, pripravljanju In razpeča banke je narastla množina mark v pro-metu v zadnjem januarskem telnu za. 3„48fUC0.000 na 115,.375.706.000 mnrk. Obenem je narastla kovinska podlaga za 477.000 na 1. 009 183.000 mark. = Madžarska kupuje češkoslovaške krone. Na nalog madžarske vlade je ku- ^ hotelskih ZTZZfi* ™ Ma^ki —I z^t nekaj dneh na budimpeštanski borzi vinskem zakonu. no o ........... —......— - - „ Vsak popoldan se le praktično demon- 1 mili ■on M. -.triralo sna žen ie posode po'nenjc In od-| = Cirkula-ija bankovcev v McdžarsKi. pošiljanie sodov ln buteljk, ogledovanje p0 izkazu Madžarskega notnega zavo-•aznega kletarskega orodja, strojev ln ,ia z dne 23. januarja se je pomnozda kleti in končno posku«nja mnogovrstnih množina bankovcev v prometu za vso-vin v šolski kleti na Grmu In v državni t0 =35 283.085 madžarskih kron na vso-vzorni kleti v Novem mestu, kjer Je ude-:t0 25,.080,031.800 madžarskih kron. Kc^ 'ežcncem postregel gospod ravnatelj s' vjn«ka podlaga je znašala 13.273.285.b9 nrigrlzkom. madž. kron. Med pokušeniml vlnl so zlasti vzbudila __ E"lptovslra uvozna carina Cvredno«- na carina 85 odst.) se pobira po fax tozornost Izvrstna dolenjska bela vina In stara bute'jsl:a vina Iz let 1904., 1906, 19f!9. Itd. turi ali pa po cenitvi carinskega urada .. . „ , 4 , . , . (nan.reč, ako carinska oblast dvomi o Absolventi tega kletarskega tečaja so 1 .^.j fakture). Sprejemnik ima pta-z velikim zanimanjem sledili predava- » „ .,„„ n,i!;InT,iti. mora na potem vico cenitcv odkloniti, mora pa potem i plačati »ln natura*. Kakor poročajo, e 'že nekai časa v navali, da carinska ob-Vse vinske Interesente opozarjam na la.f wraji r.i7.keia stanja nemške marše ugodno priliko teh brezplačnih kletarskih i u, vse fakture v mar' ah za cana- ljcm. Gospoda predavatelja sta lahko uverjena, da njun trud nI bil zaman. tečajev, ki se vršijo — vsako leto. ako se ne m-tim Z. K. je v pondeljek zjutraj kavarnar Mehi Džafič iz Bosanske Kostajnice umoril z nožem na ulici slugo Štefana Lončariča. Džafič je odšel zjutraj z rekim dekletom v neko pivnico v Tkalčičevi ulici, kjei se je nahajal tudi Lončarič s svojo druž bo. Ko se je Džafič odpravljal, je Lončarič zbadal njegovega dekleta, nakar je prišlo do prerekanja in končno do spopada. Lončarič je napadel Džafiča in ga vrgel na tla, U pa je potegnil iz žepa nož in ga zasadil nasprotniku tako globoko v pr&a, da je čez pol ure umrl. Džafič je šel potem še popivat, nakar je šel spat. a so ga prebudili detektivi in odpeljali v zapor. • Srebrna ročna torbica, prazna, se je našla dne 8. februarja zvečer na Emon-ski cesti v Ljubljani. Lastnica jo dobi lahko v našem uredništvu. DOBROVOUSKI VF.STNIK. Oblasnl savez dobrovoljaea za Slovenijo. Na občnem zboru 5. februarja je bil izvoljen za predse lnika Janko Bukovec, za I. podpredsednika dr. Ljudevit Pivko, za I. tajni' a Ignac Petje, odbornik Josip Gole. Za ostala odbora""" mesta so bili vnovič izvoljeni člani sta rega odbora. — Okrožni klubi dobijo obširnejše poročilo. — Zaradi naselitve v Prekmurju naj se ipravičenci nemudoma obrne:o na tov. Lulovika Vaga'-a. prof. Celje." za potret.ia navodila. — O'bor. Klub dobrovcljcev v Kranju ima rvoj redni sestanek v nedeljo dne 12. februarja ob navadni url na Novi Pošti —= Zagrebški tedenski sejem dne 8. fe-iruarja: Dovoz In dogon sta Ivla vslel nega neobičajno slaba, vsled česar so a7ale cene tendenco nor??čan'a. Prignali voli so bili samo slabše kakovosti. Kupovali so se za domačo potrebo po do 20 kron kg žive teže. Za izvoz e ni nič nakupilo. Mlada živina se je ' upovala po 18 do 26 K. boljSe krave 8 do 26 K, slabše krave za ' lohase po '3 do 15 K. teleta po 33 do 87 K za kg ive teže. Teleta so se nakupovala tuli a izvoz v Itali o. Svinje so bile na sej-nu samo sremske. Cene 52 do 54 K za loljše s vin«, a za slabše 40 do 46 K kg "dve teže. Konj na sejmu ni bilo. Sena tuli n' bilo. Le en voz slame so pripel'ali 'rodala se je 6lama po 500 kron metriki stot. Tudi dva voza detelje sta bila na sejmu !n sta bila prodana po 1400 K •a metrski stot. =- Seja odbora za promet t devizami ln valutami pri NarCnl banki. Dne 5. in ">. februarja se je vršila v Beogradu seja vršega odbora za promet z devizami in valutami pri Narodni banki. Na »e;i se :e splošno razpravljalo o vzrokih slabega stanja naše valute in o zboljšanju razmer na našem deviznem tržišču. Iznešene so H,Ic posameznosti o ukrepih, ki se naj podvzameV) za sanacijo valute. Definlti ven predlog se tozadevno 8e ni stavil, ker material, k| ga je treba obdela i. preobširen, a je potrebno, da se temelji-*o obdela. Poročilo bo gotovo do dne 25. februarja, na katerega dne je sklicana končna seja, na kateri se bo zaključila defmit.ivna redakera elaborata o ureditvi naše devizne politike. Elaborat bo iz--očen potem finančnemu ministru. Mel drugim se bo v elaboratu predlagalo osnovani deviznega urada Narodne banke. = Dobava stavbneta materiala. Ko-manda Dravske dlvlzijske obla»ti v Lub-Uani ranpisnje ta dan 1. marca ob 8. uri iutrij v pisarni inženirskega odelenja -avske diviz'jske oblasti v Ljubljani po-n vno ofertalno licitacijo plede dobave stcvhncga materiala za popravo poslopij smodnišnice v Kamniku. Predmetni o--da« je v pisarni trgovske in obrtn SV-e zbornice v Ljubljani, pogoji pa v pisarni inženjerskega odelen:a dravske divizij-ske oblasti ▼ Ljubljani na vpogled. poviša vse fakture sko cenite/ za 100 do 200 odst. m ,>n odklonitvi protipostavno i7bere samo b1alob ni zahtevalo davka na vojne I okrajnega šolskega nadzornika gosp. dobičke, zahtevamo v tem pogledu od po-1 Karla Simona v Kranju, klicanih mest, točnih pojasnil, ali so res- i a% ll6ite]jskib rr?t> liična ta časopisna poročila, katera vzbu- ( . v> naravno pri nas veliko nevoljo ter j O tej nečedni disciplinarni zadevi se_je morajo slabo učinkovati na davčno mo-'razpravljalo v zadnjih dveh ?ejah višje-vl.-, in razpoloženje davkoplačevalcev, j ga šolskega, sveta. ^Slovenec m «Slo- 4.) Ker je davek na poslovni promet j venski učitelj* sta napisala eeve-la s teh s« sedaj veljavni uredbi z ozirom na dc j sej poročilo po svoje s končnim vzkli-■nski' položaj v obrtu in trgovini naše j kom: «6ospodu Simonu je prinesla di-države efektivno neizvedljiv ter se na.- j scipliaanu preiskava častno zadoščenje, jga obrtnikom neizpolnjive dolžnosti, za- j -Učiteljski tovariš* in drugi listi, ki 80 odprave pridrži i tajnost in neokrnjenost. knpčiisfeJh knjig. Malo obrtnike, koji delajo ne glede na število vajencev redno z ne več kakor dvema pomočnikoma, ie treba povsem oprostiti tega davka. Pri vseh drugih obrtnikih kakor tudi pri trgovcih na drobno smatramo ta davek za izvedljiv le tedaj. če se splošno izvede pavšaliranje tega davka. 5.) U videvajoč potrebo davkov za redno državno gospodarstvo moramo spričo dejstva, da davčna bremena vedno naraščajo ter se nalagajo le obrtnemu in trgovskemu stanu ter mestnemu prebivalstvu, opozarjati z vso odločnostjo n» neumestnost in neupravičnost take finančne politike katera, ne vpošteva dejanskega položaja in obstoječe strukture v naši državi. Zrlravo in uspešno davčno politiko je pri nas mogoče le voditi, ako se r davčno breme privzema tudi agrarni del našega prebivalstva sorazmerno njegovi gospodarski sili. 6.) Opozarjamo končno na potrebo, da se pri izdajanju novih davčnih zakonov postom previdno in preudarno ter se daje gospodarskim in stanovskim korpo-racijam prilika, zavzemati pravočasno svoje stališče glede novih davčnih pro-V»ktov. _____... 1 - .JVIUMV^. ..." j -----..... .. ----------^ O- _ - hrevamo odpravo tega. davka. Ako pa I o tem faktu nekvalificirano pisali, naj nroti pričakovanju, je J krivico popravijo.* l Prav neradi se tvsrvfmo še enkrat « ta zadevo, ker p v oečasi učiteljskemu imenu, toda 8e bi molčali. H ta navsezadnje goepoda, šasterSčeve armade še domišljala, da je morda z gorenjo kon-štataeijo vendarle političnim svojcem na-točila v umazano knpo čistega vin«. Ne-pobitno dejetvo je. da je g. Simon kot šolski nadzornik v najnevarnejši dobi vojne ovadil štiri učitelje kot. politično nezanesljive. Da ni našel referent višjega šolskega sveta, okrajni glavar g. dr. Kari in. med akti nekdanjega deželnega šolskega sveta dovolj obtežilnega materijala. je že mogoče, ker so romali vsi cbte,žilni akti od okrajnih glavarstev po zaupnih odposlancih takoj prve dni po državnem preobratu v Ljuhljazio. kjer sta jim tedanji kranjski deželni predsednik in njegov pobočnik Kaltenegger preskrbela v dobro zakurjenih pečeh varno zavetje. Umevno je tudi. da se niso mogli po dolgih petih letih dobro spominjati nekdanji štirje avstrijski častniki te ovadbe, ker ?■> imeli svoječasno pri tem vražjem posla vsak d;vu mno u&elj-stvo dobilo v zadnji seji višjega, Šolskega sveta takozvani 9WI 14. 742-7 -78 It 21. 7446 -S-8 sev. zap. » 7. 772-2 —100 brervetra 7. 7705 —90 mv. sap. oblačno 7. 7752 -120 del. obl. ?. i. 7800 -ŽSO brervetra Tneglt Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb , Boograd Dunaj . I Praga . luomost. V Ljubljani barometer višji, toup. niijj«. — Solnee vzhaja ob 715, nahaja Padavine -i - i - i l-o ; 6-0 10-0 30D j ob 17-la. Mi HVHT9I JOSIP JUG EUladlšča. t I Balkan, d. d, Dncujska c. S3. [d. p.] Razmnoževalni aparati: •iaiist* d* 90 baaadi Din. S' -, naklk Mdt1tnlt)< 5 bmdl I Ota. — TrgoMkl »gU»l. 4splMV*it(«, » (Tsnienln* de SO bsscdl 5 01«, »alclti nadatlnflh S b»s«i» 9 Dt». - PliS« m «»pr»|. (L«t*» tiKjl v —«. cnamkah.) Na «praSaa"a n odgovarja la, ako jo »prii«n(o prllojana zaamka ca odgovor. 1 ■ 1 sprejemnTjukovrstnapopt!iTi!iod Rajiciojbih i de generdcih nopravil. Postrešbs toSnj, dele zajamčesa. 2042 Maribor, Tržaška cesta 16. Špedicija: BaHcan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Mesna Oompany, saončna in reklamna družba r Ljubljani. Kongresni trg 3. sprejme za. takojšnji nastop >eS sgiluib in vestnih akvi-iiter.iev pod zelo ugodnimi pogoji. Nastop takoj. 341 Izurjena šivilja :;o3 dela na domu. Ponadbe vik Mcdic. Bloška polica pri Rakeku. Istotam se prodasta tudi dva zolo dobra, čistokrvna istrijanska braba in en pes čuvaj. 222 Nove sanke so ro ceni naprodaj. Ogleda se jih pri Mikec. Čopova cesta 19. 343 pc-a »F. S.», poštnoležeče, Ljubljana. 345 Samostojen, lanesijiv knjigovodja in kore- j : pondent dobi vočiluo stalno t mesto pri manjši družbi v! Liubljani. Naslov v opravi j . 304 i Trgovskega Botrcdnika taiejšo nnič, za vodstvo večjo trgovine z mešanim blagom dovelj izvežbanegasarao prvovrstno moč, sprejme tenisa Vorh. Zanier