Poštnina plačana v gotovini. Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran, 12.549 Izhaja vsako nedeljo- v. ist© Mursks Sobota, 31. maja 1936», Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/a dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti, Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 22 Poloiai. Pol leta je minulo ko so bile uvedene usodne sankcije. Takrat nihče ni veroval, da bi ti ukrepi trajale tako dolgo. Računalo se je, da bo z nastopom pomladi rešeno abesinsko vprašanje in odstavljeno z dnevnega reda svetovne politike. V skrajnem slučaju pa se je le upalo, da bo kljub neuspehom sankcij, vendar po tako dolgem času zopet vpo-stavljena trgovina z Italijo. Kakor na dlani je vendar ležalo dejstvo, da so z uvedbo sankcij vse države materielno prizadete, saj je Italija vodila živo trgovino z vsemi evropskimi državami, a posebno še z državami zapadne Evrope in da nihče ne računa z dolgotrajno zaporo italjanskih mej za medsebojno izmenjavo blaga. V glavnem je Italija v Abesiniji končala svojo vojno in za marsikaterega je s tem rešen abesinski problem in z njim tudi vprašanje sankcij, ki jih je treba ukiniti. Med tem pa vsi znaki kažejo, da je šele nastopila borba za Abesinijo in da je prejšnja vojna akcija na terenu samo nedolžna slika novih borb na političnem torišču, ki se sedaj vodijo v Evropi in o katerih se ne izdajajo nikaka poročila. Evropa je danes v mnogo težjem političnem položaju, kot je bila pred šestimi meseci, ko je Italija prekoračila abesinskemeje. Takrat nihče ni veroval, da bo Italija v razmeroma kratkem času prisilila Abesince na kolena in proklami-fala italjanski imperij, ki si ie istočasno prisvojil tudi bistvene lastnosti sličnih oblastnikov: Čim večji je plen tuje zemlje, tem večji je apetit po novem osvajanju. Zato je na videz res izginil abesinski problem ter je dal prostor težnji novegia imperija, ki sj želi še več oblasti ia še večjo razširitev svojih mej. 1» vse to na čigav račun ? Na račun samostojnih držav, na račun kolonij, ki že jm40 svojega vsemogočnega gospodarja. VeliJte® Britanskem imperiju, je po proglasitvi jtaljaasskega imperija, stopila pred oči vsa resast politične Sitjiapije, v katero je zabredla, gasJepJJčoa je tolsto verovala je v to, da fjo£e Italija osvojiti le nekaj abesinskih pokrajin, da z njimi utrdi svojo kolonialno oblast. In vtem oziru so hoteli Angleži celo pomagati Italjanom. To stališče so zagovarjali nekateri angleški politiki, a angleška javnost je bila odločno proti temu, da bi Italija dobila tudi le košček Abesinije, saj so Angleži smatrali vso Afriko za ozemlje, do katerega imajo le oni prvenstveno pravico. Pa so se Italjani prav malo brigali za angleško mišljenje ter v naskoku zavzeli Abesinijo, ter proglasili imperij. In sedaj, ko Italjani v novo pridobljenih pokrajinah organizirajo svojo kolonialno vojno, angleški časopisi postavljajo vprašanje: Kaj še nameravajo Italjani? Kam teži Rim ? Kakor ves svet, tako so se tudi gospodje pri Društvu narodov vznemirili radi dogodkov v Afriki, ki so jim prekrižali račune. V položaju, ki je nastal preko noči, se še vedno niso znašli, še vedno ne vedo kako bi vpregli svojo politiko v nastale razmere, zato so odložili razpravo o abeteko-italjanskem sporu na poznejši čas. V tem trenutnem zatišju, ki bo vladalo do sklicanja Društva narodov, na katerem se bo vzelo v pretres abesinsko vprašanje, pa se bije diplomatski boj in neprestano se vrše tajni razgovori. Le vojna industrija je v tej dobi po-desetoiila svojo aktivnost. Mesec junij nam bo prinesel nova izne-nadenja in tega se zaveda vsa Evropa. ♦ V središču svetovnega zanimanja je tudi položaj v Franciji, ka-koršen je nastal po izvršenih volitvah, iz katerih je šla ojačena levica kot zmagovalka, ki bo v kratkem prevzela vso oblast v državi. Jasno je, da se bo smer francoske zunanje politike izpre-menila. Kot izrazita predstavnica režima svobode se ne bo mogla spoprijazniti ne z narodno-soci-alistično Nemčijo, ne z fašistično Italijo. Četudi bi se radi tega marsikatero delo za utrditev miru v Evropi otežkočilo, je vendar upati, da se bodo vsi politični problemi reševali mirnim potom kot do sedaj. P O LI SI K d V Ljubljani so preteklo nedeljo (sestavjlj nov banovinski odbor JNS. Na tem sestanku, katerega so se ude težili delegati v§#h srezov, je bil »a predsednika izvoljen bivši senator g. dr. Janko Rajar, za podpredsednike gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj ter za poslovodečega podpredsednika podbatn v p. g. dr. Pirkmajer. V KruSevcu bi se moral preteklo nedeljo vršiti »hod združene opozicije. Kljub temu, da ga je vlada prepovedala, se je zbralo mnogo ljudi, katere je morala policija razgnati. Na letne« občnem zboru fm-grajske borze, na katerem je bila izvoljena nova uprava, je bil za pred sednika izvoljen ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadlnovič. V Izvrševanju nj#gpye dolžnosti, ga bp mto-pal podpredsednik „V buditi časih, ki jih preživlja Evropa, je prava tolažba videti tako pozitivno silo, k^jtfina je jugoploven-ska narod** voj#ka. nlloea fcNso vojske, kakor dinastije, je »lu?b« za domovino. Preteklo** ki »edasjost »as uCita, da se moramo zanašati predvsem ngse. Kdor je /ngfcjm, tegaspo- ifojejp i* kogju Spoštujejo, tom mi. VfW, da Ste pren«li ga našega mladega kralja ljubezen, ki ste jo go- jili do njegovega nesmrtnega očeta." Iz govora Nj. Vis. kneza namestnika Pavi?, ob priliki krstne slave konjeniške brigade kraljeye garde. Skupina biviih bojevnikov, ki je izdajala nekaj časa glasilo j.Bojev-nik", ki pa je prenehal izhajati, je qa novo začela izdajati svoj list, ki se sedaj imenuje »Stara pravda". V slojem uvodniku pravi, da ho£e zbirati y skupno §]oye_nsko fronto vse Slovence. Protisankcfje, ki jih je Italija uvedla proti na|i državi, bodo baje v kratkem ukinjene, tako da se bodo trgpvskj odnošaji metf Jugoslavijo in Italijo polagoma zopet normalizirali. V mesecu juniju ae bo izvoz v Italijo ie povečal, za enkrat pa nameravajo Italjani kupiti 10.000 kubičnih metrov I m- Bivši ministrski predeefJnJK Bogoljub Jevt č je začel živahno polltič-ao akcijo h ftosai. tya binkoštno nedeljo bo Imel y §araj«u javpo pre-davinj? o oiadgarodoft? pojenju in izunanji pojitjfci. Poljski zunanji minister polkovnik Beck prispe dne $7. t. JJj. f Be»-da vme ?yojeea^ pbisjt našega zunanjega ministra v poljski prestolnici. Beck bo ostal v Beogradu dva dni ter ga bo spremljalo več višjih uradnikov ter 12 poljskih novinarjev. Notranji minister je na predlog zakona o občinah predpisal uredbo o spremembi področja občin Maikovci in Krlževcl, s katero se kraj Kuštanovcl izloči iz občine Mačkovci in priključi občini Križevci. Razna nesoglasja med srbijan-skimi opozicionalnimi strankami so se zadnje čase še povečale, tako da so zadnje čase posamezne bivše politične stranke pričele same prirejati politične shode. Zaradi sokrivde na umoru, kralja Aleksandra I. Zedinitelja in francoskega zunanjega ministra Barthcuja obsojeni Ante Pavelič, je bil v Turinu po daljšem preiskovalnem zaporu iz-pitlčftt m 5V0bQdo, ker itpjjansfci n-koni ne dopuščajo, da bi ga mogli še nadalje držati v zaporu. V Belgiji so bile prejšnjo nedeljo volitve. Največ poslancev bodo imeli socialisti ter katoliška stranka. Nemci so oddal« po večini neizpolnjene glasovnice. Na vpraSanje ali verjame v možnost skorajšnje evropske yojne, je Mussolini odgovoril: „Ne. V vsakem primeru delam z vsemi silami za .ohranite? miru, toda tudi mir, če ga hočemo ohraniti, se mora prilagoditi razvoju narodov ter izenačiti njihove interese." Revulucija v Palestini se v^d^o bolj širi in Angleži, ki imajo mandat nad to deželo, im?jo polne roke del?, da očuvajo red in mir. Da bi zadušiji naraščajoči upor, so Apgieži zaprji glavne voditelje arabskega pokreta. Oborožene tolpe Arabcev se potikajo po vsej deželi ter pe napadajo samo židovskih naselbin, marveč rušijo povsod telefonske In brzojavne naprave, uničujejo setev, pe|igfg9 dozorevajoča polja 99 jnogoče dtugp p&iBf dajfjfl Jfraza ^ojemu odporu. Neprestano se množe primeri, da cbproženl Ar?bci napadejo cejo angleške vpjajfce oddelke. Vsakega asgleškega vijaka, M ga zmotijo na samem, brez usmiljenja ubijejo. Stavkajoči arabski delavci so napadli v Te) Avivu tudi neki jugo-slpvemlM p/araik z n^negom, uničijo. Na Ifdjp so fieta« )W»e^e in «azadaje skiesili, da ga potope. To bi se bilo tudi zgodilo, če te bi pravočasno prišla na pomoč angleška ptfstefiškf! pphcifc, ki je dwp«ftrante {Spat i« Narodni focialiatizopet ¥ Afftriji delovati. Splošno nezadovoljstvo, ki je nastalo po zadnji spre- membl viade, hočejo izkoristiti v svoje namene. Vsa Avstrija je sedaj razcepljena v tri tabore: vladni, heim-welirovski ter socialistično hiilerjevski. Tako so hitlerjevci pred dnevi celo napadli grad kneza Starhenberga, z namenom, da se polaste skladišča orožja. Pred gradom je prišlo do pravcate bitke med napadalci in orož ništvom. V Donawitzu in Leobnu, kjer so velike tovarne in železarne, se je delavstvo uprlo ter so priredili velike demonstracije proti vladi, zahtevajoč razpis svobodnih volitev. Šele nastopajočim vojakom se je posrečilo, da so delavce razgnali. Več ljudi je bilo ranjenih. Vsi znaki kažejo, da hiti Avstrija usodnim dnevom naproti. Od prihoda italjanskih čet v abesinsko prestolnico je bilo usmrče-nih 53 Abesincev in sicer 39 zaradi plenitve, 14 pa zaradi drugih zločinov. Abesinski cesar je iz Jeruzalema odpotoval na angleški križarki v London, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. V Kovnu se je vršila razprava proti 17 obtožencem, ki so bili obtoženi sodelovanja pri zadnjih kmetskih ne mirih. Sedem obtožencev je bilo ob sojenih na smrt in so bili štirje izmed njih takoj ustreljeni. Nemirne »Novine" človek bi pričakoval, da glasilo črensovskih gospodov, bo z vso stvarnostjo razsojalo dogodke našega kraja. Same se prištevajo v tabor, ki se je dal nalogo širiti med ljudstvom ljubezen, strpnost itd, brez czira na to, 6 kom imajo posla. Pa baš nasprotno. Članki naperjeni proti gotovim osebam, so take vsebine, kot smo jih navajeni čitati le v zakotnih listih, katerim je morala in poštenje deveta briga. Vsa pojasnila, naslovljena na njih domneve, izmišljotine itd., so zadela ob gluha ušesa, zato smo ponovno prisiljeni, da podamo javnosti nekaj pojasnil. Že neštetokrat smo povdar-jali, da nima g. Budin z našim listom nobene zveze. Ako se proti svojevrstnim napadom Novin brani v našem listu na način, ki za nekatere gospode nI prijeten, je to njegova zadeva. Kdor je napaden, ima pravico, da se brani. In če so Novine nedolžne, naj si iš čejo zadoščenja pred zakonom, ker v nasprotnem slučaju si pač javnost ustvarja vtis, da tiči ie neksj resnice za Budinovim pisanjem. V zadnji štev. Novin nas spravljajo tudi v zvezo z g. notarjem Kodrom. Strah ima velike oči, za nsjgorosta-snejše zmišljotine pa imajo po vseh znakih sodeč cenjene Novine monopol v banovini. Gospodarsko in politično delovanje g. poslanca Benka, naj častitljivim Črensovskim možem ne beli glave. Ne narodu, ne njim ni bii v kvar, kvečjemu v napotje gotovim osebam, katerim je onemogočil ribarjenja v kalnem. Vstrajnost in kljubovalnost ter prema-ganje največjih ovir, ga je vodilo do ustvaritve njegovega podjetja. Mar ni v korist narodu če ima g. poslanec Benko svoje podružnice v G Radgoni, Mariboru, Celju in M. Soboti, potom katerih razprodaja blago, ki ga nakupuje v Prekmurju. Ali bi mogoče Novine želele, da bi se ukinile te trgovine in da bi popolnoma zastal izvoz naših domačih mesnih izdelkov? To je cvet demagogije! Gospodje bi bili zmožni, da v dosego svojih temnih namenov oškodujejo ce loten narod, za katerega se tako rsdi vedno potegujejo —- seveda le z besedami. Tudi bogastvo gospoda narodnega poslanca Benka jim je na poti in njih namigavanje tzveni na način kot bi si gospod poslanec svoje imetje pridobil nedovoljenim potom. Za taka podtikanja je treba dokazov. Če bi se vsaj malo Novine informirale, bi kljub starostni kratkovidnosti dognale, da je vso to bogastvo, katero tako rade povdarjajo, precej obremenjeno, čudno bi bilo, če se ne bi Novine dotaknile tudi trgovine z avtomobili! Kakor v mnogih vprašanjih tudi tokrat z pravo eleganco dokumentirajo svoje nežna nje. Naj jim bo povedano, da razprodaja avtomobilov ni trgovina v pra vem pomenu besede, temveč le vnov čenje blaga, katero se je moralo prevzeti v Nemčiji za svinje, ki se jih je izvozilo iz Prekmurja. To je kompenzacija za mesne produkte našega kmeta. Vsak preprost človek že v svojem lastnem interesu zasleduje razvoj naše zunanje trgovine in klirinškega plačila, zato je tembolj čudno, da so g, pri Novinah, ki se vendar smatrajo za inteligente, v tej zadevi popolni anal-fabetl. Naše sožaije ! Možno pa je, da tudi tu igra zavist in demagogija prvenstveno vlogo. Kakor na dlani je vendar dejstvo, da se ne more kupiti od našega kmeta živine in svinje, če se ne more dobiti denar za že predano blago. Kompenzacija je bi! edini izhod, od katere je brezdvomno imel tudi kmet svojo korist. Novine ss se veda delajo nevedne, ker jim je demagogija bolj pri srcu, kakor pa povedati resnico ljudem. Tudi o tem, kako je bil gospod Budin, katerega imenujejo Novine »Benkov eksponet", spravljen v Prekmurje, nekaj pojasnil: V jeseni je bilo, ko se je v Mariboru zglasil g. Budin pri g. narodne mu poslancu Benku. Predstavil se je kot novo imenovani dopisnik Slovenca, zastopnik Vzajemne zavarovalnice ter tajnik snujoče se stranke J. R. Z. s sedežem v Murski Soboti. Prosil je za prevoz svojega pohištva v Soboto. In če je g. poslanec že neštetim siičnim prošnjam ugodil, neglede na politično pripadnost, zakaj jo nebi ugodil g. Bu-dinu? Pripeljal ga je res brezplačno v M. Soboto in s tem je bila za njega vsa zadeva z g. Budlnom končana. Nikoli se ni g. poslanec mislil, da bo njegovo delo usmiljenja kedaj našlo tako velik odmev v Novinah. Če pa je g. Budin gospode okrog Novin razočaral, ter se upal dregniti v nedotakljivo sršenovo gnezdo, tega vendar ni kriv g. poslanec Benko. Krivdo je treba iskati pri sebi. Upamo, da se razumemo! Poplave ob Muri Neprestano deževje v zadnjem času in veliki nalivi, ki so bili pred daevi v Avstriji, so povzročili, da je Mura začela že prejšnji petek nevarno naraščati. Pa se je privalilo vedno več vode, reka je kmalu prestopila bregove in v ponedeljek v jutranjih urah se je razlila preko travnikov in polj. Nekatere vasi, kakor M. Črnci, Bakovcl, Krog je voda zalila, upostošila polja, razdrla ceste in povzročila že itak siromašnemu prebivalstvu ogromno škodo. Take povodnji, kot je letos, že dolgo ni bilo. Pravo razdejanje se bo videlo šele po odteku vode, ki je se- daj na meter visoko po poljih. Obu božanemu prebivalstvu, ki je ob ves letošnji pridelek, bodo morale oblasti priskočiti na pomoč. Nujna potreba je, da se poda uradna komisija na mesta katastrofe, da eceni povzročeno škodo in ukrene vse potrebno, da se prizadetim vsestransko pomaga. Jetika pri nas. V naši državi umira vsako leto 50000 ljudi na tuberkulozi, Jetika ne prizanese nikomur, naj je mlad ali star, moški ali ženska, siromak ali bogatin, kmet ali tovarniški delavec, če živi v vasi ali v mestu, če se je učil in je postal gospod, ali če je preprost človek. Dolgo časa so mislili, da največ umirajo ljudje v mestih, kjer so hiše tesno ena ob drugi, ulice ozke, sobe male. Na vaseh pa manj obole in umirajo, ker s j vasi bolj zračne, dvorišča večja in imajo prebivalci več zraku in sonca. Ko so pa pregleda-vali knjige umrlih za 10 let nazaj, so ugotovili da v Prekmurju, ki je pretežno kmetska pokrajina, umere na 10000 prebivalcev 25 za tuberkulozo ali jetiko — torej na vse naše kmet-sko prebivalstvo pade letno 227 smrti vsled jetike. Ti umrli so izločali, ko so bili še živi (pljuvali) z izpljunkom milijon in milijon jetičnih bacilov in tako okuževali svojo okolico. Člani družine, kjer je eden bolan na odprti jetiki (to je oni, ki ima bacile jetike v izpljunku), so vsi v nevarnosti, da dobijo to bolezen. V Sloveniji imamo približno 4-6000 bolnih na odprti jetiki, v naši krajini pa približno 4 do 600. Od teh umre letno, kakor sem prej omenil do 227, ostali pa kašljajo in okužujejo dalje svoje družine in vse tiste, ki pridejo v njihovo bližino. Koliko trpi bolnik sam in koliko trpi njegova družina, vedo samo ti nesrečneži. Da bi se točno ugotovilo, kdo bo-luje na jetiki in kdo na odprti tuberkulozi, je Protituberkulozna zveza v naši banovini z Bolniško blagajno ustanovila v večih krajih dispanzerje, kakor ga imamo tudi v Murski Soboti. Namen teh dispanzerjev je, ugotoviti, kdo je odprto jetičen, (kdo pljuva je-tične bacile), kdo je nevaren za svojo KIPLING: 2 Toomai, ljubljenec slonov Kar se tiče boja, ni bilo ničesar, kar ne bi bil vedel Kala Nag, stara, modra Črna Kača. Več kot enkrat je v svojem življenju kljuboval napadu ranjenega tigra. Tedaj je izvil mehki rilec, da je bil iz nevarnosti, in je udaril zver, ki je skočila nadenj, v zraku s srpastim zamahom z glavo po strani, da se je zvalila po tleh; nato je pokleknil z ogromnimi koleni na ajo, dokler se nI umaknilo iz nje življenje in je na tleh obležala puhasta, progasta stvar, ki jo je Kala Nag vlekel za rep. »Resnica," je dejal veliki Toomai, njegov gonjač, sin črnega Toomaia, ki ga je peljal v Abesinijo, in vnuk Toomaia, velikega lovca slonov, ki je' Ml videl, kako so ga ujeli, „nič ni stvari na svetu, katere se Črna Kača boji, razen mene. Tri naše rodove je videl, ki so ga krmili in mu stregli, in učaka še četrtega". »Mene se tudi boji," je dejal mali Toomai, ki je meril cele štiri čevlje in imel samo eno capo na sebi, ter se vzravnal po konci. Bil je deset let star, najstarejši sin velikega Toomaia; po ondotni šegi je imel zavzeti mesto svojega očeta na Kala Nagovem vratu, kadar bi dorastel; takrat bi tudi dobil težki železni ankus, drog za slona, čigar ročaj se je bil ogladil v rokah njegovega očeta, starega očeta in pra-deda. Zavedal se je besedi, ki jih je zgovoril; saj je bil rojen v Kala Na-govi senci, se igral s koncem njegovega rilca, še predno je znal hoditi in ga je vodil napajat, kakor hitro je shodil. Kala Nagu ne bi niti v sanjah prišlo na misel, da ne bi ubogal vre-ščečim poveljem malega dečka, baš tako, kakor mu ni prišlo na misel, da bi ga ubil tisti dan, ko je veliki Toomai prinesel malo rujavo dete Kala Nagu pred okla in mu velel, da naj pozdravi bodočega gospodarja. „Da," je rekel mali Toomai, ,mene se tudi boji", in stopical je t dolgimi koraki h Kala Nagu, mu dejal debeli, stari prešič in ga primoral, da je vzdignil noge drugo za drugo. „Wah!" je dejal mali Toomai, .velik slon si", in pomigaval je s kuš-travo glavo, ponavljajoč očetove besede. »Vlada sicer plačuje za slone, ampak oni pripadajo nam, mahoutom. Kadar se postaraš, Kala Nag, že pride kak bogat radžah, ki te odkupi od vlade zaradi tvoje velikosti in tvojega vedenja; potem ti ne bo treba delati drugega kakor nositi zlate uhane v ušesih in zlato haudo (= sedež s streho na slonovem hrbtu) na hrbtu, ogr-njen z rdečo, z zlatom prevezeno pre- progo in boš stopal na čelu kraljevih sprevodov. Jaz pa ti bom sedel na vratu, Kala Nag, s srebrnim ankusom v roki in pred nama bodo tekali možje z zlatimi palicami in vpili: ,Prostor za kraljevega slona!' To bo krasno, Kala Nag, vendar ne bo tako krasno kot ta lov po džunglah." „Umpf!" je dejal veliki Toomai. »Deček si še in divji kot bivolovo tele. To letanje po brdih ni najboljše delo za vlado. Staram se, ampak divjih slonov nimam rad. Da, zidani prostori za slone, ena pregrada za vsakega slona in debeli koli, da jih varno pri-veže, pa ravne, široke ceste, da se vadimo z njimi po njih, da, to bi že bilo; ampak tisto tekanje sem pa tja, taborenje, mi pa ne gre. Ej, vojašnice v Cawnporu so bile imenitne. Bazar je bil v bližini, dela pa samo tri ure na dan." 10-20°|o POPUSTA ZA BINKOšTIl Natančneje v vseh prodajalnah TIU fl R IIR Ti F. R F. Illlllllllllllllllilllllllllilllllllll........IIIIIU...........................................................................111I1I1IIIIIII11I1111I1IIII11II1I.....................................................Illllllllllllll | | | r || ij u aj u 11 fti okolico, družino. Bolnika se v dispanzerju vprašuje, preišče, meri vročino, se mu pregleda kri, izpljunek in tudi z rentgenom, in šele potem se ugo tovi njegovo stanje — bolezen. Če na podiagi vseh teh že omenjen h preiskav ugotovimo, da ima dotični odprto jetiko, mu nasvetujemo, naj ostane v bolnici, kjer se brezplačno zdravi. •Seveda, idealno bi bilo, če bi ga mogli poslati v sanatorij, ki je urejen nalašč za zdravljenje tuberkuloze. Poleg drugega je tem, kar je najbolj važno, gorski zrak. Člani Bolniške blagajne se zdravijo v lastnih sana-torijih brezplačno. Število teh je pa malenkostno da komaj pridejo v poštev z czirom na drugo bolno prebivalstvo. Sanatorijsko zdravljenje je drago, tako •da ne more vsak bolnik tja, čeprav bi njegova bolezen to zahtevala. Banovina pomaga s svojimi sredstvi onim, ki so potrebni sanatorij-skega zdravljenja, toda ne more ugoditi vsem upravičenim željam. Radi tega se je ustanovila že omenjena Protituberkulozna zveza, da ona organizira in vodi akcijo proti jetiki. Tekom tega leta je naš dispanzer pregledal do danes, skupaj 1092 l.udi. Med temi se je ugotovilo dosti s'uča-jev odprte jetike. Bolnikom ni poma-gano s tem, da smo spoznali njihovo bolezen, imeti moramo tudi sredstva za zdravljenje. Ker nikoli ne vemo, kedaj pridemo sami v nevarnost obolenja jetike, mislim, da ima vsak, ki zamore, dolžnost napram sebi in bližnjemu, da pomaga, prispeva po svojih močeh v boju proti jetiki. S tem bi se pomagalo tistim revnim slojem, ki niso v stanu materielno žrtvovati za svoje zdravje, kakor to lahko store premožnejši. Dr. Brandleu. DOMAČE VESTI Tflurska Sobota: — Lavantinski vladika v Soboti. Vso mesto se je preteklo soboto odelo v zastave ter pričakovalo mil. škofa dr. Tomažiča. V večernih urah so se pred okusno okrašenim Martlniščem zbrali poleg šolske in gimnazijske mladine, ter velikega števila vernikov, predstavniki vseh tukajšnjih oblasti, društev in korporacij. Ob zvokih godbe se je nato izvršil svečan spra-jem. V nedeljo v dopoldanskih urah pa je visoki cerkveni dostojanstvenik blagoslovil temeljni kamen Delavskemu nomu. Temu so sledile velike verske svečanosti v Martinišču, katere je zaključila veličastna procesija, ki se je vila skozi naše ulice. Na tisoče vernikov je prihitelo od blizu in daleč, da prisostvujejo cerkvenim opravilom našega priljubljenega cerkvenega kneza. — Premestitev. Po dolgoletnem službovanju v našem kraju, je bila premeščena v Ptuj uradnica pri tuk. pošti gdč. Mozetič Marija. Na novem službenem mestu ji želimo mnogo zadovoljstva 1 — Kulturni film. Vse oči sveta so danes vprte v Palestino kjer se odigravajo boji med priseljenci ž!di in Arabci, ki grozijo uničiti trudapolno pionirsko delo. O napredku in delu novih židovskih kolonij, kakor tudi iz sv. pisma znane kraje bomo lahko videli v 100 odstotnem ton f lmu, ki bo predvajan, dne 6 jun'ja v kino dvorani Dittrich. Ta prvi palestinski ton film, ki je dobil v Benetkah kot kulturni film prvo nagrado, je žel vsepovsod mnogo občudovanja, čisti dobiček je namenjen fondu za postavitev spomenika biagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. — Koncertna prireditey sreskega odbora Rdečega križa bo nepreklicno v nedeljo, dne 31. maja ob 2030 url v Sokolskem domu — Svečana otvoritev »Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja" bo dne 28. junija 1936 po najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II S. K. Mura naproša vse okoliška društva, da naj ta dan nimajo nobenih prireditev. Udeleženci imajo ugodnost polovične vožnje na vseh državnih železnicah od 24 junija do 3. Julija t. 1. — Zabav ne manjka. V zadnjem času so bili Sobočani deležni različnih »potujočih« dobrot. Najprej je prišel cirkus .Kolorado", ki je vsak večer z godbo vabil radovedneže v svoj Šotor, kjer si za denar videl marsikaj. Kmalu na to se je pojavil Fregoli Retta, ki je dva večera v Sc-kolskem domu kazal številni publiki svoje umetni je, slednjič pa se je pojavil še „Ringelšpil" s streliščem, tako da je tudi mladina prišla na svoj račun. — Kopališče je otvorjeno. Vsa pripravljalna dela na kopališču so končana tako, da je kopališče zopet javnosti dostopno. Na binkoštni ponedeljek se tam obeta prav živahno vrvenje, 6aj bo ta dan koncertirala mestna godba, preurejena okrepčevalnica g. Faflika pa bo imela na razpolago poleg vseh možnih dobrot tudi plzeri-sko pivo. — Po sklepu Društva bančnih zavodov bodo poslovali bančni zavodi v času od 1. junija do 15. septembra 1936 nedeljeno t. j. od osme ure zjutraj do 14. ure. Popoldan pa zavodi ne bodo poslovali. — Občni zbor društva Soče. Dne 21. maja se je vršil občni zbor društva Soče, katerega se je udeležilo prav lepo število članov. Po poročilih društvenih funkcijonarjev je sledila volitev novega odbora. V odbor so bili izvoljeni: Gabrijelčič Fran, preds., Hvala Marij, podpreds., Požar Zdenka, tajn., Gregorič Fr., blag.; poleg teh še: Dr. Vadnal, Pregelj Rudolf ravn., Klanjšček, Lah, Kranjc In Gomišček. Gornja Lendava : — Blagpslovitev gasilskega doma. Smelo trdimo, da je gasilstvo v dravski banovini v najlepšem razmahu. Ni je skoro vasi, ki bi ne imela, svojo gasilsko edinico, bodisi tozadevno orodje, številni gasilski domovi, ki se dvigajo od leta do leta, so dokaz, da naš narod ceni in uvažuje potrebo te človekoljubne institucije. Radevolje podpre vsako gasilsko akcijo, ker vid} v njej, svojo narodno ustanovo, ki doprinaša in čuva gospodarske dobrine. Kar je idejnega, se polagoma razblini in propade, kar pa sloni na gospodarski osnovi, se zakorenini, uspeva in živi. Gasilstvo je celota na roda, brez idej, zato bo živela. V nedeljo 7. junija se bo našim vrlim gasilcem izpolnila dolgoletna želja, blagoslovil se bo nov gasilski dom — plod dolgoletnega nesebičnega požrtvovalnega dela. Tuk. gasilska četa je ena najstarejših v srezu. Ves čas ji načeljuje g. Maršik, ki je s svojimi četaši že prvi dan ustanovitve stavil za cilj, graditev gas. doma. Z dolgoletnimi vztrajnimi, večinoma lastnimi napori se je gasilcem posrečilo, da so si zgradili tak dom, da ga zlepa ne najdemo v srezu. Stavba liči lepi enonadstropni moderni hiši. Spodaj je lepa cementirana soba za gasilsko orodje, iz katere pridemo lahko v zgornjo prostorno sejno dvorano. Stavbi primerno se bo vršila tudi svečana blagoslovitev, ki obsega zelo pester spored. Na predvečer bo bak-ljada po vasi, v nedeljo zjutraj se vrši ob 4. uri budnica, ob 8. uri je zbiranje čet na dvorišču gostilne g. Maršik, ob 9 uri skupen odhod v župno cerkev k sv. maši, ob 10. uri gasilske vaje. Po vajah je odmor. Ob 14. uri skupen odhod gasil, čet k litanijam, nato bo procesija k gasil, domu, kjer se izvrši blagoslovitvena svečanost. Po blagoslovitvi bo prosta zabava pri g. Maršiku. 7. junija vsi v G. Lendavo, da s svojo prisotnostjo poplačate nesebično delo naših gasilcev. Proste zabave se udeležite v polnem številu, kajti vsi dohodki so namenjeni za kritje stroškov gasil. doma. Kdor pomaga gasilstvu, ta čuva svoj dom pred ognjem. DOPISI: — f Hima Aleksander. Po kratkem in mučnem trpljenju, je v ponedeljek ponoči dotrpel g. Hima Aleksander, duhovnik moravske evang. verske občine. Pokojnik, ki je vžival veliko spoštovanje daleč na okrog, je dočakal 72 let. Poleg vernikov, ki so izgubili svojega dolgoletnega in priljubljenega dušnega pastirja, žalujejo za njim številni svojci. Težko prizadetim naše iskreno sožalje. N. v m. p. 1 — Za ukradeno kolo leto dni robije. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 36 letnega Vincenca Horvata iz Fo-kovcev na leto dni robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je 16. aprila 1935 ukradel posestniku Pavlu Krčmarju v Fo-kovc h kolo. — Zaročila ste se gdč. Ebenspan-ger Marjeta in g. Golob Franc učitelj v Pertočah. Čestitamo I — Večja množina igel za stroj se je izgubila. Pošten najditelj naj jih odda, proti primerni nagradi, v občinskem uradu v Gornji Lendavi. — Vrnitev. Po 22 letih se je vrnil domov iz Rusije naš gorički rojak Horvat Matija doma iz Otovcev. Preden je odšel v vojno si je ustvaril dom v Stanjevcih, kjer je zapustil ženo in sinčka. Leta 1914 je bil na ruski fronti ranjen in ujet. Odtakrat je manjkala vsaka sled za njim. Med tem časom je njegov sin dorastel ter odšel v Francijo na delo. Ni še dolgo od tega, kar se je nenadoma javil iz tujine Horvat, o katerem so upraviče-no mislili, da je umrl na bojišču. Njegov brat Blaž, je ukrenil vse potrebne korake, da mu je omogočil povratek v domovino. Priskrbel mu je predvsem potreben denar in dokumente. In tako se je zgodilo, da se je pred tednom pojavil Horvat Matija zopet v domači vasi. A kakšno je bilo njegovo presenečenje, ko je doma našel svojo ženo, ki je mislila da je njen mož mrtev, poročeno z drugim, s katerim je imela že troje otrok. Vso njegovo Kalvarijo, ki jo je moral prehoditi, vso njegovo trpljenje v tujini daleč od domovine, v katero se je vrnil po 22 letih, bomo opisali v našem listu. — Črnelavci. V gostilni gospoda Titan Janeza bo društvo Kmetskih fantov in deklet Borejci, dne 7. junija 1936 vprizorilo igro »Zanikama trojica" v štirih dejanjih (6 slik). Začetek ob 14. uri. Kdor je prijatelj smeha in se hoče razvedriti, naj se igre udeleži, ki mu bo gotovo nudila mnogo zabave. — Velike vozne olajšave za Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija nudijo potnikom železniška uprava, Aeroput in brodarska društva. Z rumeno izkaznico, ki jo za Din 2.-dobite pri postajni blagajni, kupite celo karto do Ljubljane, kjer vam bodo na velesejmu potrdili obisk, nakar se boste mogli brezplačno vrniti domov. Za dopotovanje velja ta olajšava od 25. maja do 8 junija vključno, za povratek od 30. maja do 16. junija vključno. GASIL5T\?0~: — Murski Črnci. 1. junija 1936 se bodo pri nas vršile okrožne gasilske vaje in obenem otvoritev gostilne v novem poslopju g. Firšt Kalmana. Potek vaj obeta biti zanimivi, radi česar se narod naproša, da vajam pol-noštevilno prisostvuje. SOKOL 14. junija 1936, Tekme »okolskih č ž vrtom in ,, orala funduša v M. Soboti, Mala kanižašt.23. Prodam fflM^f posest »O ■ »WW«m blizu Radgone obstoječo iz vinograda, sadonosnika, njive, travnike in gozda skupno 12 oralov terenonadstrop-ne hiše in gospodarskega poslopja. Pojasnila daje SOTLAR BUFFET, Kralja Petra trg I. Maribor. Prilitna hiša vrtom ob .. .. ------bano vinski cesti v Ljutomeru je na prodaj. Natančnejše pri občini Ljutomer-mesto. 1 obsegajoče posestvo (vinograd, sadonosn^k, njive in gozd) z pri-lično hišo in prešo je na prodaj. Natančnejše _ pri občini Ljutomer-mesto. 1 Na prodaj je malo rabljena BERKEL tehtnica in 2 decimalni tehtnici po zmerni ceni. Istotam se izda trgovski lokal in dvorišče, primerno za skladišče desk. Vež se poizve pri Arnštein Beno, Dolnja Lendava. l Kdor ielf kupiti AVTO naj kupi voz znamke jpADLER" Najboljii Najelegantnejii Najbolj ekonomičen Najsolidnejii ZAPISNIK o XV. Redni letni skupščini Združbe trgoycev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se |e vršila dne 2. maja 1936 v Sokol$kem domu v M. Soboti. Za vse naše članstvo smo staji vedno in budno na branik^, kar je Jbjl.o potrebno prav posebno v preteklem letu, ko nas je poznani davčni vijak stiskal tako daječ, da j,e tudi ta vijak moral enkrat popustiti. Saj smo se v obupnem položaju mprali ppslužiti enodnevne stavke, ki nam sicer «e ni pripesla potrebnega uspeha, vendar v tem pogledu vsaj pričakujemo v bodoče nekega ublaženja. V preteklem letu smo naredili za naše člane 164 prizivov na Dravsko finančno direkcijo proti previsokim predpisom davkov, od katerih je bilo ugodno rešeno 148, a od 16 zavrnjenih prizivov smo naredili 8 pritožb na upravno sodišče, katerim je vsem isto ugodilo. Z črtanjem zloglasnega § 7 davčnega zakona smo prejeli v zameno § 32 novega zakpna o neposrednih davkih, s katerim nam je teita >vzeta večina y davčnih komisijah, a novi finančni zakon za leto 1936/37, ki nam javno sicer ne prinaša povišanja pridobnine, nam je pa prinesel 25®/0 povišanje davka na poslovni promet, s čemer bo zopet pajbolj udarjena le naša pokrajina pri prodaji svojih pridelkov. K^kpr sem Vam že v preteklem letu poročal, imamo vadijo polne roke deja s pobijanjem fcnošijjar-Stya i« šušm^fS&a, a v z»dnjem Času so ^ k ternu pojavile, še posebno v gorirkeai delu finega sreza, neštevilne nabavljalne zadruge, ki niso niš drugega, kakor navadne trgovipe, Jq sju^jjp y dobitek gotoyih oseb, a se skrivajo pod imenom zadruge samo, da jim ni treba plačati nobenih davkov. Aji v složnem deta se bo dalo odpraviti tHdi to nezakonito poslovanje, #1i pa bodemo kratkomalo postali v§i trgoyci g 4^vkpv potem tudi nM