DEJAVNIKI TVEGANJA PRI MOSKIH Maja Rus-Makovec UVOD Nevarnostni dejavniki za nastanek nekaterih vrst raka, ki so povezanizŽiv- ljenjskim stilom, so pravzaprav dokaj dobro znani: kajenje, şkodljivo uŽivanje alkohola, debelost, nesamozaşěitno spolno vedenje, premalo telesnega gi- banja (= dejavniki tveganja); verjetno je najbolj bistveno vpraşanje, kako ljudem podati informacijo o dejavnikih tveganja, da jo bodo hoteli spĚeti in nato tudi dejansko Želeli udejaniti v svojem Življenju. Ti dejavniki so namreě prepleteni s ělovekom na veě ravneh. Na ravni şirşih sistemov smo ljudje kot potroşniki spodbujani k poŽreşnosti, a hkrati deleŽni oěitkov, ěe se ne znamo dobro obvladati; nadalje so naşteti dejavniki povezani z doŽivet1i ugodja, ki imajo nevrobioloşko osnovo. Ęe se ělovek navadi doloěenega Življenjskega stila z nekaterimi ugodji, potem si utrdi njihove nevronske poti in potrebuje veliko energije in prizadevanja, da te sinapse preusmeri. Pravi- mo, da mora biti ustrezno motiviran - da ima tehtne razloge, zaradi katerih naj bi spremenil svoje navade. Dodatno se zaplete preventivna intervenca v zvezi z rakavimi boleznimi: rak şe vedno vzbuja toliko zavestnega in zunĄ- zavestnega strahu, da se ljudje pogosto psiholoşko zaşěitijo z odporom do informacij v zvezi z njim in jih ne Želijo nanaşati nase' Relativno pozno se je pozornost zaěela usmerjati v posebnosti moşkih, ki so praviloma manj motivirani za sprejemanje informacii v zvezi z zdraviem in ki kasneje poişěejo potrebno zdravnişko pomoě kot Ženske (ň). Rafuse (2) ugotavlja, da se moŠki obrnejo po pomoě pogosteje kot Ženske samo k dvema zdravnişkima specialnostma: k oöopedom _ ker imajo moşki zaradi hujşih telesnih delovnih obremenitev, şporta ipd. veě poşkodb lokomotornega organa, in k pediatrom - kamor jih pogosteje kot otroke pripeljejo matere, ker so pogosteje bolni oziroma poşkodovani. Glede na krajşo priěakovano Življenjsko dobo in glede na veějo umrljivost pri raznih boleznih potrebuje zdravstveno stanje moşkih res posebno pozornost. Videtije' da je doŽivlja- nje moşke identitete velika ovira pri njihovi skrbi za zdravje: >Moşki, ki se vede tako, kot je njegova predpisana socialna vloga, bo relativno nezaskrb- ljenza zdravje in na sploşno za svoje dobro poěutje. Videl se bo kot moě- nejşega, tako telesno kot ěustveno, od veěine Žensk' o sebi bo razmişljal kot o neodvisni osebi, ki ne potrebuje skrbi od drugih. Ne bo prosilza pomoě. Veěino ěasa bo porabil v zunanjem svetu in stran od doma. lntenzivno draŽe- nje svojih ěutov bo doŽivljal kot pomembno potrebo' Nevarnost bo priěakal brez strahu, pogosto bo tvegal in malo ga bo skrbelo za svojo varnost (3)<. 15 Pomemben del preventive rakavih bolezni je povezan s spremembo Živ- ljenjskega stila, kar je seveda Že dolgo znana heŽava in najveějé izziv pre- ventivi (4). Seveda se doloěene ravni odnosa do dejavnikov tveganja oziroma do zdravja tiěejo vseh ljudi, ne glede na spol, in bodo prikazane v nadalje_ vanju, nato pa bo usmerjena pozornost na nekatere, za moşke znaěilne posebnosti. NEVRoBtoLoŠKE osNoVE VEDENJA, Kl ZBUJA UGoDJE: >NAVADA - Železś´ sRAJcA( Ugodje lahko doŽivimo zzdravimi in nezdravimi navadami, ki pa imajo skup- no nevroanatomsko podroěje: hedonska mezokortikolimbiěna pot sega od ventralnega tegmentuma do jedra accumbens in se navezuje na limbiěni sistem in orbitofrontalni korteks. Gre za stare strukture za posredovanje vedenja, ki sproŽa oběutke ugodja. Te strukture posredujejo ugodje pri hra_ njenju, pitju, spolnem vedenju: gre toĚ za vedenje, kije povezano z obsto- jem posameznika in vrste (da nas >>Žene<< k takim dejanjem, da se nam tako vedenje >ljubi<)' Mezokortikolimbiěne strukture imenujemo tudi "moŽganski nagĚevalni sistem'', nucleus accumbens pa moŽganski "nagĚevalni center". Nucleus accumbens se pri posredovanju ugodja povezuje s pod- roějem amygdala (ki imata vlogo v modulaciji stresa in ěustev), s ěelno moŽgansko skorjo (predvsem je pomemben dorzolatera|ni prefrontalni korteks, kjer naj bi bil lociran "nagrajevalni" spomin) in zbazalnimi gangliji, ki imajo vlogo v ponavljajoěih se naěinih razmişljanja in vedenja (5). Z opi- sanimi strukturami se povezujejo tudi drugi sistemi: endokrini in sistem av- tonomnega Živěevja komunicirata po hipotalamusu in hipofizi' Videti je, da draŽl1Ąi iz okolja vplivajo na doŽivljaje ugodja po tej nevroendokrini osi' Ęe doloěeno vedenje pomené nagrado, ugodje, ga ělovek toliko bolj ponavlja, ko je pod stresom. Kako si razlagamo nastanek >navadenavada jeŻelezna sśajca<. ZaĎo je tudi tako zelo pomembno, da Že otrok pridobi zdrave navade in da se z njimi nauěi doŽivljati ugodje - ker je bolj verjetno, da jih bo obdrŽal kot odrasel. Seveda pa vsi, ki delamo z ljudmi v kliniěni in nekliniěni populaciji' vemo, da se poleg odpora in nedostopnosti za spremembe pri mnogih raz- vije odloěitev za korenito spremembo Življenjskega sloga. Ęlovek je namreě zaradi ps i holoşkega doŽivlja nja i n ěloveşkega medosebnega vpl iva nj a zmo- Žen obvladati in tudi spremeniti svojo moÁgansko nevrobiologijo. V zadnjem desetletju je vedno bolj znano, da je znaěilnost moŽganov dokajşnja nevro- p|astiěnost, da tudi ěloveşki geni niso nekaj statiěnega, ampak da se odzi- vajo na draŽljaje iz okolja (kar se imenuje ekspresija genov): nevroplastiěnost pomeni zmoŽnost moŽganov za ustvarjanje novih sinaptiěnih povezav _ te pa nastajajo, Ůe iz okolja prihajajo drugaěni draŽl1Ąi (7). Nerodno pa je, da nevroplastiěnost pomeni moŽnost spremembe na boljşe - ko se je treba potruditi in spremeniti Življenjski slog in s tem natrenirati moŽganske poti za novo avtomatiěno vedenje - ali pa na slabşe, ko zaradi vplivov okolja nev- ronske poti dopuşěajo kako slabo ravnanje kot avtomatizem. Tako lahko nekdanji şportniki zaěnejo Živeti "sedeie", z relativno zdrave prehrane marsikdo preide k bolj tvegani ipd. Pogosto torej ni treba iskati pogéobljenih psiholoşkih razlogov za nezdrav Življenjski stil - preprosto je za doloěeno obdobje enostavnejŠi in prinaşa ugodje. Žal je to, ěe ělovek nima velike sreěe s svojimi geni, relativno kratkoroěna strategija. Poudariti pa je treba, da pri preoblikovanju navad ne gre samo za >moě znaěaja<, ampak tudi za resne ovire na ravni biologije' posebej ěe se je razvilo vedenje v smislu zasvojenosti. KAKo UVEsTl lN KAKo oBDRŽATISPREMEMBo DEJAVNIKoV TVEGANJA Ęloveşki moŽgani imajo moěno tendenco, da ěim veě funkcij opravljajo na >avtomatiěnem pilotu< _ kako bi sicer procesirali izjemno ştevilo hkratnih informacij, kijih ves ěas dobivajo iz telesa in iz okolja. Lahko se zgodi, da na doloěene draŻljĄe iz okolja ělovek odreagira z ugodno spremembo, ki je ni zavestno naěrtoval. Praviloma pa do spremembe navad v smeri ohranjanja zdravja ali v smeri obvladovanja bolezni pripelje zavestna odloěitev. Spre- membe same ni tako teŽko zaiet| mnogo zahtevnejşa naloga je to spre- membo vzdrŽevati. Kot je bilo razloŽeno v prejşnjem poglavju, se tudi moŽ- ganska nevrobiologija nagiba k ponavljanju Že utrjenega vedenja. Spreme- 17 njene navade namreě Vsaj V zaěetku Vzbujajo nelagodje in so potrebni tehtni razlogi za vztrô1anje. Ugodje, ki se oblikuje v moŽganih, ima namreě pomembno funkcijo: ěloveka motivira za akcijo (zdravo ali şkodljivo). Ljudje na sreěo preteŽno nismo suŽnji takojşnjih zadovoljitev, ampak imamo tudi velike sposobnosti za odlaganje in preoblikovanje teh teŽenj. Za odrekanje (nezdravemu) ugodju moramo biti ustrezno motivirani. Eden od temeljnih izvorov motivacije naj bi bilo izogibanje oběutku razdvojenosti (ambivalence) glede kakega cilja (na primer razkorak med Željo, da bi nadaljevali şkodljivo vedenje zaradi a) >nagrajevalnih< uěinkov ali b) ker se Želimo izogniti neprijetnemu stanju, ki sledi odpovedi takemu vedenju ob hkratnem zavedanju şkodljivosti le´ega (B). Proces razmişljanja o prekinitvi doloěenega nezdravega vedenja se praviloma zaęne z uvajanjem ambivalence (razdvojenosti): tako na primer ělovek Ve, da nekaj ni zdravo, pa ima to zelo rad; ali ve, da je nekaj şkod- ljivo, pa nima moěi za spremembo. To razdvojenost lahko reşi na razne na- ěine, ki so lahko v koněnem uěinku şkodljivi ali koristni. Zazdravje şkodljiva razreşitev razdvojenostije na primer oblikovanje nezrelih psiholoşkih obramb: (zunajzavestno) zanikanje verjetnosti şkode, izrinjanjanje morebitnih ob- ěutkov ogroŽenosti, spregled informacij o negativnih uěinkih vedenja ipd. S tem se ělovek poěuti pomirjenega in nadaljuje şkodljivo vedenje. Lahko povzamemo, da ěloveşka nevrobiologija in psihologija hkrati delujeta V smer proti spremembam, da pa ěustvena energija (ki pomeni motivacijo) oziroma kakşni drugi psiholoşki aspekti ěloveka opremljajo za spremembo. Prochaska in DiOlemente sta leta 1992 postavila transteoretiěni model, kako ljudje spreminjamo svoje vedenje (9); z modelom sta opisala proces spre- minjanja odvisnişkega vedenja, vendar se model uporablja za razlago vseh utrjenih vedenjskih Vzorcev oziroma za obvladovanje kroniěnih bolezni. V tem modelu gredo posamezniki skozi veě stopenj. V prvi stopnji (>prekon- templacija<) şe ne razmişljajo o spremembah in probleme veěinoma zani- kajo; morda zato, ker şe sploh nikoli niso razmişljali o svoji situaciji ali pa so Že vse premislili in so se odloěili, da se ne bodo spremenili. Věasih imajo morda oběutek, da se Želijo spremeniti, a se za realizacijo teh sprememb ne poěutijo dovolj sposobne' Druga stopnja je >kontemplacija<: ljudje raz- mişljajo o spremembah, a se zanje şe ne odloěijo. Vidijo svoje probleme ter razmişljajo o moŽnostih in tveganjih, kijih prinaşajo spremembe dosedanjega vedenja. Ne vedo, kaj naj storijo. Ugotavljajo dobre in ne tako dobre stvariv dani situaciji in prav tako po morebitni spremembi. Pravzaprav hkrati Želljo oboje - spremembe in isto stanje, kar pa lahko povzroěi zmedenost in ob- ěutek pritiska med dvema opcijama (to je stanje ambivalence, razdvojenosti). Tretja stopnja je >priprava<é. Na tej stopnji naěrtujejo spremembe vedenja - gre za odloěitev za spĎemembo. Dobijo oběutek, da so razlogi za spremembe premagali razloge za ne-spremembe. Na tej stopnji premişljujejo, kako bi 18 se spremenili, naěrtujejo, kako bi prekinili staro vedenje in zaěeli novo, bolj konstruktivno. Ęetöa stopnja je >akcija<: ljudje dejansko zaěnejo spremi- njati vedenje in poskuşajo nove naěine obnaşanja. Na tej stopnji drugim pogosto povedo, kaj se dogaja in işěejo pri njih podporo. Peta stopnja je >vzdrŽevanje< ali stopnja trajnih sprememb. Na tej stopnji spreminjajo naěin Življenja z namenom vzdrŻevati novo vedenje oziroma spremembe. ldealna pot je neposreden prehod iz ene stopnje v drugo, ki pa je verjetno redka; za mnoge ta proces obsega veě zdrsov. Najpomembnejşe je' da jih ob >zdrsih< ne zagrabi panika oziroma ne izgubijo upanja za spremembo. Ljudje v takem obdobju potrebujejo spodbudo, da tudi veěkrat ponovijo krog spreménjanja ( ň0). SPOLNA IDENTITETA MOSKIH KOT OVIR.A ZA PREVENTIVNE STRATEGIJE V zadnjih trideset letih se je moěno spremenilo razumevanje vpliva spola na ěloveşko funkcioniranje, od zaěetka osemdesetih pĚşnjega stoletja pa se teoretiěna dognanja uvajajo v kliniěno uporabo. Razlike med spoloma v psihosocialnem funkcioniranju so menda naslednje: v naěinu verbalne in neverbalne komunikacije, V percepciji intimnosti (moşki se v razvijanju spol- ne identitete nauěijo videti bolj loěene od drugih kot Ženske), v percepciji avtonomnosti, v definiciji in izkuşanju uspeha in doseŽkov in v oblikovanju moralnih zakljuěkov (moşki stil bolj sloni na pravilih in praviěnosti, Ženske se bolj odloěajo po medosebnih odnosih in s pozicije skrbi za druge) (ň ň). Moşke socializiramo, vzgajamo tako, da morajo veljati za >trde<; in ko so bolni ali kakor koli ranljivi, se bistveno dlje izogibajo iskanju pomoěi (2); moşki med 40. in 50. letom imajo veě resnih bolezni kot Ženske istih let, mlajşi moşki Živijo z bistveno veějim tveganjem, da umrejo zaradi nezgod, tendenca moşkih, da stres internalizirajo (ne razpravljajo /ruminirajo/ o tem kot Ženske) jim veěa tveganje za samomor, srěna obolenja in bolezni v po- vezavi s kajenjem in şkodljivo rabo alkohola. Videti je celo, da je preŽivetje raka pri moşkih manjşe kot pri Ženskah vsaj delno tudi zaradi njihovega prepoznega iskanja pomoěi. Celo druŽba sama se vede v skladu z moşkimi stereotipi: do devetdesetih let prejşnjega stoletja ni bilo kampanj v zvezi z rakom prostate, ki bi bile analogne kampanjam v zvezi z >Ženskim<< rakom dojke. MoŽno je, da se kljub tako slabim kazalcem zdravja pri moşkih nismo usmerjali vanje kot posebno subpopulacijo, da ne bi bili >politiěno neko- rektni< oziroma da ne bi bilo videti, da şe bolj poglabljamo patriarhalna neravnovesja (2). Moşki so torej zaradi svojega vişjega socialnega statusa oziroma zaradi boljşih moŽnosti uveljavitve v javnem Življenju ostali prikraj- şani na podroěju zdravja' 19 Skrb za zdravje se tradicionalno veŽe na Žensko vlogo. Pogosto se zgodi, da Ženske prve prevzamejo skrb ne samo zase in za otroke, ampak tudi za zdravje moşkih. Zdravstveno tveganje je pomembno veěje pri samskih mo- şkih: v tradicionalnih şalah velja zakon oziroma druŽina kot breme za moşke, v resnici pa jim je zakonsko Življenje v zdravstveno korist (nasprotno pa je zakonsko Življenje veěji stres za Ženske) (ň2). Moşki' ki se pretirano drŽijo druŽbenih norm o tradicionalni >moŽatosti<, sodijo v podskupino z zveěano umrljivostjo' Seveda so mnogi moşki zaskrbljeni za svoje zdravje, toda dokler verjamejo, da so njihovi vrstniki nezaskrbljeni, je verjetnost, da bodo ustrezno poskrbeli za svoje zdravstvene potrebe, manjşa. PosEBNosT! DEJAVN|KoV TVEGANJA PRl MoŠKH Za Áenske velja, da imajo bolj zdrave prehranjevalne navade kot moşki in da so tudi dosti bolje informirane (ň3). s preventivo raka je med drugim pove- zana tudi prehrana; osnovno priporoěilo je veě sadja in zelenjave v dnevni prehrani, kar velja za >>nemoşki< tip prehranjevanja. V prospektivni kohortni ştudiji so pokazali, da pri moşkih poveěanje telesne aktivnosti najbolj prispeva k dolgotrajni izgubi telesne teŻe (14). Ravno na podroěju spodbujanja k redni telesni vadbi se tako lahko pokaŽejo najveěje preventivne moŽnosti, ker redna telesna vadba ni kontradiktorna moşki identiteti. Zanimivo pa je, da so moşki lahko uspeşnejşi kot Ženske pri opuşěanju şkod- |jivih vedenj. Ko se koněno odloěijo, so praviloma uspeşnejşi pri opuşěanju kajenja in tudi pri hujşanju (kjer jim je nekoliko v prid tudi hitrejşa redukcija telesne teŽe zaradi sicerşnjega hormonsko pogojenega manjşega dela maşěobnega tkiva). Ženske naj bi bile pri opuşěanju kajenja manj uěinko- vite zaradi odloěitve pod veějim ěustvenim pritiskom (ponavadi to od njih zahtevajo bliŽnji)' zaradi strahu pred Ěenjem, manjşegazaupanja v lastne zmoŽnosti inzaradi veěje odvisnosti od ritualov, povezanih s kajenjem (ň5). Torej se pri opuşěanju kajenja moşki stereotipi izkaŻejo za uspeşne; moşki se menda za opustitev kajenja odloěajo racionalneje in zato laĄe vzdrŻujĄo odloěitev; manj so tudi odvisni od ritualov kajenja. Za moşke pa je izjemno şkodljiv socialno izrazito spĚemljiv lik pivca alkohola v slovenski kulturi. Samo pitje alkohola ni nujno dejavnik tveganja za nasta- nek raka, ampak se pitje doloěene vrste alkohola - vina - v ştudijah lahko izkaŻe celo kot del prispevka k niŽji umrljivosti zaradi raka (ň6). Predvsem rdeěe vino vsebuje zaşěitne snovi - naravne antioksidante - flavonoide. Te snové so tudi v grozdnem soku, sadju, zelenjavi ter zelenem in űrnem ěaju. MoŽno je, da uŽivanje vina (v netveganih koliěinah) ne prispeva k zdravju toliko zaradi flavonoidov, ampak zaradi doloěenega celotnega Življenjskega stila (>mediteranski tip<). Sicer za povezavo med alkoholom in umrljivostjo velja >krivulja Jo. V Sloveniji povezovanje ěezmernega pitja alkoholnih 20 pijaě s spolom kaŽe, daje odstotni deleŽ ěezmernih pivcev kar ştirikrat veěji pri moşkih kot pri Ženskah, deleŽ abstinentk pa je enkrat veěji kot abstinen- tov. Tudi glede alkoholnega opijanja je odstotni deleŽ pri moşkih skoĚ enkrat veěji kot pri Ženskah (17). Żal v slovenski kulturi şe vedno velja, da je ěezmerno pitje alkohola in opijanje znamenje moŽatosti, neodvisnosti. Podoben problem imajo tudi druge pivske kulture, na primer irska. Avtorji preventivnega programa so za zmanjşevanje tveganja ponudili zgled, uporabljen pri kajenju (ňB): bolj ko kajenje velja za socialno nezaŽeleno, bolj upada deleŽ nekadilcev v druŽbi. Spreminjanje odnosa do tveganega uŽivanja alkohola bi zelo verjetno zmanjşalo tudi zdravstvene posledice. NEKAJ IDEJ o PRoMocIJt MANJ TVEGANEGA ŽIVLJENJSKEGA STILA MoşKH Ęe naj bo bolje poskrbljeno zazdravje objektivno bolj ogroŽene skupine ljudi - moşkih, je treba spremeniti nekatere socialne norme o spolnih vlogah. Androginija je ştudija spolov, ki poudarja njuno podobnost, ne pa zgolj raz- like. Precejşen del razlik med spoloma lahko pripişemo stereotipom' ki jih ima vsaka sodobna kultura, in niso samo objektivna posledica bioloşkih de- javnikov. >Moşko< in >Žensko< vedenje je predvsem priuěena socialna vloga (in pri uěenju teh stereotipov sodelujemo tako moşki kot Ženske). T.i. visoko spolno diferencirano (tipizirano, streotipno) vedenje je lahko >psiholoşko nezdravo<<. Bolj zdravo je menda vedenje, ki kombinira razliěne psiholoşke znaěilnosti obeh spolov. Tovrstno vedenje, poimenovano kot androgino, zagotavlja tudi şirşe )polje svobode<<, saj v razliěnih okolişěinah omogoěa veějo izbiro vedenj (ň). Moşkim tako dopuşěa razpon od >tipiěnega moŻa- tega vedenja< do vloge ranljivega ěloveka, kadar bi potrebovali pomoě. Dialog o >pravi moşkosti< bi lahko pokazal, da ta pojem ni nekajenovitega, ampak da se moşkost lahko kaŽe na razliěne naěine (ň9). Pri iskanju zdrav- nişke pomoěi moşke posebno hudo ovira strah (da bo diagnosticirana resna bolezen, da bodo napoteni v bolnişnico, da jim bodo pregledali intimne predele ipd.): ne gre toliko za strah sam, posebna ovira je njihovo nespre- jemanje strahu kot popolnoma normalnega dela obvladovanja bolezni (ňB). Ena od moŽnosti za uvedbo sprememb v druŽbi glede iskanja zdśavstvene pomoěi moşkih je tudi promocija takega vedenja z ustreznimi modeli; zgled bi lahko postavili znani şportniki in tudi moşki zdravniki' Pri preventivnem delu smo praviloma preveě optimistiěni glede uspeşnosti tiskanega infor- mativnega materiala, posebej pri moşki populaciji (20).Veě: upanja, da bodo zanimivi tudi za moşke, dajejo novi mediji. Pré preventivnem delu glede raka prostate so ugotovili, da so bila stereotipna prepriěanja o moşkosti ovira moşkim pri interakciji z zdravniki, uporabi zdravstvene sluŽbe in razmişlja- nju o kakovosti Življenja. lnternetna informacija je menda dobra moŽnost za premagovanje teh ovir in zato eden od naěinov izboljşane promocije moş- 21 kega reproduktivnega zdravja (21). Za moşke je v preventivnem delu in v zdravljenju odbijajoě tip komunikacije, ki poudarja nemoě in patologijo; pozl- tivneje se odzovejo na pristop, ki je usmerjen na poudarjanje virov lastnih moěi in zavzetosti pri obvladovanju dejavnikov tveganja. LITERATURA 1. Smith JA. Beyond masculine stereotypes: Moving men's health promotion fonśard in Australia. Health Promot J Austr 2007; 1B (1 ): 20-5. 2. Rafuse J. Men's attitudes about seeking health care may put them at risk. Can Med As- soc J 1993: ňa9 (3); 329-30. 3. Courtenay WH. Engendering Health: A social constructionist examination of men's health beliefs and behaviours. Psychol Men Masculin 2000;1:4-15. 4. Austoker J. Cancer prevention in primary care cancer prevention: Setting the scene. BMJ ň994;308: 1415-20. 5. Anton RF. What is craving? Models and implications for treatment. Alcohol Res Health 'é999;23 (3): 165-73. 6. Tutorial. Alcohol, the brain, and behavior. Mechanisms of addiction' Aécohol Res Health 2000;24 (1): '12-5. 7. Gabbard GO. The impact of psychotherapy on the brain. Psychiatric Times 1998; 15'. 1-26. 8. Kremers SP, Mudde AN, de Vries H. Subtypes within the precontemplation stage of adolescent smoking acquisition. Addict Behav 2001; 26 (2): 237-51. 9. DiClemente CC, Bellino LE, Neavins T. Motivation for change and alcoholism treatment. Alcohol Res Health 1999; 23 (2): 86-92. 10. Boben-Bardutzky D. Motivacija in motivacijski postopki v obravnavi sindroma odvisnosti od alkohola' ln: Cebaşek-Travnik Z, Rus Makovec M, editors' osnove zdravljenje odvisnosti od alkohola. Uěbenik in smernice za delo. Ljubljana: Psihiatriěna klinika Ljubljana,2oo4. 1 'é . Rabin C. Equal partners - good friends. London: Routledge, 1996. '12. Courtenay WH. Constructions of masculinity and their influence on men's well-being. Soc Sci Med 50 (10); 'é385-1a01' 13. Barefoot JC, Gronbak M, Feaganes JR, McPherson S, Williams RB, Siegler l. Alcoholic beverage preference, diet, and health habits in the UNC Alumni Heart Study. Am J Clin Nutr 2002; 76 (2):466-72. 'é4. Coakley EH, Rimm EB, Colditz G, Kawachi l, Willett W. Predictors of weight change in men: Results from the health professionals follow-up study. lnt J Obes Relat Metab Disord 1988; 22 (2): 89-96. 15. Rus_Makovec M, Tumpej JU. Ali Ženske teŽje opustijo kajenje kot moşki? ln: Štabuc B, editor' Kajenje in rak pri Ženskah. Ljubljana: Zveza slovenskih druştev za boj proti raku !eĎc.],20o'l,42_8' 16. Gronbak M, Becker U, Johansen D. Type oĎ alcohol consumed and mortality from all causes, coronary heart disease, and cancer. Ann lntern Med 2000; 1 33: 41 1-9. 17. Ęebaşek-Travnik Z, Hovnik KerŠmanc M. Pivske navade pri Slovencih. ln: Štabuc B, editor. Prehrana in rak. Vlll. seminar >ln memoriam dr. Duşana Reje<. Ljubljana: Zveza slovenskih druştev za boj proti raku, 2000: 33-41. ň8' Richardson N. Getting inside men's health' Health Promotion Department, South Eastern Health Board, 2004. 22 19. Gough B. Real men don't diet: An,analysis of contemporary newspaper representations ofmen, food and health. Soc Scé Med 2007;64:326-37' 20. Meillier LK, Lund AB, Kok G. Reactions to health education among men. Health Educa- tion Res'1996; 11 (1): 107-'15. 21. llic D, Risbridger GP, Green S. The informed man: Attitudes and information needs on prostate cancer screening. J Men's Hoalth Gender 2OO5;2 (4): 414-20' 23