V letu 2006 je zgodovinar
Peter Vodopivec, znanstveni
svetnik na Inštitutu za novejšo
zgodovino v Ljubljani, v okvi-
ru zalo`be Modrijan izdal knjigo
z naslovom Od Pohlinove slov-
nice do samostojne dr`ave s pod-
naslovom Slovenska zgodovina od
konca 18. do konca 20. stoletja.
Sam avtor pove, da se njegovo
delo navezuje na pred leti (1995)
objavljeno knjigo zgodovinarjev
Petra Štiha in Vaska Simoniti-
ja Slovenska zgodovina do razsvet-
ljenstva, ki je obravnavala doga-
janje na slovenskem ozemlju od
prazgodovine do 18. stoletja.
Knjiga, ki je `e na prvi pogled
zelo obse`na (630 strani), ponu-
di celovit pregled dogodkov, ki
so pomembno zaznamovali slo-
vensko zgodovino v zadnjih dve-
stotih letih, povezanih v prijetno
berljivo delo, tako za tiste, ki se
lahko pohvalijo z bogatim zgo-
dovinskim predznanjem, kot ti-
ste, ki se z zgodovino šele sra-
me`ljivo spogledujejo in o njej
pravzaprav ne vedo kaj dosti.
Prav to je zagotovo ena izmed
prednosti, mamljivosti, ki jih
ponuja knjiga, saj se, da bi jo
prebrali, ni treba usesti v Narod-
no in univerzitetno knji`nico
(èim bli`e raznovrstnim slovar-
jem in leksikonom, ki nam bi
pomagali razumeti, o èem avtor
sploh govori, kot se to rado do-
gaja ob tako obse`nih knjigah),
temveè jo lahko mirno vzame-
mo v posteljo kot veèerno bra-
nje. S tem seveda ne `elim
zmanjševati vrednosti obravna-
vane knjige, temveè ̀ elim pred-
vsem poudariti, da je napisana
tako, da ne zahteva poglobljene-
ga zgodovinskega predznanja ali
poznavanja številnih tujk, ki se
jih tako radi poslu`ujejo številni
avtorji. S tem je avtor zagotovo
uresnièil svoj namen — pribli`ati
zgodovino lastnega naroda èim
širšemu krogu bralcev.
Vodopivec `e v uvodu opo-
zori, da je strnitev zgodovine v
knji`no delo, èetudi je delo ene-
ga posameznika, vedno “plod
raziskav in spoznanj veè gene-
racij zgodovinarjev in drugih
strokovnjakov”. Pove nam, da
je imel pri pisanju knjige v mi-
slih vodilo, da je zgodovino po-
trebno razlagati na osnovi dej-
stev, kot glavni mejnik pa si je
postavil èas ob izidu Kranyske
gramatike Marka Pohlina na za-
èetku druge polovice 18. stoletja,
ko so se ljudje na obmoèju da-
našnje Slovenije vedno pogoste-
je poimenovali Slovence, in na-
stanek slovenske dr`ave na kon-
cu 20. stoletja, kot plod dolgo-
trajnega procesa, znotraj kate-
rega so Slovenci zamenjali tri
veènarodne dr`ave, ob tem pa
so se iz veèinoma preprostega
kmeèkega ljudstva razvili v mo-
derno narodno skupnost.
Bralec skozi knjigo ne
spremlja samo razvoja politiène-
ga `ivljenja od zaèetkov narod-
nega preporoda v èasu Napoleo-
na in Ilirskih provinc, preko zah-
tev Zedinjene Slovenije, prvega
slovenskega politiènega progra-
ma in vse do propada Habsburš-
ke monarhije ob koncu 1. sve-
tovne vojne, oblikovanja Dr`ave
SHS in nato postopno Kralje-
vine Jugoslavije, druge svetov-
ne vojne in nato èas jugoslovan-
skega socializma vse do sloven-
ske osamosvojitve leta 1991, mar-
veè se skozi celotno delo prepleta
tudi opis razvoja in vpliva gos-
podarskega in kulturnega ̀ ivlje-
nja, ki jima gre zagotovo pripi-
sati pomembno vlogo pri soob-
likovanju razvojnega procesa na-
roda na njegovi poti od spozna-
vanja in zavedanja lastne iden-
titete pa vse do oblikovanja slo-
venske narodne dr`ave. Tako
obravnava splošne kulturne raz-
mere v predmarèni dobi, spre-
govori o razvoju slovenske na-
rodne zavesti in s tem narodnega
gibanja, obravnava vprašanje
kmetstva, njegove krize v 19. sto-
letju ter neuresnièene ̀ elje po in-
dustrializaciji, pogleda na slo-
vensko dru`bo in gospodarstvo
pred prvo svetovno vojno in na
spremembe, ki so se zgodile po
njej, èas med drugo svetovno
vojno ter nas popelje po “sa-
moupravnem kolovozu” k slo-
venskemu gospodarstvu v socia-
listièni Jugoslaviji. Ne pozabi na
siva in te`ka sedemdeseta leta ter
dogajanje v èasu pred osamos-
vojitvijo. Zadnje poglavje je av-
tor namenil Slovencem zunaj
'


	(
<
,
'




#



C


%


6D+


7E+

#
"&
";	";
<
'
#

 #
Slovenije, tako zamejcem kot iz-
seljencem. Na kratko predstavi
razmere, ki so pripeljale do tega,
da je veè kot tristo tisoè Sloven-
cev po drugi svetovni vojni os-
talo izven meja matiène domo-
vine, ter njihov kulturni, poli-
tièni in gospodarski razvoj. V
tem poglavju morda manjka
samo še kratka zgodovinska ana-
liza njihovega prispevka k ure-
snièitvi dolgoletne `elje Sloven-
cev po svoji dr`avi.
Knjigi bi morda lahko oèi-
tali le nekaj drobnih spodrslja-
jev, ki pa ji ne jemljejo kvalitete
ali zanimivosti. Eden izmed njih
so zagotovo zemljevidi, ki so
“prekletstvo” skoraj vsake zgo-
dovinske knjige. Glede na to,
kako se je slika slovenskega
ozemlja v zadnjih dvesto letih
spreminjala, je pet zemljevidov,
kolikor jih premore knjiga, za-
gotovo premalo, pa še ti so vsi
na koncu knjige. Zgodovina je
paè nekaj, kar nujno potrebuje
zemljevide, saj nam ti najbolj
zgovorno in nazorno predstav-
ljajo nek prostor skozi èas, ven-
dar prav z njimi skoparijo prak-
tièno skoraj vse zgodovinske
knjige. Ob tem je tudi škoda, da
so vsi zemljevidi na koncu, saj
bi bilo za bralca veliko bolj prak-
tièno, èe bi si ga lahko pogledal
ob tekstu, na katerega se nanaša.
Ker gre za poskus celovite pred-
stavitve zgodovine slovenskega
prostora, bi morda kot eno iz-
med poglavji prièakovali tudi
kratek oris zgodovine Koèevar-
jev, ki so `iveli celih šesto let na
podroèju današnje Slovenije, pa
so praktièno izbrisani iz zgodo-
vinskega spomina, èeprav so na-
seljevali skoraj celotno sprednjo
nogo naše kokoške. S tem bi av-
tor dopolnil in dodatno pouda-
ril bogastvo preteklosti našega
prostora. Vem, da o tem veliko
piše drug slovenski zgodovinar,
vendar ker gre pri obravnavani
knjigi za tako strnjen in obse`en
pregled naše zgodovine, tega ne-
kako ne moremo spregledati.
Zanimivo je tudi, da se knjigo
da brati, èeprav praktièno ni pre-
sledkov, prav tako ne kakšnih
dodatnih slik, ki bi razbile ko-
lièino èrk in bi s tem prispeva-
la k veèji vizualni privlaènosti za
vse tiste, ki se te`ko spravijo h
kakšni knjigi.
Knjiga zagotovo podaja za-
nimiv, prijeten in pouèen prerez
dogajanja v slovenskem prosto-
ru v zadnjih dvestotih letih, ki
je bilo zelo pestro in raznoliko,
kar se mora odra`ati tudi v sa-
mem obsegu knjige. Zaradi tega
lahko tudi opravièimo pomanj-
kanje primerjav ali številk (kar
ne pomeni, da so popolnoma
odsotne), ki bi bralcu pomagale
pri oblikovanju realne podobe
nekega èasa ali dogodka. Naj
navedem samo dva primera (iz-
brala sem ju, ker sta na sosed-
njih straneh): Vodopivec omeni
evharistièni kongres, ki je po-
tekal v Ljubljani leta 1935 in ki
ga je “tisoèglava mno`ica pro-
slavila z noèno procesijo po me-
stu”. Iz zapisov takratnih do-
godkov in fotografij vemo, da
je ta “tisoèglava mno`ica” prav-
zaprav pomenila veè desettisoè
ljudi, kar je pravzaprav velika
razlika. V drugem primeru po-
ve, da sta bili v sindikatih, ki so
jih ohranili socialisti, organizi-
rani “kar dve tretjini slovenskih
industrijskih delavcev”. Ker pri
branju zgodovinskih del veliko-
krat izhajamo iz sedanjih razmer
namesto iz èasa, ki nam ga delo
predstavlja, bi bilo dobro, da bi
avtor povedal, kakšen procent
prebivalstva so v tistem èasu
sploh predstavljali delavci, s èi-
mer bi si bralec lahko ustvaril
realnejšo sliko.
Èe pustimo teh nekaj dobro-
namernih kritiènih pripomb ob
strani in pogledamo na knjigo
Petra Vodopivca kot celoto, lah-
ko mirno zapišem, da se knjigo
splaèa vzeti v roke in jo prebrati.
Morda niti ne samo enkrat, tem-
veè vsakiè, ko se nam zdi, da
smo zopet malo pozabili na do-
godke, ki so izoblikovali sloven-
sko narodno zavest, politièno
pripadnost in slovenski kulturni
prostor. Gre namreè za obse`-
no, pravzaprav bi lahko rekli ̀ iv-
ljenjsko delo Petra Vodopivca,
ki je v njej strnil obse`no znanje,
ki ga je nabiral desetletja, tako
s podroèja politiène, gospodar-
ske kot socialne in kulturne zgo-
dovine Slovencev v zadnjih dve-
sto letih. Knjigo bi lahko brez
skrbi ponudili mlajši generaciji,
ki se pogosto izogiba pisani be-
sedi, ker naj bi bila “nerazum-
ljiva”, prete`ka. Pri tem delu vsi
ti izgovori namreè odpadejo, saj
je pisano kot berljiv roman, kjer
se dogodki in èasi prelivajo med
seboj v povezano celoto kot zgo-
dovino nekega naroda.
B
-
	.$5
'
#