SAVINJSKI VESTNIK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE OKOLICE IN OKRAJA ¿OSTANJA POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 DIN LETO IV., ŠTEV. 15 CELJE, DNE 14. APRILA 1951 Vas otrok, kot vsi otroci na svetu, ima pravico biti zdrav Svetovni dan zdravja. 7. april, iki smo ga v naši državi letos prvič pra- znovali nam je dal priliko seznaniti ljudstvo z vsemi ukrepi, ki jih je na- pravila naša oblast v svrho dviga ljudskega zdravja. Mladina je bo- dočnost naroda, zato je prva naloga Svetovne zdravstvene organizacije skrlD za zdravo mater in zdravega otroka. Naša država je v zadnjih letih sto- rila mnogo za dvig medicinskih ka- drov, vse medicinske šole so nam v povojni dobi dale mnogo dragocenega kadra in to od višjega do nižjega. Ustava in uredbe določajo vse pra- vice bodoči materi, tako glede njenega delovnega razmerja, kakor tudi glede ugodnosti, ki jih uživa v preskrbi z obleiko in prehrano. Poroštvo, da se rode otroci zdravi, in da ostane tudi maü zdrava so moderno urejene po- rodnišnice, posvetovalnice za nosečni- ce itd. Statistika izkazuje padec umr- ljivosti novorojenčkov od 5 na 2 in pol odstotka, in porodnic od 5 promil na 1 do 2 promila. Posvetovalnice za matere dajejo ma- teram dobre nasvete, kar dokazuje, da so vsi otroci, ki. prihajajo v posve- tovalnico zdravi in lepo barvani, do- čim otroci, ki ne prihajajo v posve- tovalnico, so bledi in večkrat ravno nosilci vseh obolenj, ki se pojavijo. Raizvoj dojenčkov se budno nadzira, saj vrši medicinska sestra obiske na domovih novorojenčkov tako, da ima pregled nad življenjem, razvojem istih kakor tudi nad prilikami v katerih žive matere dojenčkov. Zdravljenje otrok v predšolski dobi vrši otroški dispanzer, težja obolenja pa se takoj odstopajo v zdravljenje Otroški bolnici na Ck>lovcu, kolikor je potrebno zdravljenje v totolnioi, 'dru- gače pa se vrši to na PoUklinild, kjer dela idnevno zdravnik specialist. V posvetovalnici se delijo vitamina in ribje olje, ki ga podarja potrebnim Mednarodni dečji fond. Od istega pre- jemajo tudi otroci še mleko v prahu in maslo odnosno sir. V Celju prejema približno 4900 otrok to podporo. V Dečjem domu se oskrbujejo otroci, katerih matere ne morejo skrbeti zanje. Trenutno je v tem do^au pod stro- kovnim nadzorstvom 30 do 40 otrok. Veliko olajšavo materam so Otroške jasQi, tam nadzirajo otroke otroške ne- govalke v času, ko je mati zaiposlena v proizvodnji. Zal so naše jasli take, da so otroci stalno v jaslih in jih le redko jemljejo iz njih, to pa je v glavnem krivo to, da matere otrok ni- пгајо primernega stanovanja. Za zdravljenje šolske mladine skrbi Šolska poliklinika. V letu 1950 - je na- pravila 2582 rednih in 8664 ambulan- tnih pregledov in dala т 2057 prime- rih navodila staršem in dijakom. 1. marca je začela poslovati Šolska 3K>bna poliklinika. Ne le med šolskim letom, tudi v počitnicah skrbe zdravstvene in soci- alne ustanove za zdravstvo naše mla- dine. V počitniških kolonijah se kre- pijo' naši najmlajši, mladinci in mla- dinke pa so se odloçU za taborenja m primitivno življenje т prirodi, kjer eo ei postavili šatore. V prirodi se, uživajoč Bveži ćzrak, •once in vodo in ob izdatni prehrani, maša mladina krepi, d^ lahko ob pri- četku šole z novima eiilami prične z delom in tako izpolnjuje svoje dol- ànoisti do šole. Mesto Celje se v polni meri zaveda evojih dolžnosti, ki jih mora izix)lniti Y skrbi za zdravje matere in otroka, aaredajoč se, da le krepak in zdrav rod bo lahko izpolnjeval vse naloge, ki mu jih nalagata Partija in domo- rina — izgradnja socializma in oču- vanje pridobitev narodnoosvobodilne vojne. Za izpolnitev teh nalog pa mora stremeti za dvig in napredek vseh me- dicinskih kadrov, ki bodo ekrbeii za cdravje naše mladine. Parada traktoriev v Сеlju T nedeljo smo т Celju in bližnji •kolici imeli priliko TÌdeti dolgo Tisto traktorjev, ki so paradirali od Žalca »kozi Celje, čez Teharje preko Škofje Tasi nazaj т Žalec, od tam pa na Vran- •ko in nazaj т garažo. Za nas so ti traktorji, ki jih je Zadružni sklad •kraja Celje-okolica naročil iz Arstri- je, relika rrednoet. Trideset malih trak- torjcT bomo izkoristili na hmeljiščih т SaTiinjski dolini. Uporabiti ae jih bo ¿alo tudi za pogon «trojcT (mlatilnic), za košnjo in za Tprego enobrazdnih pluffoT. Štirje теШ traktorji i pri- kolicami pa bodo Meojaai ■» trane- Velike priorave ZA 10. OBLETNICO FRONTE V sosianiskem okraju Tekmovanje na čast 10. obletnice OF je tudi v šoštanjskem okraju ragibalo frontne odbore, ki so postali zelo ak- tivni in delavni. V tekmovanju so do- segli velike uspehe pri organizacijskem in političnem delu. Že same priprave in izid volitev v Ljudsko skuipščino LRS so pokazale, da se je frontno delo zelo izboljšalo, ker še pri nobenih volitvah niso v šoštanjskem okraju dosegli tako lepih uspehov, kot ravno prti zaidnjih. V tekmovanju na čast 10. obletnice OF so se najbolj izkazali vaški odbori Zg. Lokovica, Stara vas, Podkraj, Tiro- sek, Solčava, Veliki vrh, Smihel nad Mozirjem in Rečica trg. Najboljše uspe- he pri popravilu cest so dosegli fron- tovca iz Stare vasii, VeHkega vrha in Nove Stifte. Pri gradnji zadružnih do- mov so dosegli pomembne uspehe fron- to vci v Lokovici, Velenju in Novi Štifti. V okraju je še nekaj vaških odborov, katere še ni zajel borbeni duh tekmo- vanja in priprave za zgodovinsko pro- slavo 10. obletnice OF so zelo pomanjk" Ijive. Okrajni odbor Fronte bo tem od- borom nudil še večjo pomoč, da se bodo organizacijsko in politično utrdili. Tekmovanje je zajelo tudi hribovite vaške odbore, ki so še vedno med naj- boljšimi v okraju. Tako hočejo fron- tovci v Novi Štifti s prostovoljnim de- lom dograditi zadružni dom, šolska mla- dina pa se vneto pripravlja na igro »Divji lovec«. Za knjižnico so nabavili 37 novih knjig in pridobili 23 novüi či- tatelj ev. Tudi izobraževalni tečaj, kate- rega je obiskovala 58 tečajnikov, jô do- bro uspel. Radio amaterski, radio tele- grafski, kuharski in gospodinjski tečaj so frontovci pridno obiskovali. V Smartnem ob Paki ipopravljajo kra- jevne ceste in kopljejo odtočne kanale. V Smihelu nad Mozirjem so frontovci precitali 72 knjig, kar je za knjižnico malega hribovitega kraja lep uspeh. Tu- di mladinski prosvetni aktiv v Šaleku je zelo delaven, priredili so že več uspelih kulturnih prireditev in gosto- vali v partizanskih hribovitih krajih, Paki, Cirkovcah, Plešivcu in St. Ilju. Šestmesečno tekmovanje je razgibalo tudi delovne kolektive v šoštanjskem okraju. Med okrajnimi podjetji sta do- segla najboljše uspehe Gradiš v Šošta- nju in velenjska elektrarna ter se sedaj borita za prevzem okrajne prehodne za- stave v trajno last. Tudi velenjski ru- dnik in usnjama v Šoštanju sta do- segla velike uspehe. Od manjših po- djetij je dosegel najboljše uspehe ko- lektiv okrajne mizarske idelavnice v Šoštanju in delovni kolektiv krajevnih podjetij v Velenju. V sleherni vasi se pripravljajo, da bodo proslavili 27. april kar najbolj svečano. V okrajvi bo na predvečer praznika gorelo nad lOC kresov. Po vseh večjih krajih bodo slavnostne akade- mije, govori, kulturne prireditve, po vaseh bodo pa vaški frontni odbori imeli slavnostne seje. V Šoštanju bodo s proslavami začeli že v soboto 21. aprila. Priredili bodo telovadno akade- mijo. Nato bodo sledile vsadki dan razne kultuime prireditve igralskih skupin in pevskih zborov iz vsega okraja. Na predvečer bo povorka z baklado, na sam praznik pa bodo otvorili muzej iz NOB. Popoldan bo SKUD »Ivan Cankar« na- stopil z igro »Deseti brat«, zvečer bo SKUD »Kajuh« priredil koncert. Na- slednji dan bodo v Lokovici slovesno otvorili zadružni dom. V Velenju bodo v štiridnevnih proslavah prirejali razne kulturne prireditve v novi dvorani za- družnega doma. V Smartnem ob Paki bodo 27. aprila odkrili spomenik pa- dlim borcem, v Bočni in Pobrežju pa bodo isti dan odkrili spominski plošči padlim borcem in talcem. V Smihelu nad Mozirjem bodo imeli na predvečer slavnostno proslavo s primernim kul- turnim sporedom. Po proslavi bo iz Smihela skupen pohod na Kredarico v počastitev spomina padlih borcev, nato pa izlet na Smrekove. Ce primerjamo dosežene uspehe fron- tnih odborov v šestmesečnem tekmo- vanju s stanjem pred enim letom, ko je bilo le kakih 15 frotnih odborov de- lavnih, je razvidno, da je frontno delo v zadnjem času zaživelo, kar je v veliki meri zasluga novoizvoljenih vaških odborov Fronte. V Laškem bodo dostojno proslavili 10. obletnico OF v pripravah za proslavo 10. oblet- nice OF Laščani nočejo zaostajati za ostalimi kraji. Izložbe trgovin in okna v glavnih ulicah bodo na ta dan okra- šena s cvetjem in zelenjem. Na pred- večer praznika pa pripravljajo člani Ljudske tehnike svetlobno olcrasitev starega laškega ^adu. Kulturne prireditve v Laškem so se že pričele. Preteklo soboto zvečer je SKUD »France Petemel« priredil pev- ski koncert s pestrim in bogatim spo- redom. Organizacija Zveze borcev pri- pravlja skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami »partizanski pohod« v St. Lenart nad Laškim. Zvečer, 23. aprila, bo v Prosvetnem domu telo- vadna akademija, za naslednji večer pa pripravlja Ljudska imiverza pre- davanje v kino dvorani. 25. aprila zve- čer bo v Prosvetnem domu instru- mentalni večer z nastopom plesne fol- klorne skupine iz Laškega.- Kolektiv tekstilne tovarne »Volna« pa bo pri- redil igro. Najlepši dogodek v čast 10. obletnice OF bo v Laškem vsekakor odkritje spomenika padlim Iborcem na sam praznik — 27. aprila, ki je delo arhi- tekta Plečnika. Spomenik (bo stal r parku (pred Prosvetniim domom. Na okrajnem zboru v Šoštanju so podelili prehodne zastave v trajno tast v nedeljo so se т Šoštanju zbrali! delegati Okrajnega zbora Fronte k- tretjemu zasedanju. Zasedanja se je J udeležil tudi član 10 OF Slovenije tov.- Rudolf Janko. i Zbor je otovoril predsednik 10 OF; Šoštanj tovariš Marolt Jože, sekretar' Okrajnega odbora OF toT. Jeraj Franc; pa je podal poročilo o organizacijskem^ in političnem delu Fronte. Referatu je- sledila diskusija. ; Prvi je diskutiral tor. Jurkovič iz^ Šoštanja, ki je govoril o slabi discipli-' ni pri plačevanju članarine, ki je do-^ slej poravnana le do polovice. Frontni; odbori dolgujejo za lansko Jeto še^ 80.000 din na članarini. Govoril je tudi* o bližnjih sektorskih konferencah. Ne-j davno se je ene takih, konferenc y¡ Velenju udeležilo od 50 aktivistov le lOJ Dominik Klančar, rudar iz Velenja^ je govoril o velikih uspehih velenj-i skega rudnika, ki prar sedaj т času- tekmovanja na čast 10. obletnice OF| vodi trdo bitko za izpolnitev planskihi nalog. Velik uspeh so dosegli dan pred- okrajnim zborom, ko so nakopali 210© ton premoga, kolikor ga doslej т zgo-: dovini rudnika še nikoli niso nakopali.; Ivan Stropnk se je dotaknil tekmo-i valnih obljub na čast 10. obletnice OF^ ki se ponekod še ne izvajajo. Govoru; je tudi o raznih gospodarskih rpraša-j njih, ki se tičejo dela Fronte na vasi.^ PozTal je Tse delegate, da zainteresi-l rajo svoje člane za bližnjo delovno« akcijo T rudniku, kjer se bodo pode-j želski ljudje spoznali z delom Telenj-i skih rudarjev. Nadalje je član 10 OLO ; Maks Senica opozoril na dolžnost front-■ uih organizacij pri poinoči ljudskima odborom. Zastopnik Gradisa in ostali^ delegati iz podjetij in vaških odborov- so znašali svoje uspehe in težave. ■ Diskusije se. je udeležil tudi Janko j Rudolf, ki je govoril predvsem o zu-j nanji politiki. Zaključno besedo jei imel tov. Marolt. Po diskusiji so izvolili 18 najboljših I frontovcev za delegate na Tretji kon-i gres Osvobodilne fronte Slovenije. \ Na kraju so razdelili okrajne pre- hodne zastave т trajno last tistim: frontnim odborom, ki so se т tekmo- л^апјп najbolj izkazali. Prehodno zastavico sta dobila front-; na odbora Zgornja Lokovica in Tiro-¡ sek, medtem ko so odbori Podkraj.i Solčava, Veliki vrh in Rečica trg do-^ bili okrajno prehodno priznanje. Pri-i znanje sta dobila tudi vaški odbor v- Lučah in mladinski aktiv v Šaleku. Odi delovnih kolektivov je dobil zastavo! kolektiv Gradisa in kolektiv Okrajnih; mizarskih delavnic т Šoštanju, v Ve-] len ju pa kolektiv krajevnih podjetij, j Pohvaljeni so bili tudi najboljši front-: ni aktivisti Y tekmovanju na čast de- sete obletnice OF: Ivan Malanšek iz Gornje Lokovice, Jože čeplak iz Kro- ne, Jakob Vranjek iz Podkraja, Ivan Pistotnik iz Šmiklavža, Ivan Pernik iz^ Velenja, Avgust Rozman iz Šmartnega,; Franc Gomiršek iz Rečice, Štefan Zajci iz Velikega vrha, Marija Ravljen inJ Alojz Lekuš iz Šoštanja. < Ob zaključku so sprejeli razne skle-j pe iin poslali pozdravna i)àsma CK-; KPS in 10 OF Slovenije. Celjska poliklinika je najboljši zdravstveni kolektiv v Sloveniji v, soboto zvečer je bila v Zdravstve- nem domu v Celju prava svečanost. Sindikalno dvorano so dekleta s poli- klinike okrasila s cvetjem, a tudi na njihovih smejočih obrazih se je lilo precej spoznati, da sodijo v vrste na- grajenega kolektiva. Do sedme ure so člani kolektiva in gostje napolnili dvo- rano. Domačnost in neprisiljena vese- lost sta razkrivali vzdušje te zdravst- vene ustanove. Takšno tovariško vzduš- je je brez dvoma v mnogočem vplivalo na uspeh, ki so ga dosegli. Zbrani so toplo pozdravili y svoji sredi ministra za ljudsko zdravstvo dr. Jožeta Potrča, ki je v imenu mini- strstva prišel čestitat vzornemu kolek- tivu in mu za dosežene uspehe izročil prehodno zastavo MinistrstA;a za ljud- sko zdravstvo. Svečanost so začeli z recitacijo, nakar je predsednik sindi- kalne giodružnice dr. ; F\išer povedal, zakaj so bili uspehi celjske poliklinike tako veliki. Največji uspeh ustanove je nedvomno ta, da so kljub številnim' težavam, ki jih sami niso mogli od- praviti, vestno izpolnjevali svoie zdrav- stveno prosvetno poslanstvo. Kdor koli je zaradi bolezni iskal pomoči v tej ustanovi, je moral opaziti veliko utes- nitev. V eni ordinaciji ordinirajo po trije zdravniki, čakalnice so neprimer- ne, obisk je stalno velik itd. Poliklini- ko v Celju obiskujejo zavarovanci iz Celja in okolice ter iz vseh bližnjiji okrajev. Dasiravno delajo т neprimer- nih in majhnih prostorih, so vendar še ustanovili posvetovalnico za noseče žene in za poklicna obolenja. Medicin- ske sestre morajo razna statistična dela opravljati šele zvečer, ko pacienti zapuste ustanovo. Posebne težave ima- jo z rentgenskimi pregledi v enem samem prostoru, vendar pregledajo dnevno reliko število obolelih. Polikliniška služba opravlja danes važno nalogo kot vmesen člen med za- varovanci podjetij. Na eni strani je dolžnost zdravnika, da ščiti bolnika ali zavarovanca, na drugi strani mora imeti vedno pred očmi našo družbeno stvarnost, izgradnjo socializma in pet- letnega plana. Če torej hoče imeti zdravnik mirno vest pred to ali drugo skrajnostjo, se mora svojemu pacientu temeljito posvetiti, da bi bila njegova diagnoza zares utemeljena. Na ta na- čin se med zdravstvenim kadrom vzbu- ja zavest zdravstvene odgovornosti. In temu so se v celjski polikliniki močno posvetili. Posnemanja vreden je primer dr. Lovšina, katerega zasluge so gotovo največje v tem kolektivu. On je lik pravega ljudskega zdravnika. To do- kazuje dejstvo, da je dobil osebno na- grado od MT.O in da je med ljudmi т bližnji in daljni okolici Celja najbolj priljubljen zdravnik. Pri vseh težavah, s katerimi so se borili, je vladalo med člani kolektiva tovariško vzdušje, ki je rodilo uspeh. Prežeti s skrbjo za izpopolnjevanje so se udeležili večernih tečajev, pouka na gimnaziji, študijskih krožkov in prosvetnega ndejstvovanja. Dokaz te- mu je prisrčen program, ki so ga iz- vedli na večer prejema prehodne za- stavne. Zahvalo za priznanje je v imenu кб"- lektiva izrekel dr. Lovšin, ki je oblju- bil, da bodo priborjeno zastavo obdr- žali stalno v rokah. Čeprav so vsi člani poliklinike in pogodbeni zdravniki za- služili nagrado, so bili ta večer nagra- jeni najboljši. Dr. Lovšin je razdelil nagrade sledečim članom kolektivna: dr. Hribovšku, Jazbinšek Pavli, Brem- šak Ani, Koren Mariji, Strle Tereziji, Božič Mariji, Oblak Olgi, OdlazekVidi, Vouk Gizeli, Kimej Marici, Kusu Marti in še nekaterim drugim, ki so se naj- bolj izkazali r tekmovanju т drugi polovici lanskega leta. V imenu MLO je tov. Svetličič izročil kolektivu denarno nagrado т znesku 30 tisoč dinarjcT in še posebej čestital dr. Lovšinu. Druga uprizoritev mladinsicega odra pri Mestnem giedaiiSču Po treh mesecih, odkar smo v Mest- nem gledališču videli »Pastirčka Petra in kralja Briljantina<, je režiser Bran- ko Gombač pripravil novo mladinsko igro, GorinškoTo >Rdečo kapico<. V zasedbi vlog zasledimo i>oleg >starih< članov mladinskega odra se nove in pa člane poklicnega gledališča т vlogah »odraslih« oseb. Že krstna predstava mladinskega odra je navdušila Celja- ne, mlade in stare. Tokrat upravičeno pričakujemo še večjega uspeha. V >Rdeči kapici< bodo spet nastopale gojenke baletne šole pod Todstvom koreogreifinje Sonje Согјапсете. Za glasbeno spremljaTO baleta in peTskih točk je poskrbel skladatelj Ciril Ra- kuša. Scenarijo je narisal akad. slikar PHberšek. Danes si be premiere »cledal tudi artor >Rdeče kapice« Danilo Gorinšek. ki ga bo, ko4 dolgoletnega Celjana, javnost gotovo toplo pozdravila. IS. april ^ dan zelezniearjev^ Ponosni na dosežene uspehe bode celjski železničarji praznovali svoj dan Vsi se še spominjamo, kako so iz- gledale železnice ob osvoboditvi. In vendar je bil promet hitro obnovljen. Skoro brez visakih tehničnih pripo- močkov so obnovljeni železniški ob- jekti, inštalacije in vozni park. Naše: železnice, ki so bile v drugi svetovni vojni najbolj uničene v Evropi, so prve obnovile promet in v kratkem Č£isu presegle predvojni promet. Vse to je doseženo s požrtvovalnim delom naših železničarjev, ki so se za- vedali, da je izmučene narode Jugo- slavije mogoče rešiti nadaljnjega pro- padanja samo, če se čim prej omogoči prevoz hrane, blaga za široko potrošnjo in materiala za obnovo. Naša mladina nam je izgradila že dve progi. Za ti progi smo uvozili delno eamo tirni material, voznega parka pa nismo uvozili nič. Kljub ротесапји dolžine naših železnic in ogromnega porasta prometa se ta opravlja z manj- šim številom lokomotiv in vozov, ka- kor smo ga imeli pred drugo ivetovno vojno. Potniki tudi še ве potujejo kakor bi icleeiačarji мШ Ali U prihaj»jo novli tovorni in potniški vagoni za mednarodni promet iz naših tovarn iii delavnic. Ne bo dolgo, ko bodo začeli prihajati tudi potniški vagoni za no- tranji promet iz naših delavnic. Za vse to vlagajo naši železničarji ogromne napore v svoje delo. Obljubo, da bodo petletni transportni plan izvršili v štErih letih, so železničarji izpolnili skoraj mesec dni predčasno. Zaradi tako požrtvovalnega dela na- ših železničarjev je proglašen 15. april kot >Dan železničarjev«. Ta dan bodo tudi celjski železničarji slovesno proslavili z raznimi kulturni- mi in športnimi prireditvami. Letošnje leto je za Celje in njegove železničar- je še bolj pomembno zaradi dveh ju- bilejev: Dne 2. junija bo 105 let, odkar je izročena proga Št IIj—Celje javnemu prometu (prvi poskusni vlak je priso- pihal v Celje 15. maja) in 28. decembra bodo slavili 60 letnico proge Celje— Velenje. Naj omenimo še nekaj uspehov ko- lektiva železničarjev celjskega rozli- iče v leta 1950, v let« predčasne izpol-; nitve petletnega transportnega plana. Prometno transportna služba je izpol- nila plan nakladanja z 91,7% (plan na- kladanja sadja in žitaric ni bil dosežen zaradi posledic suše), plan razkladanja s 121,7%, plan prevoza kosovnih po- šiljk s 112,2% in plan prevoza potni- kov s 100%. Nadzorništvo za vzdrževanje proge je izvršilo plan s 123%, nadzorništvo za zgradbe s 157%, nadzorništvo za zveze s 125% in strojna postaja Celje s 115%. Glavno nadzorništvo za vzdrževanje proge je prejelo za prvo polletje 1950 prehodno zastavo resornega ministr- stva in Glavnega odbora Zveze sindi- katov. Medalje za delo je prejelo U želez- ničarjev, za udarnike jih je bilo pro- glašenih 574, za racionalizatorje 2, po- hvaljenih je bilo 72 in nagrajenih 150 T skupnem znesku 190.000 din. Ponosni na dosežene usj>ehe in z vero v nove zmage bodo letos celjski železničarji praznovali ivoj dan — 15. april Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK dne U. aprila 1951 štcT. 15 TEDENSKI PREGLED DOGODKOV $irom po svetu... MAC ARTHUR RAZREŠEN VSEH POVELJNIŠKIH POLOŽAJEV 2e dalj 6asa je svetovno javnost razbur- jalo Mac Arthurjevo obnašanje. Pred ted- ni je na lastno pest poslal Pekingu poziv za ustavitev sovražnosti na Koreji. Pred dnevi je zopet poslal senatorju Martinu pis- mo, T katerem se zavzema za dovoljenje, da bi uporabil na Koreji koumintanške če- te. V svetovni javnosti je zaradi tega pri- šlo do številnih vznemirjanj. Dne 12. t. m. je prišlo iz Bele hiše po- sebno uradno sporočilo. V sporočilu je nam- reč predsednik ZDA uradno odstavil ge- nerala Mac Arthurja s položaja poveljnika zavezniških čet na Koreji, vrhovnega po- veljnika vojske ZDA ter vrhovnega povelj- nika ameriških zasedbenih enot na Japon- skem. Za naslednika je imenoval generala Bidgwaya. Predsednik Truman je istočasno izjavil, da obžaluje in da je bil prisiljen storiti tà korak, ker se je general Mac Arthur po- kazal nesposobnega, da spravi v sklad svoje ravnanje s politiko ZDA In OZN. Rekel je, da se morajo vojaški poveljniki podrediti politiki svoje vlade, kljub temu pa bo zgo- dovina priznala Mac Arthurja za enega naj- večjih ameriških vojskovodij. KITAJSKA VOJSKA se ZBIRA V TRIKOTU CORVON—KUMHVA— HVACON Na osrednji fronti so zadele Mac Arhur- jeve patrulje ,na močan odpor. Štab gene- rala Mac Arthurja sporoča, da zbirajo Ki- tajci in Severnokorejci svoje enote za črtami osrednjega dela fronte. Deli 39. kitajske armade se pomikajo proti jugu od rezer- voarja Hvačona proti položaju na osrednjem delu fronte. Manjši napadi sovražnih enot vzdolž celotne korejske fronte so bili od- biti. 38. vzporednik je prekoračila še . ena južnokorejska divizija. Severnokorejske sile so pri Hvačonu dvignile tri vodne zapornice na rezervoarju, tako da so velikanske mno- žine vode poplavile velike površine. Beka Pukhan je narasla zaradi tega Z metra. gromiko SKUSA poglobiti pre- pad med zahodnimi delegati in sovjeti Na 25 sestanku namestnikov zunanjih mi- nistrov niso dosegli nikakega napredka. Zno- va so brezuspešno razpravljali o oboroževa- nju. Francoski namestni Parodi je dejal, da pomeni govor Gromika korak nazaj in da je Gromiko s svojim propagandnim govo- rom storil vse, kar je mogel, da bi poglo- bil prepad med gledišči zapadnih delegacij in sovjetsko delegacijo. eisenhower v frankfurtu Vrhovni poveljnik oboroženih sil atlant- skega pakta general Eisenhower je odpo- toval iz Parizai v Frankfurt. V Zapadni Nemčiji vrši inšpekcijo zavezniških čet. perzijska nota veliki britaniji Po umoru perzijskega predsednika Ali Baz- mare 7. marca, je komisija za nafto stavila predlog za nacionalizacijo industrije nafte v Perziji, ki sta ga sprejela oba doma per- zijskega parlamenta. Na noto v kateri je Ve. lika Britanija protestirala zoper nacionali- zacijo, je perzijska vlada odgovorila z noto, v kateri je rečeno, da se anglo-iranska pe- trolejska družba ni prav nič ozirala na zahte- ve Perzije, da bi se zajamčile koristi per- zijskega naroda. 100 bomb na kitajski mesti antung in cangseng Po poročilu Pekinškega radia je 8 ameri- ških letal odvrglo 100 bomb nad mesti An- tung in čangseng, ki ležita na mandžurski strani korejsko-mandžurske meje. Uradni ameriški krogi se vzdržujejo slehernega ko- mentarja, dokler ne bo končana arketa o tem incidentu. v nekaj besedah V Italiji je zdaj več kot 2 milijona brez- poselnih delavcev. — Izvoz mesa iz Argen- tine se je zelo zmanjšal, ker je bil uvoz v Britanijo ustavljen. — Saragatovi ministri so izstopili iz italijanske vlade. — Švedski poslanik naj bi posredoval za mir na Koreji med Pekingom in odborom za dobre usluge OZN. — Belgija je sprejela prvo skupino 713 brezposelnih italigansvkjh rudarjev. — Egiptovski veleposlanik je zahteval pomoč od vlade ZDA, da bi britanske čete zapustile Egipt, Sudan in Jordan in da bi bil od- stranjen kolonialni sistem v Severni Afriki. — V Italiji, v kraju Bionero di Vulturi je zopet izstopilo 47 uplivnih članov iz KP Ita- lije. — Češko-slovenski konzul v Sydneyu (Avstralija) je podal ostavko in zaprosil za zatočišče. — 180 sovjetskih državljanov, čla- nov sovjetske nadzorstvene komisije v Nem- čiji je v marcu pobegnilo v Zahodni Berlin. —■ Tonaža ameriškega potniškega ladjevja znaša le 5 odts. svetovnega. — Velika Bri- tanija smatra, da v sedanjem trenutku ne more umakniti čet iz Sueza. — Italija gradi ladje za Sovjetsko zvezo. Veliki roji kobilic so se pojavili v Iranu in zaradi tega je ime- la perzijska vlada izredno sejo. , ...in v domovini GENERALNI TAJNIK OZN TRYGVE LIE PRISPEL V BEOGRAD Trygve I>ie, ki se mudi na službenem po- tovanju po Evropi in Aziji je najprej obi- skal Pariz. Dne 12. t. m. je odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo mudil do 15. t. m. PISATELJ ETBIN KRISTAN PRIDE V JUGOSLAVIJO Letos bo obiskalo več skupin naših roja- kov v ZDA svojo staro domovino. Svoj obisk je napovedal tudi stari borec za delavske pravice in slovenski pisatelj Etbin Kristan, ki bi po 14 letih spet rad obiskal svojo do- movino. NOTA JUGOSLOVANSKE VLADE MADŽARSKI Jugoslovanska vlada je izročila noto mad- žarski vladi, ki noče izdati potrebnih do- voljenj našemu odpravniku poslov v Budim- pešti, da bi se s soprogo in otrokom vrnil v Jugoslavijo. Maržarsko notranje ministr- stvo je nekajkrat obljubilo izročitev teh do- voljenj, vendar ni nikoli držalo besede. Na drugi strani je madžarski odpravnik poslov v Jugoslaviji lahko brez ovire zapustil Ju- goslavijo, ko je po svoji krivdi zakrivil inci- dent v Beograda. JUGOSLOVANSKI POSLANIK NA NORVEŠKEM V Oslo, glavno mesto Norveške, je odpo- toval novoimenovani izredni poslanik in opol- nomočeni minister na Norveško Ljubo Ilič. Ob odhodu ga je spremil, poleg domačih predstavnikov oblasti tudi norveški poslanik v Jugoslaviji g. Knut Likke. MADŽARI ZOPET STRELJAJO CEZ MEJO Zaslepljeni v gonji proti Jugoslaviji so madžarski obmejni organi v aprilu izvršili nekaj incidentov na jugoslovansko-madžarski meji. Dva vojaka sta streljala najprej na nekega kmeta, ki je delal na svoji njivi 200 metrov od mejne črte, pozneje pa sta ra- nila jugoslovanskega vojaka v roko. Naši obmejni organi niso odgovorili na izzivanje informbirojevskih zaslepljencev. NA KOSMETU BODO ODPRLI TURŠKE ŠOLE V Kosmetu živi še precejšnje število tur- ške narodnostne manjšine. Doslej otroci te manjšine niso imeli šol. Oblastni odbor zaj Kosmet je sklenil v prihodnjem šolskem letuj odpreti turške šole. i j VELEPOSESTVO BELJE BO PRODA-] JALO SVOJE IZDELKE V OPATIJI j Državno posestvo Pelje pri Osjeku bo v' kratkem odprlo še drugo prodajalnico ^ Beogradu. Sredi aprila pa bodo odprli pro-i dajalno za živila tudi v Opatiji. Posestvo« daje dnevno na trg 1000 kg čajnega maslaJ NOV PREMOGOVNIK V ISTRI V Podpičanu v Istri so naleteli na velik« ležišča premoga. Odprli so že dva jaška. Prvi je globok 120, drugi pa 180 metrov. V rud- niku že kopljejo premog in ko bodo iz za- mejstva prispeli potrebni stroji se bo se- danja proizvodnja povečala za šestkrat. V ZENICI ODKRIVAJO NOVA LEŽIŠČA PREMOGA Na področju rudnika v Zenici odkrivajo nova ležišča premoga. Na dnevnih kopih je premog slabši, toda čim globlje kopljejo ten» boljši je. V dveh letih bodo točno ugotovili lego plasti in odprli nove jaške. SETEV RIŽA V MAKEDONIJI Sredi aprila bodo v Makedoniji začeli se- jati riž. Posejati nameravajo 3000 ha zem-í Ijišč. Semena imajo kmetje dovolj, ker jfl lanski donos bil dober. PRAV NA KRATKO... ^ V Makedoniji zakoljejo letno nad milijon glav živine in drobnice, vendar je število ži- vine v zadnjih letih naraslo. — Podjetje »Triglav« je izdelalo 38 novih modelov čev- ljev. — Naše rečne ladje so prepeljale nad pol milijona potnikov v zadnjih treh mese- cih. — V Pojatnem na Hrvatskem grade ke- ramični kombinat. — V hidrocentrali Mav- rovo so začeli betonirati veliko strojno dvo- rano. — Na žagi v Bohinjski Bistrici izde- lujejo lesno volno za izvoz. — Tovarna lo- komotiv in strojev v Slavonskem brodu ј^ izdelal^ doslej največji parni kotel izdelaq v FLBJ. — V Liiki na Hrvatskem so našli ležišča nafte. — Gradbeno podjetje »Slovel nija ceste« je zgradilo doslej 9 novih mo- stov. — V tovarni »Balkan« v Beogradu so izdelali prvi mine za svinčnike iz ^domačega grafita. Obnovljeni SO zivinski sejmi Sejmi po našem podeželju so bili od nekdaj znani kot nekak^ kmečki praz- nik. Na sejme so prihajale леИке mno- žice kmečkih ljudi od blizu in daleč. Težišče vsega trgovanja z živino so bili živinski sejmi s katerimi vzpored- no so se vršili tudi takozvani »kra- marski« sejmi. Kmetje so zamenjavali in prodajali svojo živino, istočasno pa pa so nakupovali tudi raznovrstno bla- go in orodje. V času okupacije so bil sejmi uki- njeni. Takoj po osvoboditvi pa jih ni bilo mogoče obnoviti radi racionirane preskrbe prebivalstva z najpotrebnej- šimi življenjskimi artikli. Z narašča- jočo gospodarsko močjo države, i^viša- njem produkcije raznih industrijskih in kmečkih proizvodov ter postavitvi- jo proste trgovine, pa je zopet dana možnost za obnovitev starih tradicio- nalnih sejmov. Prvi zopet vzpostavljeni stari tra- dicionalni sejem v okraju Celje-oko- lica bo »Jurjev sejem« dne 24. IV. t. 1. v Šentjuriju pri Celju. Dne 26. aprila pa »Markov sejem« v Pilštajnu. Mar- kov sejem se je sicer svoječasno vršil v Kozjem, vendar pa so pilštanjski sejmi bolj znan-i daleč naokrog po svoji številni udeležbi, ter dobrem in cenenem blagu. Kadi tega je zaenkrat premeščen v Pilštanj. Obnovljeni živinski sejmi bodo nu- dili kmetu možnosti zamenjave klavne živine za plemensko, socialističnim go- spodarstvom pa možnost nabave dobre plemenske živine po izbiri. Istočasno bodo sejmi nudili kmečkemu prebi- valstvu tudi možnost nakupa razno- vrstnega blaga in orodja po izbiri in akusu po nižjih in prostih cenah. 1451 * PET STO LET_ STARO CBLJE C elje je zelo staro mesto. Nastalo je davno pred početkom našega štetja. Morda tisoč let poprej. Ako računamo na vsakih sto let tri rodove, la- hko trdimo, da je na celjskih tleh zdrknilo v grob okrog 90 rodov. V teh tri tisoč letih je Celje štiri- krat menjalo svoj obraz: v prazgodo- vii^ki in rimski dobi, v srednjem in novem veku. Iz kakih korenin je mesto zraslo, tega ne vemo. Morda ima že kako zvezo s prebivalci kamenene dobe, ki so go- tovo že imeli utrjene kraje. Brez dvo- ma je pa, da je Celje obstojalo že te- daj, ko so v naših krajih živeli Iliri in Kelti. Skromni ostanki posode in orod- ja, najdem v celjskih tleh. o tem go- vore. Mosto je moralo biti utrjeno. Njegova lega, oprta na bližnje vzišene točke, je bila za to prav pripravna. Tedaj je dobilo Celje tudi svoje ime, ki ga je očuvalo do današnjega dne. Stavbe, ki so bile znotraj jarkov in nasipov, so pa morale biti tedaj kaj preproste, lesene. Staro ime se je očuvalo v rimski obli- ki: Cele j a. Rimsko Celje je bilo ve- liko mesto. Zavzemalo je ves prostor današnjega notranjega mesta, a nase- ljeni so bili tudi vsi okolai griči, na njih so stale vile bogatih meščanov. V mestu je bilo mnogo odličnih stavb s kopališči in podtalnim ogrevanjem. Nečistočo so odvajali močni in trdno zidani obokani kanali, ki še danes slu- žijo svojemu namenu. Največji izmed njih poteka pod današnjo Zidanškovo ulico, nanj so naslonjeni manjši kanali, ki vodijo večinoma proti Savinji. Naj- mogočnejše ostanke rimske Celeje so našli na prostoru sedanjega Doma Ljudske prosvete in sosednje vojašni- ce, kjer je najbrž stal velik utrjen rimski grad. Pokopališče je bilo zunaj mesta, ob sedanji Ljubljanski cesti. Celjska tla so dala veliko število rim- skih .spomenikov, najlepši izmed njih so vsi iz pohorskega marmorja, kakr- šen se lomi pri Vitanju. Ta marmor so Rimljani v Celju uporabljali tudi kot odličen gradbeni materai. Ko je okrog leta 300 rimsko Celje postajalo krščansko, tedaj so zgradili najprej majhno cerkvico, kmalu nato pa na istem mestu večjo cerkev. Na njune ostanke so zadeli, ko so pred petdesetimi leti začeli graditi poštno poslopje, V lepem mozaiku pred oltar- jem so se čitala zanimiva imena kri- stjanov, ki so dali svoj dar, da se je mogla cerkev zgraditi. Med darovalci je bilo več priseljenih Grkov. Slika mestnih prebivalcev je morala biti kaj pestra. Na nagrobnih spome- nikih srečamo poleg Rimljanov tudi Kelte. O njih goAore napisi in reliefi, ki kažejo ljudi v keltski noši. Ta in oni je pa bil iz daljnih krajev, celo iz azijske Mezopotamije. Tudi o soci- alnem sestavu prebiA-alstva nam spo- meniki govore. Sužnjev sicer ne ome- njajo, pač pa osvobojence. ki so jim njiho\-i gospodarji darovali svobodo. Rimska uprava je temeljila na me- stih. Celjsko upravno področje je se- galo od Pohorja do preko Save, od Savinjskih Alp do Sotle. V zvezi z rimsko Celejo je vpraša- nje, kod jé prej tekla reka Savinja. Navadno se trdi, da je tekla v rimski dobi ob Golovcu severno od sedanjega mesta. Za davno, davno dobo to gotovo velja, saj je upravičena trditev, da je Savinja nekoč hitela proti Panonskemu morju pod današnjim Bočem in Do- načko goro. Toda za rimsko dobo je to več kot dvomljivo. V poznejšem srednjem veku so se poznali tako mo- gočni ostanki rimske Celeje, da so go- vorili o drugi Troji; tega gotovo ne bi bilo, da so rimsko mesto preplav- ljali rečni valovi. Okrog leta 400 je bilo že tudi nad Celejo polno črnih oblakov. Viharna doba preseljevanja narodov je mesto porušila, toda njegovih sledov ni za- brisala. Gotovo so slovenski naseljenci na rimskih razvalinah obnovili novo življenje, saj so očuvali staro mestno ime. Ne vemo pa, kak položaj je Celje tedaj zavzemalo. Morda je bilo sre- dišče kake plemenske slovenske kne- ževine. Tudi v tem primeru je bilo preprosta naselbina, ki je utegnila biti obdana z nasipom in jarkom. Toda do večjega pomena so naselbina ni dvig- nila. Nastopil je nov čas fevdalne ure- ditve. Ko se nam leta 1131 Celje zopet javi v zgodovini, je fevadalno središče gospodarjev Savinjske doline. To ime, tedaj ne označuje naselbine ob Suvinjii in A^oglajni, ampak trden prad na str-i mi skali. Toda naselbina je obstajala. Ko zvemo, da so bivši ;^ovneški gc-j spodje leta 1331 jjostali Celjski go-j spodje, čujemo tu-di o trgu pod gradom.'] Celjsiki strop v »Grofiji«: Skupina žen Težišče je bilo na gradu, ki so ga pozneje začeli označevati kot Zgornje Celje. Tam je bival mogočni rod Celj- skih gospodov, ki so kmalu postali grofje in končno celo knezi. Ta rod ni zagospodoval samo znatnemu delu slo- venske zemlje, ampak je svojo moč in 5Л''ој vpliv začel širiti tudi po drugod, po sosednih habsburških deželah in po Hrvatskem. Največjo moč je pa dose- gel potem, ko je Herman II. svojo lepo, toda oblastno hčer Barbaro poro- čil z Zigmundom, nemškim cesarjem, češkim in ogrskim kraljem. Herman II. je postal vpliven Zigmundov svetova- lec. Njegov sin Friderik II. je sicer svoj ugled nekoliko skalil s tem, da je zavrgel in morda tudi umoril svojo ženo kneginjo Elizabeto Frankopansko in se poročil z njeno dvorjanko, lepo Veroniko Deseniiško, iz česar se je ro- dila znana tragedija, ki so jo opevali tolikeri pesniki, toda vnuk Ulrik II. je še pogumneje in brezobzirneje hodil po dedovih stopinjah. Kot zaščitnik svojega polubratranca mladega kralja Ladislava Postunca je odločal o vlad- nih poslih v Avstriji in na Češkem, na Ogrskem je pa postal celo kraljer- ski namestnik. To mu je bilo v po- gubo, ogrski tekmec ga je v Beogradu ubil (1456). S tem je izumrl Celjski rod. Sijajna doba fevdalnega Celja je minula. Tedaj se je dvignilo iz teme novo, nieščansko Celje. Celjski ■ grofje \ee zanj niso posebno brigali. Šele Fride- rik IT. mu je 11. aprila 1451 podelil mestne pravice. Ko je Habsburžan Fri- derik III. nastopil celjsko dedščino, je mestne pravice obnovil. Zdaj je Celje začelo dobivati novo podobo. V njegovi notranjosti so res бе prevladovale lesene hiše in ulice so bile umazane, toda meščani so svoj mestni značaj pokazali s tem, da so zgradili močno mestno obzidje in ure- dili mestno samoupravo. Vladarji so mestu podeljevali razne pravice, ki so vsebovale zlaisti pri\41egije glede obrti in trgovine. Fevdalna doba je bila т resnici doba privilegijev. V mestu so se razvile raznovrstne obrtne panoge, med njimi tudi take, ki so pozneje prevzele industrijski značaj: pivovar- ništvo, usnjarstvo. Obrti so bile trdno organizirane v cehih. Nekaj nenavad- nega je. da čujemo o stavkovnem gi- banju, ki je okroe leta 1700 prevzelo mestne delavce. Razna gibanja, kot reformacija in kmečki upori." so vzne- i mir jala meščane, kuga in druge bo- lezni, požari in" povodnji pa so jih napolnjevali s strahom. Y dobi prosvetljenstva je začelo me- sto izgubljati značaj, ki mu га te vtisnila feл'dalna doba. Ko je Marija Terezi ia začela nadzirati in omejevati plemiško upravo, je postalo Celje se- dež okrožnega urada. Temu so se po- zneje pridružili drugi uradi. Padlo je mestno obzidje, mestni jarek so zasuli in dali mestu možnost, da se je širilo na vse strani. Mesto je dobilo kanalizacijo in si je prilaščevalo pri- dobitve modernega tehničnega napred- ka. Po silnem požaru leta 1798 je dobi- lo mesto večje in lepše hiše. Leta 1848 najdemo Celjane med ti- stimi, ki pozdravljajo prihod nove — meščanske dobe in delajo zanjo. Toda nova doba je rodila v Celju nov pro- blem, ki je bil mnogo bolj pereč kakor kje drugje: pod zaščito a\'(strijskih oblasti je prebujeni nemški nacionali- zem z vso silo začel pritiskati na Slo- vence, ki so se pogumno in uspešno branili. V tem času je postalo Celje tudi šolsko in industrijsko središče. Z razvojem industrije je šlo roko v roki novo soeialno \"prašanje. Prva svetovna vojna je prinesla Celju nacionalno osл"oboditev. Ni pa niti v mestu odstranila klic za novo nevarnost. Druga svetovna vojna je preko neskončnih težav in nevarnosti dala Celju tudi možnost, da izvede so- cialno osvoboditev in stopi na pot na- predka, za katerega jamči socialistična ureditev. J. O. CELJE V BORBI ZA SVOBODO Celje ima v narodnoosrvaboidilni bor- bi med slovenisMmi mesti eno najvid- nejših vlog. Po organizaciji dn mno- žičnosti protiokupatorsikih dejanj ga lahko štejemo takoj za Ljubljano. To je prvo mesto v bivšem Štajerskem, ki je s svojiim zaledjem: Revirji, Zabu- kovca in Sv. Pavel v Savinjski dolini, vkljub najtežjim prilikam, ki so na- stale po vdoru okupatorja, dalo za- vestno po svojih izgrajenih part i j sikih kadrih in po njih inspiriranih domo- ljubih, maksimum odpora. Celje je imelo že v Avstriji in y bivši Jugoslaviji svojo domoljubno tra- dicijo, ki jo je nadaljevalo v pozi- tivnem smislu tudi ves čas narodno-« osvobodilne borbe. Vkljub najtežjiid pogojem v bivši Jugoslaviji je delald v ilegali ali napol ilegali lepo število prekaljenih borcev. Boriti so se morali po eni strani proti Kulturbundu, ki je imel v Celju svoj špionažni center s Seppom Jellenzem, pastorjem Mayem in drugimi, po drugi sitrani pa so bili v stalni borbi s takratnimi protiljud- skiimi režimi. Pogled z Nabrežja svobode na Breg in Stari grad Mnogi važni dogodki, ki so bili po- membni 2Л politično stanje Slovencev v bivši Jugoslaviji, kakor tudi za vso progresivno gibanje, so se vršili ▼ Celju ali njegovem območju. 2e leta 1918 vidimo zbiranje naših najboljših narodnoobrambnih delav- cev predvsem mladine, ki je pokazala s.svojim idealizmam v združitvi zveste čete svojo pripravljenost braniti slo- vensko Koroško. áteT. 15^ .SAVINJSKI VESTNIK dne 14. aprila 1951 Stran 3 Partija ima ravno v Celju in nje- govem zaledju kqpo odličnih in pre- danih delavcev: narodnega heroja SlaVka Slandra lin Miloša Zidanška, Dušana Kraigherja—Jugei, Franca Vrunča—^Buzdo, Toneta Gričarja, Log- za Hochkrauta iz Trbovelj, Janeza Pečnika liz Sv. Pavla, Jožeta Letonjo iz Paskih vrhov in še živečih: Lesko- ška—Li:ko, Stanteta—Skalo, Mico Slan- drovo in še nmogo drugih. Izmed naptrednih progresivnih po- litikov je treba omeniti starega toida čilega dr. Vekoslava Kukovca, ki je igral kot predsednik Slovensko kme- čko delavskega gibanja vidno vlogo. Celje je bilo prvo mesto v Sloveniji, kjer je leta 1935 delavsko gibanje do- živelo svoj veliki trenutek z izletom prosvetno delavskega društva Svobo- da. V vrstah naprednega delavstva sta v sprevodu, kjer je manifestiralo okrog 20.000 ljudi s sedemnajstimi godbami. korakala tudi Leskovšek—^Luka in P. Maček. To je hila najmogočnejša ma- nifestacija delovnega ljudstva v Slo- veniji. Se istega leta vidimo v »Celjskem dogovoru« afirmacijo vseh naprednih sil. Na tem sestanku so se združili predstavniki Ljudske pravice, Partije, Slovenske zemlje (Mačkov polkret v Sloveniji) in Bojevniki za skupno iz- dajo lista. Na robu celjskega območja se je na Polževem leta 1937 iistanovila KPS. Nabrežje svobode z »Grofijo« V Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju se je vršila na Silvestrovo leta 1939 konferenca KPJ, ki je trajala dva dni. Med drugimi delegati Partije so bili navzoči maršal Tito, E. Kardelj, D jilas. Slander in mnogi drugi naj^ vidnejši partijski predstavniki. ' Tu'dl delavski štrajki v takratni dobi so bili v nemali meri odvisni od za- držanja, odnosno vodstva iz Celja.. Ce promotrimo veliko delo, ki ga je pred okupatorjevim vdorom v Celju in njegovem zaledju izvršila Partija in po njej progresivno usmerjeni domo- ljubi nam je tjasno zfadržanje Cellja v veliki borbi proti okupatorju. Ni zgolj slučaj, da so se prve sabo- tažne akcije na bivšem Štajerskem za- čele ravno v Savinjiski doMnii, da so se prvi najštevilnejši in najnapred- nejši borci za svobodo, razen skijipine na Hlebovem domu na Pohorju, rekru- tirali iz teh predelov. V tej prvi dobi zaznamujemo tudi tri ilegalne tehnike na mestnem po- dročju: Tehnike pri trgovcu Božiču v Stanetovi ulici, Tehnika pri Jagriču pod Jožefovim hribom in Tehnika pri Frecetovih, Cesta na Dobravo. Julija leta 1941 se je ustanovil Me- stni odbor OF za območje Celja v dr. Rakun ovi hiši na Ljubljanski cesti pri Cirilu Debeljaku, ki je bil ustreljen kot talec leta 1942 v Mariboru. Prve okupatorske represalije s stre- ljanjem talcev so se izvršile v Celju, dne 4. septembra 1941. Tudi najmno- žičnejše streljanje na Štajerskem je bilo v Starem piskru v Celju dne 2. oktobra 1942. Konec julija leta 1941 se je organi- zirala v Razsevnem pri Šentjurju prva Celjska četa pod vodstvom Petra Stan- teta—Skale in Franca Vrunča—Buzde, ki jo ije za ranjenim Štantetom in zajetim Vrunčem vodil Vilč Slander. Kljub množičnemu preseljevanju, iz- daji in masovnemu streljanju talcev se je ilegalno delo v Celju vztrajno na- daljevalo. Osvobodilno gibanje je stal- no naraščalo. Celje je s svojo borbo vkljub naj- težjim preizkušnjam dostojanstveno zavrglo ono pravljico, ki jo je lansiral v svet Kulturbund o večno nemškem Celju. Herojski primeri Slavka Slandra, Zi- danška Miloša in na stotine celjskih aktivistov in talcev v Starem piskru so pokazali vsemu našemu ljudstvu, kje je njegovo mesto v borbi za svo- bodo. S T -MESTA CELJA * 1951 PERSPEKTIVNI RAZVOJ MESTA CELJA Po svoji legi na so- točju vod območja reke Savinje, na stiku Savinjske doline z ni- žinami ob Hudinji in Voglajni, na križišču glavnih cest in železni- škem vozlu glavne proge je Celje va- žen prometni, gospodarski in kulturni center dela Slovenije, ki ga je v fev- dalni dobi tadruževala »Savinjska marka«. Na mestu keltske naselbine se je v dobi rimskega imperija razrastlo bo- gato pokrajinsko glavno mesto, ki je bilo uničeno v dobi preseljevanja na- rodov. Na njegovih ruševinah nastaja novo obrtniàko-trgovsko naselje. Leta 1451., ko je dobil tedanji trg mestne pravice, je imelo naselje okoli 800 prebivalcev. ■ Ultesnjen iprosttor med obnovljenim mestnim ozidjem kakor tudi tedanja fevdalna doba nista dopustila večjega razmaha. Začetkom 18. stoletja je štelo mesto le 250 hiiš z okoli 2500 prebi- ralci. Živahnejši razvoj se je začel po o- itvoritvi »JuEne železnice« v zadnjih letih prve polovice 18. stoletja. Mesto je naraislo od 190 na 6105 prebivalcev. Novi lindustrij'ski obrati so znatno pospešili razvoj ; mesto se je v glavnem razvijalo izven takratnih tesnih me- stnih mej v območju Gaberja — Spod- nje Hudinje. V prvi svetovni vojna nastali zastoj je trajal vse do leta 1927, ko se je začelo mesto razširjati v severni smeri na terenu Dolgopolje — Nova vas. Raz- voj se je stopnjeval po združitvi mesta z okolico vse do druge svetovne vojne, ko je narastlo ■ združeno naselje na okrog 17.000 prebivalcev. Vojna je ponovno zavrla redni razvoj ter poškodavala znatne dele starega mesta. • Nova socialistiična državna ureditev ter nov ustvarjalni in delovni polet po narodni osvoboditvi sta omogočila na kapitalistični osnovi le polagoma napredujočem mestu nov razmah. Z razšiirjevanjem obstoječih in iz- gradnjo novih industrijskih obratov v mestu in bližnji okolici se mesto naiglo preobrazuje iz upravnega in trgov- skega središča v delavsko naselje, ki naj nudi delovnemu človeku poleg so- dobnega zdravega stanovanja vse mož- nosti za njegov kultiimá in prosvetni razvoj. V predvojni Jugoslaviji predvidenem razvoju mesta postavljene meje so po- stale po osvoboditvi pretesne. Po no- vem regulacij'skem osnutku, ki je v delu, predvidevajo urbanisti, da bo naraslo mesto v zvezi z irazšliritvijo industrije v« iprihodnjih 10. letih na okoli 28.000, v nadaljnjih 10. letih pa na pri- bližno 35.000 prebivalcev. Tej perspektivi odgovarjajoče je projektirana notranja izgradnja mesta, razdeljena na posamezna, namembi od- govarjajoča oibmočja. Obstoječi center mesta se razáiri proti severozahodu med Savinjo in sa- vinjsko železnico prvenstveno z javni- mi zgradbami kot bodoči upravni, pro- svetni in kulturni del mesta. Področje vzhodno od Mariborske ce- ste v smeri Cret, Bukovžlak, Trnov Ije je določeno zaradi pretežno jugozahod- nih vetrov za lindustrijo in večje obrt- ne obrate. Ostalo območje severno od savinjske železnice in zahodno od Ma- riborske ceste v smeri Ostrožno-Dob- rova—Zgornja Hudinja, ki ima najbolj čisto ozračje, je pa predvideno za nova stanovanjska naselja v redki zazidavi. Bližje središču mesta z večjimi, dvo in več nadstropnimi zgradbami, ob pe- riferiji pa z individualnimi eno- in dvodružinskimi hišicami. \ Navedena območja bodeta delili Ш istočasno vezali glavni cestni zvezi v« smereh vzhod-zahod ter sever-jug. Za- povezavo teh mes'tnih delov bodo polegj navedenih zgrajene še glavne širše ra- jonske ceste z zelenilom, medtem koj bodo poedine sUnovanjske ulice slu-i žile le lokalnemu prometu. Poleg več- jega števila igrišč, kopališča ob Savinji in manjših javnih nasadov je predvi- dena v območju Golovca izgradnja več- jega parka, ki bo poleg nasada ob Savinji islužil predvsem prebivalstvu severnega dela novega mesta in Gaber- ja—Spodnje Hudinje. Za načrtno izgradnjo mesta bo po- trebno izgraditi istočasno dosedanjo ze- lo nepopolno kanalizacijo, da se doseže znižanje talne vode ter s tem osuši te- ren in omogoči pravilna izgradnja kleti. Predhodno se pa mora dovršiti že za- četa regulacija Savinje od zavoja na Bregu, do izliva Ložnice, kakor tudi predvidena regulacija Voglajne ter po- tokov Koprivnice s Sušnico, ki se na-. meravata združiti v skupno strugo za- hodno od naselja Lave, da se s item doseže za kanalizacijo potrebno zni- žanje vodnega nivoja kakor tuda, da se zazidalni teritorij dokončno zaščiti pred rednimi poplavami Savinje in pri- tokov. Načrtna iz:gradnja mesta po gornjih smernicah, ki je bila pod predvojno kapitalistično upravo nemogoča zaradi špekulacije z zemljišči in raznih drugih zasebnih interesov, bo po novi sociali- stični zakonodaji vsekakor lažje izved- ljiva, četudi bo potrebno mnogo skup- nih naporov m uvidevnosti posamezni- kov z zavestjo, da je v vsaki skupnosti nujno potrebna podreditev sktipnim, javnim interesom. Nikakor pa se ne sme nadaljevati s predvojnim načinom zazidave raztreseno po vsem mestnem območju. Nadaljnja lizgradnja naselij na periferiji mesta bo ne iglede na predvideno načrtno izgradnjo mesta možna z napravo lokalnih regulacij- Pogled na Celje skih načrtov za posamezna naselja, ki bodo povezana z mestom po glavnih vpadnih cestah. Tako bodo naši potomci gledali v daljši bodočnositi z graj'skih razvalin ali z bližnjega Mifclavškega hriba »me- sto belo in veselo«, mesto z zelenjem^ od Savinje tja do Ložnice preko in okoU Golovca; proti vzhodu bodo pa izmedj svetlih zgradb z velikimi okni pričali visoki dimniki o zanosnem poletu za socialistično izgradnjo države, o delu za boljše življenje delevnega ljudstvaj Iz daljave bodo pa naselja med drevn jem in vrtovi s ponosom gledala pre-j ko zelenih poljan lin belih cest na svoj kulturni center, delo svojih in mnogih' drugih pridnih rok. G. J. Uspehi tekmovanja m lo. obletnico OF_ Zveza kmetijskih zadrug v okraju Celje-okolica prejela visoko priznanje v šestmesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice OF je kolektiv OZKZ Celje-okolica dosegel prav lepe uspe- he. Že v začetku tekmovanja, ki se je pričelo 1. oktobra 1950, so resno pri- jeli za delo. Da bi dvignili tekmovalni duh pri njih samih, kakor tudi pri ostalih OZKZ, so napovedali tekmo- vanje vsem OZKZ v Sloveniji. Uspehi vztrajnega dela so se tudi pokazali. Zaključno poročilo o tekmovanju je vse polno uspehov: Plan blagovnega prometa je bil presežen za 12,28 od- stotka, režijske stroške so znižali za 0,04 odstotka, neupravičene izostanke so popolnoma odpravili, knjigovodstvo je na tekočem po vseh KZ in letna bi- lanca za leto 1950 povsed zaključena ter pregledana od komisije OZKZ. V času tekmovanja so imeli 26 študijskih sestankov in 3 predavanja na katerih je bila 92 odstotna udeležba. Usposo- bili so za samostojno delo vse KZ. Poleg tega je kolektiv napravil 1082 prostovoljnih ur pri usposabljanju uslužbencev in pri raznih pojitičnih akcijah na podeželju. Posebno so skr- beli in pomagali, da so bili do konca februarja zaključeni občni zbori v vseh 60 kmetijskih zadrugah. Občni zbori so bili s pravilno organizacijo povsod dobro pripravljeni. Udeležba na njih i je bila visoka (87 odstotkov vseh čla- nov KZ) in mnogokje so ob tej pri- liki ustanovili nove odseke, tako da je danes na področju okraja 58 lesnih, 48 sadjarskih, 51 živinorejskih, 56 kme- tijskih, 4 čebelarski, 8 prosvetnih, 17 strojnih, 34 obrtnih, 13 hmeljarskih in 10 obnovitvenih odsekov. V času tek- movanja je sindikalni podružnici tega kolektiva uspelo vključiti v sindikal- no podružnico vse uslužbence KZ, tako da je članstvo naraslo od 85 na 31é članov. Prav zaradi vključevanja vseh uslužbencev v sindikat in tesnejše ko- ordinacije so bili doseženi uspehi po vseh sektorjih dela, kar poprej ni bilo moči doseči. Za dosežene uspehe je kolektiv OZ KZ sprejel v soboto od Glavnega od- bora sindakatov Slovenije prehodno zastavo in denarno nagrado, od Mini- strstva za trgovino LRS pa pismeno priznanje. Na svečanosti so zastopniki rppiibliških in okrajnih forumov ko- lektivu čestitali k zmagi in mu želeli še takšnih uspehov, da bi sprejeto za- stavo trajno zadržali. Ko je predsednik sindikalne podruž- nice tov. Jovan Maks sprejel zastavo, je v imenu kolektiva obljubil, da bodo tekmovanje nadaljevali do konca jubi- lejnega leta ter da sprejete zastave ne bodo izročili zlahka iz rok. Državno ^posestvo v St. Jurju pri Celju med najbolisimi delovnimi kolektivi v Sloveniji Državno posestvo (Kmetijska šola) i V St. Jurju pri Celju že od nekdaj; slovi kot dober kmetijski obrat. Svoji: okolici je vedno služil in služi še bolj; danes kot primer, kako se more z na-^ predno tehniko in umnim gosipodarje-1 njem doseči visoke hektarske pridelke in veliko prirfejo pri živini. V današnji socialistični ureditvi države pa ima še poseben pomen, da našim kmetijskim, delovnim zadrugam kaže pot k dobri j organizaciji dela in kolektivnemu i upravljanju posestva. Obenem služil kot posestvo, kjer se šolajo praktično i bodoči zadružniki in te izkušnje pre-i naša jo na svoje zadruge. Na posestvu- je namreč Živinorejska šola in učenci^ te šole, ki so v veliki večini iz KDZ,] imajo obilo prilike, v vzornih hlevih preizkusiti na predavanjih pridobljeno^ znanje. : Ni zgolj slučaj, ampak plod nese-' bionega prizadevanja vsega delovnega; kolektiva, da si je posestvo v republi-j škem tekmovanju državnih posestev v; drugi polovici lanskega leta priborilo] pohvalno diplomo, od Ministrstva zal kmetijstvo LRS pa večji denarni znesek. Dne 7. aprila je bila ta diplo-i ma svečano izročena predsedniku sin-i dikalne podružnice tov. Mravljakui Ivanu. V svojem nagovoru je tov. Razdrih! Feliks, predsednik Republiškega od-1 bora sindikata kmetijskih delavcev in, uslužbencev Slovenije, poudaril, da sli je kolektiv pridobil pohvalno diplomo predvsem zaradi svojih uspehov v pro-; izvodnji, ki so med vsemli posestvi v Sloveniji najvidnejši. Manj uspešno jel bilo delo sindikata samega, kjer ni bilo prave iniciative in posebno pre- malo kulturnega dela. Ob predaji di- plome je priporočil delovnemu kolek- tivu, naj z vso silo razvije tudi kul- turnoprosvetno delo, kajti le prosvet- Ijen delavec bo mogel s potrebno po- budo in sproščenostjo dosegati še večje uspehe v proizvodnji. Predsednik sindikalne podružnice je ob prevzemu diplome izrazil sklep vse- ga kolektiva, da se bo s pravilnim od- nosom do dela in disciplino ter boljšim sindikalnim delom ves kolektiv potru- dil, da bo v prihodnjem tekmovanju zavzel še boljše mesto. Nato je direktor posestva poudaril, da se je delovna disciplina, odkar vodi' obrat delavski svet, temeljito izbolj- šala. Neopravičeni izostanki so padli. Ustaljene nolme, ki jih je posestvo lansiko leto čvrsto izvajalo, so mnogo pripomogle k uspehom. Pri žitih je bil plan prekoračen za 20%, pri krmnih rastlinah za 45%, pri vrtnarstvu, kjer je posestvo dalo na trg okrog 3 vago- ne zelenjave, za 30%, pri vinu za 137 odstotkov, (hektarski donos v Dramljah 52 hI na ha). Prvovrstnega semenskega žita je posestvo prodalo ali zamenjalo okrog 8000 kg. V živinoreji je bil plan števila živine presežen, pri govedu in svinjah za 15%, pitancev in mesnatih prašičev je bilo oddanih 320 komadov. Na okrajni živinorejski razstavi v Št. Juriju je doseglo posestvo s svojimi živalmi prvo mesto. Najboljša je bila krava »Gora«, ki je v molzni dobi 349 dni dala 4817 litrov mleka. j Uspelo glasbeno tekmovanje v Celju Od osvoboditve dalje, ko je (bila naša glasbena kultura v Celju od oku- patorja popolnoma zatrta, pa do danes lahko brez pretiravanja ugotovimo ogromen porast pevskih in glasbenih sil. Da~je to res, je dokaz tekmovanje kulturnoumetniških društev, ki, je bilo 31. marca in 1. aprila v dvorani Ljud- ske prosvete v Celju. Društva so na- stopala na čast 10. obletnice OF. Tek- movanja se je udeležilo 23 društev, ki so izvedla nad 100 glasbenih točk. Nastopilo je pet zborov in sicer: Moški zbor IZUD »Peter Šprajc« iz Zabukovce (dirigiral Predan Drago), Pionirski zbor druge gimnazije (SKUD »France Prešeren«) pod vodstvom pe- vovodje Vreze Jurčka, mešani pevski zbor iz Šoštanja (pevovodja Ivan Na- roločnik), mladinski pevski zbor MKUD »Maksinî Gorki« s prve gimnazije pod vodstvom pevovodje Egona Kuneja in moški pevski zbor KUD »Pust Ciril« iz Dola pri Hrastniku. Zvečer so pred ocenjevalno komisijo nastopili: Godalni orkester SKUD »Ivan Cankar« iz Celja, godba na pihala SKUD »Ivan Cankar iz A^elenja, godba na pihala SKUD »Kajuh« iz Šoštanja, godba na pihala SKUD »France Preše- ren«, tamburaški zbor SKUD »France Prešeren«, harmonikarski zbor SKUD France Prešeren«, recitatorja Ivan Maček in Janez Drozg od MKUD >Maksim Gorki«, vsi iz Celja, godba na pihala SKUD »Bohor« iz Senovega, godba na pihala SKUD »Aleš Kapla« iz hrastniške steklarne, ter Tavčar Janko iz hrastniške steklarne kot solist (trobenta). Naslednji dan, v nedeljo, so nasto- oila sledeča društva: ženski zbor SKUD ^Dušan Poženel« iz Rečice pri Laškem, zatem moški zbor istega društva, žen- ski in mešani zbor SKUD »Kajuh< iz Dobrne, moški zbor SKUD »Jože Potez« iz Štor, solo pevec dr. Završnik (SKUD »France Prešeren«), mešani zbor SKUD »France Prešeren« in Komorni moški zbor iz Celja. V Celju so se že mnogokrat merili pevci in godbeniki in tudi ostali ama- terji v umetniški zmogljivosti pred ocenjevalno komisijo, ki jo je zbrala naša Ljudska presveta. Toda tako se še nobeno leto niso postavili kot letos v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte. Dasiravno je ocenjevalna ko- misija ocenjevala v strogem merilu, je priznala vsem nastopajočim kvali- teto, nekaterim izmed njih pa je iz- rekla izredno priznanje (godalni or- kester pod vodstvom prof. Sancina, mešani zbor SKUD »France Prešeren« pod vodstvom pevovodje Vreze Jurčka, Celjski komorni zbor pod vodstvom ravn. Kunej Egona, mladinski pevski zbor prve gimnazije, tudi pod vodstvom E. Kuneja, harmonikarski zbor SKUD >>France Prešeren« pod л'odstvom Cirila Rakuše). Celje je s svojimi kultumo- umetniškimi društvi največ prispevalo k lepi izvedbi tovrstne proslave. Tudi tekmovalci iz okraja Celje- okolica in drugih sosednih okrajey so se izredno požrtvovalno pripravili na tekmovanje. Omeniti je treba pred- vsem godbo na pihala iz Hrastnika, ženski in mešani zbor iz Dobrne, oba zbora iz Rečice pri Laškem. Izmed so- listoA' zasluži priznanje dr. Završnik, Tavčar Janko in recitatorja Drozg in Maček. Glasbeno tekmovanje, ki so se ga udeležila kultu rnoumetniška društva iz Celja, okrajev Celje-okolica, Šo- štanja, Krškega in Trbovelj, je na splošno doseglo svoj namen, a mnogi poslušalci so mnenja, da sodi med naj- boljše prireditve te vrste v Sloveniji. Stran 2 .^VLNJSKJ VieTNIK 4u« 21 *фга« l»5l Štev. 16 Zadružna ekonomija v Gornjem gradu \e prva v "sostanlsUem okraju Trije mali posestniki. Franjo Žmavc, Šebenik in Alojz Hren so leta 1949 ustanovili zadružno ekonomijo v Gor- njem gradu. Svoje zemlje so imeli 8 ha, od agrarnega sklada pa so dobili se 9 ha. Sprva jim je delo zaviralo nešteto težav. Bui so malone brez delovne sile brez strojev in orodja. Gornjegrajski kmetje so se spočetka posmehovali za- družnikom, toda ti so se zagrizli v delo in molčali. Na pomoč jim je pri- skočila kmetijska zadruga. Že nasled- nje leto so se pokazali prvi uspehi. Prisfopilo je 10 novih članov brez zemlje, s katerimi je ekonomija do- bila dovolj delovne sile. H koncu iste- ga leta se je tej ekonomiji priključila še ekonomija iz Npve Štifte. Gornje- grajska zadružna ekonomija ima da- nes 130 ha celokupne zemlje. V hlevih imajo 12 krav, 3 teleta, 8 telle, bika, 7 konj, 31 prašičev in 23 ovac. Letos bodo povečali število goved, vzrejali bodo mlado živino in povečali število prašičkov. Pridelali bodo t)idl veí po- vrtnin* in razširili nnsnvedo, svinjak za 60 svinj, konjski hlev. dva silosa za svinjsko krmo, a tudi z orodjem so že na zeleni vejL Kljub uspehom jih še vedno nadle- gujejo težave. Delovnih moči je še vedno premalo. Imeli so smolo z boni. Za lansko leto so dobili 60% bonov po novi uvedbi cen in bili pri tem pri- krajšani. Za uspehe gornjegrajske ekonomije ima največ zaslug predsednik Hren. Kmetje, ki so se pred leti posmeho- vali so dnne^ drugačnega mnenja, saj se je ta korenita pr»obr4iaha izvršila pred njihovimi očmi. Lepi tekmovalni yspelii pionirskega odreda „Franca Brinovca" v Braslovčah Pionirji odreda »Franca Brinovcac v Rruilovčah so že pred tremi UiOseci sklenili, da bodo počastili 10. obletnico ustanovitve OF s poživljenim ia tek- movalnim delom. Doäeduj so dosegi'- že mnogo uspehov, pričakovati pa je, eia budo svojo nalogo do Јпела pio- slave stoodstotno iaivrìiili. 27. aprila bodo v novo urejeni pionirski sobi po- dali obračun svojega dela. Dosedaj so ustanovili že 11 krožkov, ki delujejo prav agilno. Najboljša je pionirska knjižnica, krožek mladih tehnikov, pevska sekcija, fizkulturniki» gospodarski krožek, kmetijski odsek, higijenski aktiv in finančni odsek. Pi- onirska knjižnica si je pridobila v kratkem času svojega obstoja lep krog 50 bralcev in 77 novih knjig. V čital- nici je vsako nedeljo živahno vrvenje, izposojenih pa je bilo že nad 300 knjig. Knjižničarja-pionirja Stakne Te. režija in Zaje Jože delujeta samostoj- no in prav dobro. Fizkulturni krožek vodi načelnik TD tov. Rovšnik Franc. 35 pionirjev in pionirk zahaja redno k telovadbi, pionirka Kramperšek Zofka pa si je pridobila celo že bronasti fizkulturni -znak. Le smučarski odsek leto« ni prišel na svoj račun zaradi slabih snežnih razmer. Sekcija mladih tehnilkov je mnogo koristila pri ure- ditvi notranjosti šole. Izvršili so dose- daj že nekaj nad 300 udarniških ur, lK>pravili ključavnice in pomagali celo pri zasteklenitvi oken. Zbiranje sta- rega materiala lepo napreduje. Kme- tijski krožek je prevzel od KZ zem- Ijiiče za ureditev drevesnice. Z rigo- lanjem so pionirji že pričeli. Krožek vodi načelnik kmetijskega odseka KZ tov, Korošec Ivan. Še ta teden bodo pionirji sadili divjake in sejali seme- na. Y pevskem pionirskem /bom, ki ga spretno vodi učiteljica tov. Pun cer Mara, sedeluje nad 30 pionirjev. Zbor bo imel svoj prvi na.iiop oli jijiliki otvoritve pionirske sobe. Odkar deiujc gospodarski odsek pioni .-k, se košat jo skoraj v vseh šol-ikin sobah cvetlice lončnice, katerih je sedaj že nad iO. Ta krožek je kjiičd tidi /e dvodnev- ni kuharski te5.ij /a vkuhav.nuje in konzerviranje mesi. Pionirke so pre- vzele tudi skr) za uruvlititv in 'icgova- nje šolskega vrta. ki ga lioČejo letos še prav posebno l?po urediti. A'adzor nad telesno snago :n na snago Aseh šolskih prostorov, posebno stumišč, vrši higijenski aktiv zelo uspešno. Ure- dil si je tudi lekarno in nudil dose- daj v 15 slučajih prvo pomoč. Dramski odsek pripravlja pod vodstvom tov. Puncer Mare igrico Cicibančkov. Taj- nik TD tov. Dernač je prevzel šahov- sko sekcijo, ki bo priredila na dan proslave obletnice OF prijateljsko tekmo z učenci v gospodarstvu. Social- ni odsek pomaga siromašnim pionirjem s šolskimi potrebščinami in obuvalom. Finančni krožek vodita pionirja Le- skošek Anton kot knjigovodja in Flo- rijanc Ivan kot blagajnik. Na dan pro- slave obletnice ustanovitve OF bodo pionirji otvorili ter izročili nanovo preurejeno pionirsko sobo svojemu na- menu. Razen pri delu v teh krožkih so pio- nirji braslovškega odreda tekmovali tudi v učenju. Uspehi so že sedaj vid- ni. Posebno lepe uspehe so dosegli v jezikoslovni skupini in v računstvu. Pa tudi v drugih skupinah je zazna- movati lep napredek, saj se je število odličnih in prav dobrih v prvem pol- letju zelo pomnožilo. Odred bo napra- vil še v tem šoLskem letu več poučnih ekskurzij v Ljubljano, Maribor in na morje. S prostovoljnimi prispevki k pionirskemu dinarju se je posrećilo spraviti toliko sredstev, da bo udelež- ba na izletih omogočena prav >'s<^m pionirjem, brez razlike. Delo pionirskega odreda spremlja z vso skrbjo Pionirski svet pod vod- stvom predsednice tov. Donko Ane in Hčiteljstvo. Pionirji so deležni pomoči in nasvetov domačinov in učeteljstva; njihovo delo pa je samostojno in samo- iniciativno. Obračun dela, ki ga bodo pionirji braslovškega odreda polagali na dan proslave 10. obletnice OF bo pokazal, da je odred dosegel svoj plan in da si je v tekmovanju z drugimi pionirskimi organizacijami priboril go- tovo eno pi'vih mest. Najboljži pionirji odreda so: Stakne Terezija, Zaje Jože, Sternad Franc, Marčinko Jože, Lesko- iek Anton, Kmoiperček Zofka in Savi- nek Erna. M C' V šoštanjskem okraju bo v maju velika zdravstvena akcija Slabe zdravstvene razmere v predaprilski Jugoslaviji in doba okupacije se še danes odražajo v nizki zdravstveni ravni in visoki umrljivosti. Ljudska oblast je v novi državi takoj pokrenila vse, kar se največ da, da bi zdrav- stveno stanje v ljudskih množicah popravila. Kljub vsem naporom, najbolj razširjene bo- lezni tuberkuloze ni bilo moffočc prepre- čiti. Zdravniki, zlasti oni v Zg. Savinjski do- lini, so odkrili težke oblike tuberkuloze, seveda je pri tem še mnogo obolenj neod- kritih. Zaradi tega je važno vedeti, da bomo tej pogubonosni bolezni prišli na kraj šele takrat, kadar bomo pregledali vse prebivalce. Za uspešno izvedbo pregleda smo odgo- vorni vii, ne samo zdravstveno osebje ali člani KLO. Glavno nalogo pri tem delu bodo vsekakor imeli zdravstveni aktivisti in člani krajevnih Svetov za socialno skrbstvo in zdravstvo. Njihova skrb bo, pojasniti naše- mu ljudstvu pomen množičnih pregledov, ki so bodo vršili v maju mesecu. S stoodstotnim fotografiranjem pljuč bomo lahko nadalje- vali delo, da končno opravimo s sledovi pre- teklosti, — s tuberkulozo. Zadostuje le ne- kaj okužencev, ki niso pregledani, pa bodo vsi ukrepi zaman. Ogromno pomoč bodo lahko nudile tudi množične organizacije, predvsem Rdeči križ, AF2 in LMS. Oni bodo najlažje zainteresirali široke množice za temeljit pregled. Pregled bodo vršili strokovnjaki iz Gol- nika. Na razpolago imajo dva avtomobila opremljena z rentgensko aparaturo in osta- limi instrumenti. Sodelovali bodo tudi do- mači zdi'avniki-specialisti. Dobro izvedena zdravstvena akcija bo ob^ enem dobra politična agitacija, bo rezulta^ skrbi naše Ljudske oblasti za človeka. B. V. FIZKULTURA ŽELEZNIČAR (Mbr) : KLADIVAR 2:0 (2:0) Nezaslužen poraz Kladivarja Že sam uvodnik športnega časopisa Po- let je poročal, da je pripravil Železnica) z amago nad Kladivarjem majhno presene- čenje. In ni se motil, kajti več tisoč gledal- cev se ni strinjalo z rezultatom, katerega je dosegel v svojo korist domač nasprotnik. Kako so igrali: Gostje niso predvedli igre, ki 86 je pričakovala od Kladivarja, toda za- radi očitne premoči v drugem polčasu so si zaslužili vsaj neodločen rezultat. Nepra- vilna odločitev v zvezi priznanja ofsaid gola je kritično vplivala na igralce, ki se niso v prvem polčasu znašli. Domačini so zaigrali v prvem polčasu za- dovoljivo, toda niso imeli prilik, da bi igralci dosegli večje število golov. Na terenu so igrali lepše nego v preteklem letu, toda napad nima udarne moči ter nima izgledov, da bo proti močnejšim nasprotnikom dosegel več- jih uspehov. Sodnik Erlih nas je zelo razočaral. Topot je sodil z mnogimi napakami ter oškodo- val posebno Kladivarja. Božo. Videnšek LJUDSKA UNIVERZAi LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanja v predmestjih Celja: Predava- telji ljudske univerze obiskujejo s svojimi predavanji tudi predmestja Celja. Doslej so bila predavanja na Six)dnji Hudinji, v Medlogu, v Zavodni in na Dolgem Polju. Na Spodnji Hudinji je v tém tednu prof. Švarc Ivo zaključil ciklus predavanj: »Raz- voj in vzgoja predšolskega otroka — šol- skega otroka — mladostnika.« V Medlogu je o današnjih vzgojnih smotrih predaval pedagog Podjavoršek Albin. Na Dolgem polju je o starših in šoli govorila učiteljica Pod- javoršek Tončka. v Zavodni so imeli doslej 2 predavanji. Prof. Rotar Jože je predaval o temi: »S premogom po svetu in zgodo- vini«, profesor Jakhel Franjo pa: »Izlet v vesüljstvo«. Tudi v Laškem predavajo naši predava- telji. Drugo predavanje je imel predsednik okrajnega sodišča v Celju, dr. Pavlic Mar- jan o sklepanju in ločevanju zakonov Ler zaščiti otrok. 24. aprila bo predaval o pe- sniku Antonu Aškercu predsednik sveta za prosveto in znanost MLO v Celju profesor Aškerc Anton. V Domu ljudske prosvete v Celju je imel zgodovinsko predavanje: ' »Ob 500-letnici Celja« profesor Orožen Janko. ZAHVALA POTROŠNIŠKI ZADRUGI V CELJU Odbor ljudske univerze v Celju se naj- lepše in iskreno zahvaljuje Potrošniški za- drugi v Celju za pilspevek 10.000 din. Dar je lepo gmotno in moralno priznanje ter vzpodbuda za nadaljnje napore Ljudske uni- verze pri izobraževanju našega ljudstva. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredniltva: Celje, Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v go- tovini. — četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 146 din. — >Savlnjskl vestnik« izhaja vsako soboto. TEDENSKI PREGLED DOGODKOV Sirom po sve tu... TRYGVE LIE ODPOTOVAL V GRČIJO It. Beograda je generalni sekretar OZN Trygve Lie odpotoval v Atene, od koder je poslal dve brzojavki v Jugoslavijo, eno mar- šalu Titu, drugo ministru Milovanu Djilasu, v kateri^ se zahvaljuje za gostoljubnost na- ših narodov. BIVSI BRITANSKI ZUNANJI MINI- STER BEVIN UMRL Bivši angleški zunanji minister Bevin, ki je zaradi bolezni podal ostavko, je podlegel srčni kapi. Maršal Tito je poslal predsed- niku vlade Attleeju brzojavko, v kateri iz- raža sožalje angleški vladi ob tej izgubi. DR, J02E BRILEJ — GOST STARE CEHOVSKE ORGANIZACIJE NA ANGLEŠKEM Tradicionalnemu letnemu banketu »The Company of Framwork Winters«, ene naj- starejših cehovskih organizacij na Angleškem, je prisostvoval tudi naš veleposlanik Dr. Jož« Brilej, kot edini tuji gost. položaj na daljnem vzhodu Na korejskem bojišču se odigravajo večji spopadi na hribovju Kvando. Amerikanci so zasedli Junčon, medtem ko so južnokorejsk« čete očistile južno obrežje vodnega zbiralnika pri Ilvačonu. Severnokorejska vlada je ponudila nove mirovne predloge, v katerih zahteva, naj so najprej umaknejo sile Združenih naro- dov in naj OZN kaznuje Amerikance in Juž- nokorejc« kot »napadalce«. Ameriški obve- ščeni krogi smatrajo tako ponudbb za ве- sprejemljivo. v nekaj besedah V Ameriki so ustanovili т Petertburghm in Charlestunu dva nova odbora za zbiranj* pomoči FLBJ — Kolumbija bo prihodnji mesetj pos