í i ! í 9 >r Babifhtvo ali Porodnizharfki Vuk mwg, OJanes MatoJ ief. kr. vuzhenik porodnizharftva na vifo-ki f holi, ino sdravnik v poroduifhu. V L j u b l a n i i 8 i 8. NatifkaJ sa vtrofhik pifa^zhov, J o s h e p ,S k a r b i n a bukvotif, ima na prodaj pifavk. Vrojeni Gofpod Franzifhk Saveri Shlahtni Gofpod Matofhek Doktor Sdravnifhtva, zef. kr. Vize • Direktor sdravnifhkiga Vtika na Vfefholftvu, Tovarfh sdravnifhkiga Sbora ino Sdrushbe na Duneju, &c. &c Vam podaja s narponishnejfhim pot'htovanjam, ino s neisbriflivo hvaleshnoftjo P i f a v i x. Predgovor* Pogrefhali fmo , jes iti moje vuzhehkéj dobriga berila od porodnifhkih navukov. Poftavlen vuzhenik na vuka porodnifhkigá firn fi vfe prisadeval vftrezhi volji nafhih velzih oblafli, de nafhim babizam naj dam v roke porodnizharfko berilo. Jes floven-fhino snam od mladiga, pa le Zhefko, tukajfhnih flovenzov sreke pa fpervizh sa-dofti snal ne fim: tedaj filna potreba ba* bizam koriftnih bukev me je primorala po Nemfbko fpifati tole berilo, in tolmazha jifkati. Dali fo mi fe pregovoriti gofpod vuzhenik Balant Vodnik šnaui floven-zhan j de fo mojo Nemfhko irio Zhefko beledo tolmazhiti fe lotili. Sgol farriozh po njih fe je sgodiloj de v devetuajftimu veku pride na dan Porodnizhba v pokmet-fhki Krajnfhini, sa ktero oni fo vii shivi iio vneti. Krajnfhiria bogatá je, bogata inó zhiftá na kmetih; pa kmalo bode f be v meftu, fej po predmeftih je Vshe od nekda. Jména porodnizharfkih ftvari fo vseta ji vuft nafhih babizj mater iůo vuzhenih sdravnikov; rie fva fi jih is perfta fefalaj to de snana fo farni m tem, ki V teh £«* zheh imajo kaj opraviti. IŁ Befedo fvä ftavila tako, kakor fe jé sdelo, de nafhe babize nama bodo narla* glej pravo mifel vjemale ; bravka naj veda, de nebefediza, ne befedna verftiza ne bres nizh je raven tako in takole ftavle-lia; pašno naj bere, vuma naj jifhe, naj ne vftavi Te, dokler mu ne pride do dna» Nekterih navukov fim po verhu sadeval, kteri fo mervizo vilhji nad babizhnim vu-mam, pa vedajo naj, de iim hotel nafho sreko bogatejfhatil, in pa po deshelfkim sdravnikam kakfhin vuk mémogredozh (jim migniti. Imena, kar fe jih po nafhmu Krak jeftvu povfod enako ne srekova, ki ne fo vfim snana; tudi imena vnovizh kerlbe-«a, fo pofebej fpifana, ino po Nemfhko tolmazhena. De med novmi roji bi nizh ne bilo fpazhka, ne hzhem terditi, pa kerftiti je bilo treba rojenzhika -9 mu dati ime , tfevede narbol njemu fpriftniga, Prafhafh : fta le fvoj doteklej dofegla? — I taka je le! fvojo mozh fva fkufila; kdor pa gorfhi sna naj mahne jo le: fnUtik fva navlekla, naj le dersno kdor hozbe sa= lozhi kaj bolfhiga; fej ne fva vfega do konza dognala. Na vifoki fholi v Ljublani maligá travna igis«. Pif aviz. P r i f e g ä poteŕjené b a b i ž ô. Vi b ojí e prifčgii: 1. ) Ďe po vfem pokorni hozhete biti sdravniťkimii sboru há viľoki fholij tudi fvojim fprednikarrij ih kdar bi vtegniíi al vifokä fhola> al sdravnik vafhiga okolijha vaf po vafhi flúshbi pred fe klizati, de frazkete pred tíje critł $ /pWtfAtftf jim od' govarjatij in fe ydäti njih fodnírriu fklepUi 2. ) De po prejetih ňavukih svefto, p0. fhteno j ih pridno hozhete oprá.vláti fv0jd flushboi priftopiti vfaki noŕhezhi, porodni; żi ih ofcrozhnizi; ji pomagati s djatíjámin Tve-tam, bres vie vrňašanedobizhlc arije; btes o-sora na njeni ftan al preniosherijej po fv0ji-rnii närbolfhimii snanju iri vetVi* voljno * lubesnivo in priasho, vľeléj 111 o vfakimii zhafu, ii bodi po dneVb, ál po hbzhi. 3. ) De v tešhavhihi neredovnih, héyáŕ-hih napaftih hożhete bres vfe pomHde klizati porodnizharáj nevaŕnoft pa oeŕsh š pametjo povedati porodhiże blishžäŕh v iľoám , iĄ) De poŕodhižé hé bofté hikdäŕ presgoa éaj Olili v porod; nikdar pofteljze iš nje ttehili ne prenaglo, he poiiefmilnp $ ih de fhfe iiiaterniže tefdiiO prirafheiie, je trebiti i* ne bofte nikdar pozhenjali fami bres porod-nizhara: kdar kot vaf ne prigauja zlo pre-poíilna nevarnnft. 5. ) De preClabe al merjozhe otroke, kteri savol Cmertne nevarnofti ne magajo zhaka-ti prihoda gofpoda Duhovna, de jih kmal, ko ťo al vii, al nekoliko refheni is mateře, hozhete kerftiti s zhifto vodo v imeiiu Boga Ozheta, in Sina, in fvetiga Duha, in ta kerft potlej Duhovnu povedati. 6. ) De ne bofte kerftiii nobeniga judo v-fkiga deteta , njegovo rojftvo pa, de v pervih fhtir in dvajfet urah bofte na snan-je dali njegovi oblafti. 7. ) De mertvinko hro mertvinza mater in dete hozhete s obudilnimi pripomoshki buditi neprenehama v euomer, m jih o-shivlati. 8. ) De fkrivnofti nobene porodnize ne bofte nikdar nikomur rasodevali, zhe vaC rasodeti ne veshejo al zefarfke sapovdi , ali vam ne veleva vaťha lojna oblafl. 9. ) De ob fojnifhkih fprejifhvah bodete fodniku svefto povedali ravno io golo re-fnizo. 10. ) De matere satojne fvoje dete dojiti , pa nemarne, pretoshlive, al zlo pre-napuhne hozhete opomniti njih mateme dolshnofti; sberati dojnizo prav fkerbno, savol nalesve framne bolesni varno in oj-ftro; de hozhete opufhati in saterati vfe fhkodne prasnije, vere, vrashe in rasvade pri nofhezhih, porodnih, otrozhnih in detetih. 11. ) De nikol ne bofte nobenimu detetu jesika fpodresvali. 12. ) De neomoshenko , která vaf jifhe ji Ibvetvati in pomagati savol fumnih bolezhin, vetrov, naperja, teshav okoli shelodza, foťebao po trebuhu, de take bofle fpregleda li, ino zhe najdete le dosdev-na snamina nofhezhiga ftanu, de bofte fvoj fum s pametjo povedali njeni materi, ali njeni goCpodiuji. Najdfhi pa snamja, de viľoko nofhezba je, boite* fkerbeli , de jo bodo varvali, ne prepnfhali farne febi, de bi ne vtegttila otroka al vfmertiti, al kakor fi bodi sapraviti. 13. ) De noľhez'him, porodnim , otro-zhnizam in deteta m ne bofte nizh sdravita farni, bres po i've ta sdravuikovga, ne sapi-f vali ne vshivat dajali.. 14«) De Cvoje pomagavke ne bolte nikol fäme pofhilali do nobene porodnize. 15.) De duhovnu sapiľavzu v rojftne bukve hozhete s vfo veftjo povedati, karkol fte svědili od porodnize imena, in od njene al sakoafke al nesa.konfke rnoshitve. 16 ) Dene bofte nikdar fe dali pregovoriti, pomagati dete gonobiti, ilplaviti, podtakniti, smenjati, ne savoditi ťě v nobena kakorfhna kol fi bodi pregrefhna djanja. Ker vediti vam je, de po verh sgubé vaťhe pravize, f he deshelCka oblait v le pregrefht-va ojftro in ozhitev ftrahova po zelarfkin, sapovdih in sakonUt. P r t fes h en*. Sapopadik Ara« Perye býky e. pređvuk ...... 3 P e r v i ftavik. Porojilą 9 IVIedenza ali terda porojilą . , 10 Spolovila ali yunajna mehka porojilą 22 Cpozhetila ali uotrajna mehka porojilą 24 Ďejli mejafhi s porcjilmi , ' ag Drugi ftavik. (»pregled shenfke . . , . 30 Tretji ftavik. Nofhefhtvo, , .... 38 Zheterti ftavik-Nofhezha maternjza, . . . 5S Peti ftavik, Rakfhino lego de ima fad v materi 77 Čnamina, je le med nofhefhtvam otrok al shiv al mertey • • • 82 Drugę bukve. Pervi. ftavik. Porodili ti f h , .... ^9 Drugi ftayik. Porod. . , . . , . gS Pogoji reilovniga poroda, , . 101 froroKpvati kdaj in kakfhiq bo porod 104 Tretji ftavik. Redoven porod, in lega porodnize ob njemu , «7 Babizhin opravik pri redovnima porodu »23 Opravik s popkam . , .' ' , 13* Opravik s poftdzo . . «■ »33 Zh.eterti. ftavik.. Redoven dvojfhek porod , • 140 Peti ft a v i k. Porod mertviga otroka . . . 144 Shefti ftavik.i Porodi pred pravim zhaľam . . i48 Babizhin opravik ob nesrelimu porodu 153 Tretje bukve. P e r v i ftavik, Teshek redoven porod . . » 161 Krivote teshkiga poroda v medęnzi . 102 Napake v noshnizi^ .... 176 Napake y maternizi . . , « itfo Napake v unajnih porojilih . • 196 Napake svunaj porojil . « « 199 Krajfki porodovi napotki , . 200 Splofhne shivotne bolesni s ktere na- potvajo porodu «... 303 Drugi ftavik. Krivote teshkiga poroda na detetu. 209 Teshka poroditva savol neprilizhniga otrokoviga naftopa v porod s glav-zo pred teboj . . . .210 Teshka poroditva savol. detetove pre- ftran velikote v medenzhin proftor • 217 Ritkin porod , . , . .227 Kolenfek porod , « 235 ^ogzhin porod ♦ . , * »36 Tretji ftavik. Krivote teshkiga poroda na poftelzi 239 Zheterte b o k v ef Pervi ftavik« Neredovni porodi f ploh . . »251 Obrazhba f ploh.....25» Nasuamki neredovniga detetjiga flanka v porod . . -59 Ravnava pred obrazhvo . f , 267 Ravnava med ohrazhvo , , , 272 Drugi ftavik. Od vlake pofebejne obrazhve . . 286 Obrazhva deteta s glavno v porod fto- jezhiga , , , < . 339 Obrazhva deteta s vrátam v porod fto- jezhim « . . . , 291 Obrazhva deteta s terfham v porod ftojezhiga , , $93 Obrazhva deteta s gornima vudma v porod vftopfhiga . , , 297 Pomagan porod deteta s ritko v porod ftojezhiga . a9g Pomagan porod deteta s fyodnima vudma v porod ftopfhiga . , 302 Pomagan dvojfhek porod , . 304 Ravnava ob odtergani glavzi od terfha 306 Pomagana trebitev poftelze , . 309 ftfan Tretji ftavik. Neredovna in napazbna nofhezhva *. 3*4 Nofhezhva svunaj maternize . ♦ 3l5 Neprava nofhezhva . . , ^ 31? Pete bukve. Pervi ftavik. $htvtenje in ftreshba nofhezhim 3*3 Nekcere bolesnobe nofhezhih . . 330 Kervni toki is porojil fploh . . 34? Kervin tok is nofhezhe maternize * 346 Kervavitev savol; presgodne poftelzhi- ne lozbitve.....34S Kervavitev savol lozhene poftelze kte-ta fe nad mate.cnizhuita vnftjatti dershi 35? Drugi ftavik. Ctreshba porodnizam v pofebnih napadih ....,.« 363 Boshjafti *.«..« 366> Kervavitev med porodam. . . 373 Kervavitev po presgodnirau odlufku potize .. < . .. • 37'3 Kervavitev po pretergani popkovnji 375 Kervavitev savol preterganih notraj-? nih porojil ..-.*«: 3?$ Tretji ftavik.. Ctreshba otrozhnizarn, in njih &hiv~ lenje ..««.« 38í Nektere otrozhnifhke bolesnobe « 39? Kervavitev po pctoda , ^ 40^ ílrai* Zheterti ftavik. |treshba in rejha rojenzhova. , 415 ríektere detetje bolęsnobe , . 433 Peti ftavik. Obnofha habizhna v fojniffikih fpre* jifhvah « • ♦ . 43a pregled kakfhna de fo porojilą . 433 refojik f kri vane in smjf hlene nof nezlí ve .....* . 434 Svediti, je le sheufka imela porod al ne . . . ♦ « «435 Ravnava ob fpregledu al shivih al rnertvih najdenzhikov • . 43$ Befede po Nemf hko. habifhtvo J?eŕammeu funbc. babiza Jpebamme Iberbunk bte ficl) auf tem (Spieści í>eé SBrtfleré bílbenbeéla* fe. bisgavka iste ©riife. bok bíc @Ette tę| SSou* bolniťhe ba$ *3pttal, brahor ber Äropf. brisgla ettt, (Sprtťjcbeu. bunka etne ^efcbwuift. zeluifhtvo !JBuní>otj< ne?řunft. zelnik TOunbarjt. zeyká eín íHobrcben. zherta etne řtníe ■» @tríd). zhifha bte SUínígung. zhlovefhka rasriejWą v— rasteleíva bícSw glte&en:.ig. zbutniza bte SRerue. delovnoft Shrírtgřeíf. derfkla ©prífje. dojniza- dojka ©fiug mm. driftla baě ffígfffer. dri (la í>cé llfcweícben, driftilo ba£ £řorírmít» t«l. dremaviz ©djíangen* moé, (lydtopodium.) dufhizovz £2uenbeí» dvomnoft ber Sroetfef. enąkotebta baě'©leíd)« gercídtt gorzhiza ber isScnf. goťhayka fcíc @att< t oie. hladilo fííbíenbe* muci. hofraanoviz Jpofiranéí . gcíft. jelenoroshnjakovz — jelenoviz |)trfcbborti» isbok bte 2fuébô&íung. ismoljava bte Jperbor« raguttg. israftik bií Suénwchs, isrojenką bíe5fteoení> bunbene. kafroviz Ädmpfergefjl, kakfhiiiza Stibtbibu-uinroeíblícŕjeá. kdojka ©ubjcft wif> lkbeä. kap ©ditagfíuŘ. kapva Scopfbab. kupva parna 3>ntnpf bat), kjila íBovíagerung. (henna) kermishel í>íe TOaterie bet) triefcnben. "Jliujen, korift bet fftapn. kolk bte £tifte krog ber Škfeii. karja merdanja baé feííforiníqe íín cmaiit>meípen ber Jjíanbfíuger Rutina pezhka £:utftm Äern. lekarftvo ^ťjuťtyfunbe lekár %x t. tekaria Tírjnenmítťeí. lozinj v dimlah bec 58aud)ríng. lotik ber ($mfd>Iag tnaternizhiíe teshave ÔDtím'e. melifoviz 3KeíífŤenget}t. metnovia Wmjengeijt mertvudoft bíe Scífv mutig (paralyfis) modi bíe pobere. mogozhnoba b sT)oten$. módroft bte SBetépeií.. raóJrovanje b.Äííígela; móder weífe — flug„. m ô vier b ta u, naliti k cín 3íufguf?. uafledik bte $t>íge> nafta v z zelniľhki íroífat. naperítiňk Súigerbut.. natvorin fprevershik 'OJíuttecinoot nedelovnoft bte Untpo* ítgret't.. obari k eíit X-&fub-.. oblokaíl bogenftJrmfg* obok ber SĎogm-^ baé. ©finjoíĎe., odkupťkiaa ba* í6fe.» getb. omaka biť $ tuf tur. ol — pivo bflá Stíľ* '-'W 1 j, ■ bept 2Deí>er. J ofnova-^ofiioviza bee liuzhnek StColIřram -#ttnmel btanb materefek Äaífcrfdjnítt 3B&texa& duľhiza £Uiŕnbeí.j @toff. • ber jarte ©tiiiibítoff. oft bíe á pif c. pajzkolan bet §lor» perllan ber Jííng. plavka "cm JČanHídjen. faftd. piifkrizhaft jeUenfoľ im'g. porođnifhtvo f&ú'át* funbe. pořodnižhar ©eburtě' fjeiřeť. porodniťhe ©ebá'rboue porojiťhe ®cbntjrátté. pořojivnik ©e&urté* SjK. podiivka bĺc ©uppe. pogoj baé SSebínging. poveshih fcbtef. poveshnoft (Scfofefbeff. preobrodovitva bte Ue&erftud)tUng. preobnolhezhva bíe UeCevlcbmíngcrung. prifad bet Śranb (gangrena) prizheozhi bíe Enroe* . fer.ben. prevretik ber Tiuffub. prii je pik ba« 3flnf íebfel rastajilo baé "2luflo* fungéjníríeí. ribiza bíe SWiiffel. rozhnoít bíe Oewonbť beic sakotnba baé ©efef. savman twgeblícb -umfonft. «drävníflit\rd fimbe* sdravnik ^etíffiniríer,, sdravilo 2lrjfiet)míttcí. sdrävilnija bieTlpot^efe sdravilar ber Spotbeřec. sdravnifhki sbor ^)ře* serklo bet Huflertfíertt. shiveven lebenef ijig*' sblesa ber (gc&letm. snajdik ber iSefunb. falmiakov?. iSaíinínfgi famotesh'va bíe €eíf>ír* tí;á'tígf'ett. fladka fkorja ^mmett típne, Chleš - fles, ět)bífchí ftauf. Ihifhka dne ®e(enfSi bobíe. felsena «- flsena Stafo ptppelřrflut. fefavka bas 3}Kfd;jugč gin«. ferkla bíe OMchpumpei, ľeľula baé (^augglaS, 1'kleuha éín ®taůftafá)e ínetje eíne Woła* ínu ti k ber ScofF— ba* 3etteí betjm SEBeber* fpoj SĎegattung, l'pozheloft bíeřnipfong' níjifabtgWf* foglafje harmonie, iolkarjoviz ©alpetcť t geíjh fpażhek t0?tfjgebui*ř» fplav líbortué. fveczhan SDBeítbfirgetL ítopnja 6ta& — řtcmj* vinfki kameu ŠQéfrt* fteíu. velevati befebíen — řommanbtrett. vnetje bíe &irjíínbimg. vred eírte Sítérbeufé. vula — ula etii ®e< fdiwíír. víazhná írriola ©iimmí éícijrícuni. vsrok bíe iirfad)é. vifokofholítvo 2t)C«uti1 vfebfhina ©ubífruij. vfefholitvo Ílm»etfťtar. vftvarba bíe aú»gebťí< tete Statut. vuftna polifka taé ®?uii&rd)wáinind;ett» (aphtse.) vtaplenje — vtop bíé Poprava. &ra» 35 verfia Ig nameĄ, in pa, beri, ne pa — 41 — 5 — ' de fo neredovna 41 44 50 i oř? 126 138 195 201 204 ao6 265 *83 291 306 21 28 — zhifti — servo vefelejná «29 — kres io 4 17 ogravik napotki ako bil de fo redovna al neredovna — zhifhi — serno — vfelejná — bres —opravik — napotki — ako bi bili — vname — akonizh — poshivila — manj smí i — vmakne — 14 — nizh m 17 — pozhilá — 26 — odsad ■— 26 — sperftáma —sdajsper na i. t. d* ftama po-tifkavfhi glavzo návsad* potesamo s perftaniá na obras djanima glavzo navsdol in navlpred. —* 14 — Vfak otrok — Vlak sret otrok — 30 — kdar^ ter- — kdar ter- fhovi.t.di fhovsgor-njak f preda j ítopa v mater-ňo vullje, zhe pa terihov fpodnjak i. t* d» >3- Miflimo fi zhloveku prozh glavo, sgorns in sdoíne okraje in konze, kaj nam oíía-nę"? kajne? oftane sgol ttrfb, porobik al ýan* Tega terfha narsdolni dejl je povfot obdan ť niehkobo in mefam, odet s' kosho vfiga shivota odejo ; sad pod herbranzam ima tm*, ftranizi dve fta mu kolka obojod, fpred pod trebuham je frm ali pa krilo, fpod odsad je rit ali ftdah , to je sadxiza. vSdaj kofti, ke fo tukaj med feboj fklenene* II ň mifľirno sgol fame, bres vfih mehkih dejlov, in to ie vfefkup je medtnza. §. 14. Per porodih je medenza kaj narbol veli-ziga. Medenza dela porod al lahek, al te-sbek , al pa fhe porod po redu nemogozh. Tedaj treba je jo dobro posnati vfo vfo medenzo , kakihina de je. §< «5-. Tri velke kofti , in eno malo koft ima medenza odrafhenih shenfkih. Ve!ke fo /veta al kritim koft , tO je krisM&a ; lil pa dve neimenvani kofti al neimcnvanki. Mali pa fe pravi kukoviza. Narvezh medenzhniga okraja delate dve neimenvanki , ke imate per nedorafhenih vfaka f voje tri kofze, lepo in lizhno f klepane s' hruftanzi med feboj vmef. Odrafhe-nim fe vterdio hruftanzi in fkoftenio, fled pa njih prejfbne lozhitve fe jim fhe vfelej posna. Tem trem koftem eni je ime ledna koft, eni fedna koft , in eni framova ; fo tedaj ledniza , fedniza , in pa framniza. * . §• «7. Lednizi fte vfaka na fvoji ftrani, in oni s' fednizo vred fte rriedenzhni ftranizi'. Lednizi imate sgoraj flok greben ; nju notrin plofk je fhirok , b-jkaft , gladek in gol; vunajin plofk je ohlokaft , garaft, ali relaft. §pred imate lednizi vfaka fvoj pik , pod njim pa fpodreso. §. 18- Tudi Jidttizi fte ob ftranah, pft pod lednU zama sdol; imate po dva roba , in pap? dva plofka, notrajniga gladkiga, vunajni-ga refaftiga; savol kolkové fhifhke, ki v1' nji tezhe ftegnova koft, je pa ta piafk neraven. $ednizi imate ob fpoduimn robu v-faka fvoj podalfhik, ki je mervizo vnotrai vpognen , in ki mozhno vesilo is njega oudot fega do krishne kpfti: fhe druga Íovosa svira is fpodniga roba obeh feduiz, i fe fnida s' u ni m vesilam rezhenim. §. 19. Konza oboje fednize fe sdvigata navfpr»i in fe povesimo ftegata na kvifhko: pna sapufhata nekaj proilora prasniga , ki fe mu pravi velká jyzbafta Mna* Ta konza v-podoblata Jramov oblok , in fe jim pravi de fte Jrtmovi kojli al fiamvzí. Obe framnizi fkup delate fprednjo medenzhno fteno , in íle kakor dva ftegna , ki fe vfaka od fvoje ftrane fnidate, in ftikate s' hruftanzam ki je med njima vmef, in fe veshete s' mozh-nimi vesiľu Cramnizi imate po dva plofka eden je notrin obokan, gladek ; eden pa ▼unajin oblokaiHn refaft; tudi imate via« ka fvoj rob sgorin in fpodin. §. 20. Krisbniza, ki ji tudi pravio /vet* ko/, j« sadaj med neimenvankama , s' tema jo mczhnc vesila terdno veshejo, in oua dela sadnjo medenzhno fteno. Krislmiza ima ńotriił al fprednS plofk isvotlen in gladek* in pa vunajniga, to je odsadniga neravniga garaftiga ali refaftiga inoblokailiga. Tud ima dva kouza sgorniga in ľpodniga: sgor-ni je 1'hirok debel, fe ľklepa s" narfpodnim lednim krishzam al vretenzam. Ta ľkíep dela gerb velik nävhocri, ki mu pravimo predgorje. To predgorje poptlfhä obojod kot* sadoili velika. Od predgorja doli pojema zhedalje krishniża, fe voshi, fe tanjfha in taujfha, in fe konzłia s' nekako prifekanim oftam, s'katerim le kuk-ovza ľklepa. Krish-niza tedaj je'robato - fhtulafta al piramida-fta, jije fhiroka pola je sgor , jpodaj pa njeni pik. Ima vfebi pet nepravih herbec- inh kofti j, ki jim pravio krisbzi ali vret«HZ 27. Po teh raslozhkih nam pride na red gr* voriti cd dalezhin, kak dalezh fo viaklebi kofti lepo in prav narete medenze ; ttm dalezhinam pravimo de fo p remt miki medenzkni. X6 Velká "ňtiňm ima en fam prememik , nizH vezh, ki meri dalezhino od eniga lednizhs niga grebena do drujga. Te mere ni m »zli iploh od viih shenfkih povedati, ona.pi v fini shenam enaka, ena jo ima vekfho', ená pa manjfho: fmemo jo pa fploh poftaviti, de je od ofem do delec pavzov. Globazhwš od sgorniga roba lednize do neprjimkane zherte , ali do vhodifhä v medenzo, sna-fha po navadi Ihti r pavze. ľAeitnzbnn mhodijhe daja fhtir prtmernike. Pervl narvekfhi fe fhteje od frede lednizhne iieprjimke uaravnoft prek do ime ftrane? temu pravimo prezhen prememik. al prezhnek; in ihafha pet do polfheftiga pavza Manjfhi ali raven pr&mirnik, ravnek, fe fhteje od Sgorniga roba lih nad fklepam framniz narav-noft do predgorja; on meri pd navadi fhtir pavze. Dva pvvesbrta. pYemernika al povesbnik* prikrishavata vhodifhe povesimo vfak is 1'vojiga kota sraven predgorja v nafprotná sadnja konza oboje framnize ; snafhata v-iak polpetiga pavza. Vel' medenzhin oko« lish suäfha 14 do j6 pavzov. $. S«. It-hidifbe medenzhno ima (M meri. Vte%b ji je potreben in hodi ji prav uni flokaft obok framov« §• p* Take , kakor fmo jih rekli, fo vfelej mere , savitve in pa njih fredniza po vfih lepo ftvarjenih medenzah. Dobro jih je treba snati babizam, de porodnizo obrazha-jo prav,in de dete prav hodi na porod, in pa de v potrebi fe babiza ve ravnati in fe-gati v maternizo po vpodobvi medenzhni. §■ 38« Ima medenza vfe te podobe in mere, jo klizhemo de je prava medenza, lepa medenza. Ki pa odftopa od prave podobve,jo klizhemo nepravo medenzo, napzhino medenzo. í 39» Napzhino medenzo posnano vzhafi po farnímu vidu, ki poftavim vidifh majhino shen-fko , neenakfhine poilave al gerbalto, svegano, fhantovo, krulovo , homodravo , krisha fvedraniga , kolkov sbedranih, taka bo rada napazhne medeuze. §. 40. Dofli nepravih medenz pa ni posnati po videsu ; tolko bol fkerben bodi naj notrin fpregled; slafti je treba otipati, je le duplo doili proftorno po sgorni in fpodni 21 odpertini, defilih kofti medenzline fe nam prav fklenjene sdio. Tako poftavim bi moshka narlepfha medenza bila v shenlki-niu telefu vfa napazlma. Pogrefhik neprave medenze tizhi dofti-krac v* lam eni kofti. Prevezh navnotri vpognenc snate biti framnizi, al pa predgorje, fhe tudi oboje; lej vhodifhe ti je pretefno. Nima framov obok praviga flo-kiga, ni prav oblakan,', lej is-hodifhe ti ftilKa, al pa ga ftifkajo prevpogneui konzi lednih kofti. Nar rajfhi kriva pretefnigt is-hodifha je kukovza al prevezh vpogne-na, al premalo gibizhna. Medenzhno dnplo je filo malokrat pretefno, lamo sgodi le, de ga bolni israftki ftifuejo. §. 42. Navaden prigodik med vhodifham in is-hodifham fe najde ta le ; je vhodifhe pre-ohlahtno, bo pa is-hodifhe pretefno ; in je vhodifhe pretefno , bo pa is-hodifhe preohlahtno; medenzhno duplo pa pri temu obojmu navadno nizh ne terpi. §• 43. Neprave medenze dobro fposnavati, je ba-bizi treba medenzo pravo natanko posnati. Ktira to sna , bo lahko vfe napake prav obfodila, in jim na pomozh nodila : nozhe-mo ji beliti glave s' predolgim nav ukani od medenzhnih napak. It spolovila, to í e {henfkiga fpola mehki vuna j ni dejli, ki delajo pinjko. §• 44- Dejli, ki fe shenfkim lahko vidio med fteguama vmeť, in pa od sadnize do sgor-nih robov framovih kofti, ti dejli lozhio fpol shenfki od moshkiga , to je jih fpo-lovio, sa to jim pravimo, de fo Jpolovih tudi jih klizhemo vimtjna forojila, ISjih kratko ime je, de fo pinjka. § polo vila fo ti le dejli. §. 45. Vtrhframelti ou je vunajuo berdo nad fram-nizama, je pod povtam s' tolfho podblo-sinjen, po povtu pa s' kofmatinami obra-shen, kofmat* §. 46. Dvoji velki piseł. Oba velka piska fta po-dalfhka verhiramkova , ki verhframek fe sgubla v piske, in fe daljifha navdol. Na fklepu framovih kofti jema verhframek fvoi konez, in raven tam sazhenjara piska, dobivata podobo dveh gub, gredeta med ftc-gnan"a# dol do prefredka, in tukaj fe klemata in vesheta s' navkrishnimi nitkami, kure fpletajo tukaj piskno prevoso, Sad sa prevoso , fe dela jamiza, ki ji pravimo zbolnizbk. Una prevosa le rada preterga per-vefmizam o porodu , in pa zholnizhk jim 23 sgine. Tudi velka piska ila podbudlana s' tolfhobo in po povtu kofmata. Ta je pa dobra, de fe dajata vlezhi in pa rastégo-vat, in tedaj pot rasproilorvata detetu na fvet. §• 47- Velka piska fe saviata v noshnizo, fpre-hajata v dvojo gubo, ki íle dve kcshizi ru-dezhkafti in pa v shivo obzhutni. Tema je ime de fta mak piska. Isvirata is fhgavzhika, mu delata oglavje, ki ga okrivata s' njim, in ideta pokrita s' velkima piska do nosh-nizhniga vuftja. Nektere shenfke nju imajo dolge, tak de jim gledata smed velzih na dan. §• 48. Pri fklembi malih piskov je flgavzbek. Okrogel jesizhek je, svifhan, vef ďrashliv, veľ f'hgazh'n, s"og!avjam pokrit Nekterim sheufkira je velik,.de jim gleda is pinjke. § 49- _ Kmalo pod fhgavzhekam in med malima piskama je okrogla lukniza, ki is nje fzavniza tezhe, in ki je koshnata zevka dolga dva pavza; ona hodi naravnoft sa framnize sad v mehir, in ji pravimo fzavnck. §• 50. Pod fzavnikovim vuftjam je podolgtjlo-okro. gU oipertina v noshnizo, v nji fe zhillim de-klizam vidi koshiza polmefzu podobna, ki jo farne zhlovefke shenfke {imajo, in pa nobena druga, Ona je predpah, priloputa 24 ino tefnejfha vhod, fe o pervim ípoju s' moshkim rasterga na kofze , ki fe v dva al pa f h tir puzkafte ogorze fkerzhio. To loputo imenovamo de je devlzbm. Divizhna pa fe rada fhe po drugih potih preterga. Tift jes, in mefo, ki je v fredi med fklem-bo velzih piskov, in pa med ritnikam, ima ime, de je Jredno mejo, al pvefredikt Pre-fredik snafha dva pavza; je, kakor fo piski, vlazhen in pa potegliv, in fe raďvgiba otroku na fvet. Spozhetila, a 1 i mehka notrajna porojil a. §•52. Notrajna fpozhetila ali porojila mehka fe ne dajajo viditi, fo v medenzi fkrita, in fo ta le: Nosbniza, je fhtir do f heft pavzov dolga ftruga, ki sazhenja pri vuftju rezhenimu v §\ 5°; je prav tefna v sazhetku , pode po flokim boku krishnize grede maftnizi lahko prirafhena nakvifhko; je v fredi proftormfhi, v sgornimu konzu fe teľní f pet , in fe oprijema okol maternizhuiga vratu, tako, de maternizhno vuftje bres vie opore viii v noshnizo v podobi maj-hine ťi.culize. §. 53- _ Nosbniza je debeliga, gobaftiga, in pa pifkrizhaftiga dela in tkanja; polna zhntuiz, 25 porod, shles, bisgavk, in ima tri koshize. Povurhn* koshiza je tanka mlehava mreniza, in je fodaljlik koshe vunajne posbvotne, in jo s' perftam otipamo. Drugu je debela koshiza tkana is zhutniz; in sa to ji pravimo Jsltf-nifbka koshiza. Ona nareja fiio veliko nav-prezhnih bradavizhaftih guba, po ktirih fo besgavke in shlesize fkrite. Narvezh gub je po prednji fteni noshnizhni , in te le tefnejfhajo vhod. Tretjo koshizo fpletajo mefne vitrize, sa to ji pravimo mejna koshiza. § 54- Njih'korift je ta le: pofodize in besgavke dajnjo venomer isparzo in shleso is febe, s' tem mokrotio noshnizo , in jo delajo polsko, slafti o porodu. Gube zhutnifhke koshize fe rastegajo o memhodu otrokov-mu, mu proftorio pot, in varvajo, de nizh fe ne terga. Mefna koshiza je f kerzhliva, nje fkerzhlota tifhi in goni po porodu vfe rastegve fpet v fvoj prejfhin lian. §• 55- Maternica leshi v medenzi med ritnikam in pa mehirjam. Je gobaita ; jo delajo in tkajo mefne vitrize, koshize, tkani piíkri-zi, zhutnize, pofodize, shlesne besgavke. Materniza je debela, terdlata in zhverfta; ob nofhezhvi pa je fhe debelfha., pa meh-kejfha, in bol mushevua in fozhiia. §■ 56. Nenojlezha materniza je podobna hrufhki pO ftranah smezhkani , in ima dva plofka, 26 prednjiga in sadnjiga; pa dva ftranfka brega; ima fhiroko dno ítojezhe nakvilhko j ima fvoj f redek ki je voshji, in fe navdol proti fpodnimu konzu, ki mu maternkbin vrat pravimo, zhedalje bol ftifka , in sadni?, h konzha v odpertino dershezo navdol, ktiri pravimo maternizbno vujfje. To fe ve, de ma-terniza je votla , al ta trojokotna votlina je le tolzkina , de mandelnovo jedro bi v nji komaj proftot imelo. Tri odpertine fo v maternizbno duplo. Per-va in narvekfha je njeno vuftje, ki je una prezirna pozh nakouzu maternizhniga vratu vifezhiga v noshnizo. Pomifhlika vredni fte vujljmi vujtitizi, Shenfkim neporodivfhim fe terdno in dobro ftifkate, fe zhutite majhiue, tetdlate in klinafte; predna vuftniza je mer-vizo dalfha in bol klinafta. Porodivfhim je vuftje okroglifhi, mehkejfbi, vuftnizi obe enake dolgofti, al pa sadnja fhe dalfhi. Kak f hini fo ti dejli ob nofhefhtvu , bomo drugej povedali, §. 58. Drugi dve odpertiui fte majzkini , nju ena je v eni ftranizi materniga dna , v drugi pa ena; obe vodite v trobente. Tro-lenti fte dve gíiíhíH zevzhizi fhtir al pet prezhnih perftov dolgi. Vlaka od fvoje Strane svira s' vuftjam is dna otrozhnjekov-ga, taktefna, de bi v nji proftor le fvin-ťka fhetina imela; hodi savita v trebufhni mreni po sgornimu bregu fhirokih mater- 27 nih vesli, fe pozhafi fhirja, in fe s' nasob-zhauim konzam , ki mu ocrisik pravimo , konzha na pofled v trebuhovo duplo bliso jajzhnekov , ki vanj viii odperta. Med nioslikim fpojam fe fkrepzha , fe nagne proti jajzhnęku popade s' ogriskom' srel in osbivlen jajzhik , ga vodi po fvoji zev-kizi v niaternizo, in zhlovek biti fpozhenja. Jajzbntka fta telefza jajzhafta, plofbnata, besgavkafla ; ob obeh ftranah maternize pritvesena sad na fhiroke vesila materna. Na njih sagledovamo mehirze rasne veli-knfti , ki imajo fterčivno musgo v febi; tem mehirzam pravimo jajzbniki. Je vtergau in lozhen jajzhik o fpoju.fe na njega me-ftu ftori liva proga ali obrubik, ki mu pravimo , de je jalovzhik. . 60. Materniza je po fvojim dnu, in po obeh plofkih oblezhena v' trebuhovo mrena. Mrena dela dva lifta, en lift hodi po pred-njimu plofku maternizhnimu , eden pa po odsadnjimu ; na ftranfkih robovih fe fnideta in fhiroka gredeta v obe ftrani lednih kofti ; tukaj fe pritvesata, in pravimo jima JUtom vesila, § 6l. Druga dva materna vesila fta krogh, m fta njena prava podalfhka, pane prava vesila. Svirata is nje dna raven pod trobentama , mervizo odfpred , hodita oble- 28 zhena v trebuhovo mreno obítrňni maternize, in dalja fkos lozinj v dimlah, in pa konzhata fe v oboji velki pisek. Obojih vešil, fhirokih in kroglih opravik je, der-shati v pravi fvoji legi maternizo. Dejli mejafhi s* porpjilmi. §. 62. Dejli fo fhe «* medenzi, ne raven pravi porodivzi, pa vredni, de jih babiza dobro pomifli, ve in posna. Lefem fhtejemo mebir, Jzavnik, in pa maflrtizot Mebir je pofoda jajzu podobno okrogla, tkana is vezh kosh. Stoji kmalo sa f k le-pam framovih kofti, ki je k' njima pertve-sana s' pifkrizhaftim delam. Od sad fe veshe sgoraj s' noshnizo. Po fvoji podobi ima dno, frsdik in pa vrat. Dno mu je sger, in ga lih nad fraranizama otipamo oblizha-Iło krogliga, kadar je napet in fzavnize poln. Sredik je fredna votlina in proftor. Vrat jě narfpod, in fe daljfha v koshaft vodotozh, ki mu pravimo fcavnik. Szavnik hodi pod floko fpodreso framovih kofti nav-sdol, in fe konzha v fvoje vuftje, kakor fmo rekli v §. 49« S. 64. Mgjlnm , konzhnek ali ritnek , je na konzu vfih zhev, Sazheuja ipri poflednimu ledni- 29 mu krishzu, hodi navsdol na levi predgor-jovi ftrani, fe nagiba v' fredo krishnizhniga boka, tezhe svesan s' noshnizhno sadnjo fteno do kukovzhniga puzka; tukaj fe sad sa prefredkam na dan odpera, in ti odper-tini pravimo rit. msto* 3o Drugi ftavik Spregled shenfke. S- Spregled shenfke je babizhin opravik, po komur svedamo , kakfhine de ío shenlke porojila, kako ftoje , in kako de je s' de-tetam v' materi; kakfhino je uofhefhtvo; kaj zhafa de je she , in kolko je godno, in te in take rezhi, §. 66. Spregled je mmajin in pa natrin. Vunajin je 'otipati in ogledati shenfke vfe vunajne vude in dejle. 'la fpregled opravlajo roke s' otipam , ozhi pa s' pogledam. Tukaj pasimo maternizo, kakfhino de ima lego, podobo in velikoto ; kolko je terda al mehka ; fe je le vfedla al pa fhe ne; zhe fe giba otrok. Pasimo tudi v trebuhovo vu-najno podobo, kako je medenza ftvarjena; prejifhemo vunajne porojila, pa fhe fefze, in tako dale. §. 67. Notrin fpregled je otipati notrajna porojila, bodi fi s' enim al vezh perftmi, al pa s' zelo roko, de otipamo, v' kflkfhnimu ftanu de fo, §. 68. Ne le fam notrin fpregled, fhe tudi vunajin je fkoro raven tako potreben in dober. 3* Nakluzhi fe , de je fam eden sadofti, al bolfiia in bol gotova fta rajfhi oba. Dober in fhe potreben je fpregled v peterih prigodkih : i. Ob nofhefhtvu. i. O porodu. 3. Po porodu. 4. Savol porojilfkih bolesni. 5. Po fodnikovmu povelju, kadar ga vkashe. §• 7», Ob Nojbefltvu fpregledovamo, je le šhen-fka saref nofhezha, al kajl ? Je le nofhe-zha vpervizh, al je snofila she vezhkrat? Kolko zhafa de je she nofhezha ? Se je le bati , de bi pred zhafam ino prevred ne porodila? Je le porod she bliso, al kajl. §• ih O porodu jifhemo svediti: Je le na porod it jela, al he? Hodi le porod po redu, al. ne? Bode le porod kmalo, al ne? Jo le popada, in fo le popadki pravi , al pa nepravi? £0 vode she tekle, al pa fhe ne; in al fo vode le bile neprave? Je le medenza lepa in prava, al je napzhina in pa neprava/? Bode le redoven porod, al nere-doven ? Stoji le materniza prav po redu, al pa vegafto? Kakfhino je vuftje mater-nizhno ? Zhe fe ni ipofteljza r.aďvuftjam priraľla? Zhe je kaj notrajiie kervavitve? Je le zhutiti v otrozhnjeku en lamo dete, al jih vezh; al pa fhe kaj tlrusiga ? 32 Spregled po porodu naf vuzbi: fe le ma-terniza prav kerzhi v fvoj ftan ? Zlie ni v nji fhe kaziga deteta? Se je le rnaterua potiza prav refhila, al kajl? Je le poftelj-za she odfhla, ál ne fhe? Je le kaj ker-vkokov, raftergatev, i. t, d. §> 73. Napade porojila kaka bolesfn , bo vfelej potreben fpregled, in pa pri shenťkih vťlednje ftarofti. Takrat je treba svediti : kje bole-sen tizhi, al v' maternizi , al per njenih mejafhih; pollavim v uoshnizi, maftnizi, mehirju , al kjer fi bodi ? Kaj de je tifta bidesen? fo le rane, prifadi, ule, otekline israfti, terdobe , ftefnjave, al pa sarafti ? Je le trut al noshnizhin , al pa fhe ma-ternizhin ? Al fe je materuiza preboknila? Al zhe foistoki, poftavim beli tok, kerviti tok, blaten ali govnin tok, al fzavenzhin al pa mlezhin. §• 74. Tudi fádna oblajt naf vzhafi klizhe na shenfki fpregled: Ima le sheiifka sdrave porojila i A\ f kriva fvoje pravu nofhefbtvo, al fe pa lashnivo dela nofhezho i Je she ktirkrat porodila, in kdaj ? Je le rodovitna al ne? in taziga vezh. §* 75- Spregled je velika , prav velika rezh, pa tesiika fe je svuzhiti. Ne daja le s' gle-danjam vkraili, ne s' narpriduifhim bran- 53 jam, ne s narjafnifhim podvukam navuzhiti; s' rokami, s' delam , fkufhnjo nad shen-fkimi fi jo vdobimo. Babiza v perftih mora imeti pet fvojib pozbutkov; nizh ne vidi, nizh ne Clifhi, le zhutiti sna. Satorej lizh-no in verno naj pasi , naj zhuti in dela natanjko } pa tudi taka tanjkota jo bode gotovo in varno vodila povfot frezhno ravnati, iu prav; Cpregled naj babiza opravia ga zhedno, fnashno, pofhteno? fpodobno in pametno; kmalo vpervizh naj ga flori prav natanko. Vezhkrat ponavlati ga je nofhezhim nelu-bo in fitno. Najpervo fpregledovamo vu-najnftva, potlej pa notrinftvo. Pred vfega-njam pomashi fi peril, al pa perftov kar jih bo treba, s' kako zhifto mafijo; fegaj pa po medenzhni frednizi, ravnavfhi fe po krivoti krishnizhni. Imafh na roki kolzki-no rano al prafk, in fpredfkavafh shenfke kake bolesni fumne, de je ne bodesh nales-la, fi deni na rano al englifk plafhter, al pa kaziga drujga. § 77- Lega preifkvavne shenfke ni vfelej in pri vlih enaka; kakor kashe rezh dtugazhi, al kakor porojila ftoje drogazhi, tako bode potrebna lega drugakfhina. Sploh pa je lega zhvetera. Perva je lega ftojej s' lierbtam naflonenim na fteno > al na mfcirr rob. Druga lega je fedej na poftelni ftranizi, al pa na ilolovmu robu. Tretja je lega fabe) 34 v pofteli. Żheterta je lUzhej na pofteli flo-neje na rokah, al pa na komolzih, kakor bi po vfih fhtirih komarala. & 78. TJarnavadnifha je ftojejna lega s'herbtam na kaj terdniga sa njim naflonenim, ki fe f henka s* trtbuham, de njegova fpredna ftena ni prevezh napeta, poprinagne nav-fpred proti babizi pred njo pokleknevfhi. §• 79« Dobra lega je tudi, ki shenfka v pofteli inako leshi s ftegnama prikluzhenima proti trebuhu. Ktira ima trebuh bol uavfpred vifezh, ji ta lega je fhe potrebna. Je pa materniza vegafta, ji bode potrebna snak lesha poftranfka. Taki fpregled babiza dela ftojej, in s roko, ktira ji je v tako le-sho pravfhina; poftavim: ftoji babiza shen-fki od defne ftraui, bode defniza babizi prav. §. 8o. Malokrat fpreifkavamo shenfke v fedejni legi i in prav filno redka je komaravna lega, Ta sna biti dobra, ktirim je materno vuftje vifoko nad framnizama. §. 8l. • Ako ni kaj prav potrebniga s ozhma ogledati vunajnih porojil, ne odgrinjamo shenfkih*, le legamo ped obleko med ftegnama gori do pinjke; rasdenemo piske, obernemo perftovi herbet proti krishnizi, 35 idemo po frednizi medenzhni odfpred proti navsad, in pa navkvifhko v noshnizo, oti-pavfhi vfe, kar nam je treba, pa fpet po ti poti nasaj. §. 82. Ta dosdaj navaden fpregled notrajniga otipa s perftmi je nar potrebnifhi in nar-koriftnifhi. Opravimo ga pa uarbolfbi s kasavzam farnim tako, de pavez in tri sadne perfte ftiľnemo v peft, kasavza fteg-nemo po prejfhnih befedab §. gi. in gre-demo s njim v noshnizo, in pa is nje Mej tem poloshimo dlan druge roke ná nofhe-żhe trebuh in ga pritifklamo s njo navsad in navsdol. Tako le feshemo lahko dalje, in pa ftegnivfhi pavez zhes framnize in sadne perfte zhes prefredek. Ne dofeshemo vilbko ftojezhiga materni-ga vuftja s kasavzam, mu je treba priv-seti fredi n per ft. S obema dofegatno veliko dalje, kat ne maga kasaviz lam, in pa fhe s obema obfegamo vezh telefniga liza, kar nam pomaga bol in bol svediti marer-nizhni ftan. Tukaj je pravfhe ftegniti pavez prek framniž, pa saden perft in masinz, preko prefredka, pa ne nju ftifkati v pefté §• 84. Bi pa fhe tako s kasavzam in velkim perftam otroka sadofti ne dolegali, iu ras-lozhno vfiga ne doifkali, bode bolfhi, dokler detetje lege v porod dobro ne svetno. 36 vfe fhtir perfte bres pavza povseti, ki tako bomo vfevfe dofegali, in ptefoditi snali. Povsami tedaj vfe fhtiri v kurjo merdanjo, pavez pa naj pozhiva na verhframku. Savol famiga vedesa in fame pofkufhnje nikar ne fegajmo s vfimi fhtirmi ; je pa rezh dvomna, to je, ne vemo, kakfhina je s otrokam , kako hodi na porod, fesimo rajfhi s fhtirmi, de bomo vedili sa zha-íam pomagat, in kaj bo ftoriti. Je medenza she po vunajnirau videsu fumna in zhutiti napzhina , bo fhe bol treba njene premernike in votline dobro preifkati, dę bomo vedili, kakfhin bo porod , in kako de mu pomagati, $ 86. Narbol je treba svediti , kolkfhin je proftor med predgorjam in med sgornima robama obojih framniz. De to svesh, lesi s kasavzam in frednim perftam v neshnizo do frede predgorja ; lefem opri fredniga perila pik , in pojdi s kasavzam navfpred do sgorniga roba framnih kofti. Pasi dobro, in vtifni fpominu , kolko dalje kasheta perfta; isfnami in rastegni jih, kakor fta v medenzi ftala, lej dajata ti premernik med predgorjam ino framnizama. §■ 87- Ta mera je lahka , zlo malokrat jo je treba delati s viimi fhtirmi perfti, in jih raskrezhovati, in tako meriti proftor in 37 daljo ravniga premernika; fej le predgorje fe rado vnotri vpogva, v zhafi farni tram-nizi, fhe tudi vfe troje , in tefnobio vhodifhe. Kar fo bol vpogneni, tolko bol fe blishajo med feboj in is-hodifhu, in tedaj jih s dvema lahko dofeshefh. §. 83 Hodifh s tema le perftama pašno navdol femtertje po medenzhnim duplu; najdela bofh bok krishnizhiii in knkovzhin ; najdela gibizhnoft kukovzhno ; uaidela namerik in ftan framnih in fednih koili, ino vfiga medenziiniga dupla. Vodifh oba perfta lepo in pašno po is-hodifhu okrog, svědila bofh framov obok, dalekoto fednih kofti, to je prezhen premernek. Hozhefh imeti raven premernek is-hodifhov, opri pik fteg-nenga kasavza na kukovzhin puzek in pertifni prednjo fteuo pelti ravno pod framov obok, najdela bofh po doljoti kasav-zovi daljavo tega proftora Peritje fo nam prava shiva, obzhutna-mera, ne bode treba nobenga mertviga, fhe tako vnmno sdelaniga mernika, ki fe tako ni nauj sa-nafhati. 38 Tretji ftavik. Nof h ef ht v o. §• 89- Kofbefbtva je shenfik ftan, kadar ona fad po fpoju fpozhet nori v febi, in ga shivi. §• 9°' De.shenfka fpozhne in snofi, ji je potreben fpoj s moshkim. De pa fad pride, ni sadofti fam f poj, mogozh je le po srelimu jajzhiku shenfkimu, ki ga fpoj obrodoviti, ki fe po tem lozhi is jajzhneka shęnfkiga, ki ga ogrisik maternih trobent popade, in ga vodi po ťvoji zevkizi v materno votlino. Tukaj fe obefi in prime, jame shiveti, fe rediri in rafti, dokler bo terden in krepek tudi svunaj matere shiveti in prebivati. §: <)i. JSpozhelojł imajo shenfke le nekaj zhafa. jNaihe deklize dobivajo fvojo zhifho okol petnajftiga leta ftarofti , snamine je, de fo srele. Oforej fe jim veliko po shivotu fpremenja: fcfzi jim poganjajo, vunajna pomjiia fe kofmatio , deklizh popufha je-grazhe, ifhe moshkim biti vfhezh, samika jo fpoj, po plemenu jo goni, zhifha fe ji prikashe,in srela je fpozhenjat in materiti. Fo fhtirdefetimu letu ftarofti pa mine jim shifha* ne perejo vezh, in pa obabio. 39 §• 9*- Matemza tedaj je raefto namenjeno thlo-vefhk fad fpozhenjat in ohraniti, de ga ob fvojimu zhafti fpravi na dan j to de í'kufhnja vuzhi , jj|e nofhefhtvo je tudi svunaj otrozhnjeka mogozhe , kakor fpo. zhetje drugej, kjer fi bodi, sadene in prime, al v jajzhneku, al v trobentah, al pa fhe nisbje. §• 93» Spozhetje , ki fe godi ponavaduo v ma-ternizi klizhemo, de je redovno nofbtfhtxo; ak fe pa sgodiva —lilo redka je taka^kjerkol drugej fi bodi , je fizer pravo, najbefbtvo , to de ga klizhemo nertdovniga. §- 94- Pravo nofbefbtvo tedaj je, ki shenfka v ma-ternizi, al pa svunaj nje ima pravi zhlo-vefhki fad; nepravo pa je, ki shenfka nima v febi nizh zhlovefhkiga praviga fadu. §. 95. Nepravo nofhefhtvo tedaj je, ki nofhezha nima gotoviga otroka v febi, ki ima kaj inaziga, kar fe nam fizer otrok sdi, ki daja po shenfkimu shivotu snamina podobne pravi nofhezhvi, pa je ta itvar vfe inake podobe, in fhare. Ta rezh in ftvar je rada mefnata , in koshafta , metena s kervjo safedeno; doft.ikrat najdemo v nji gotove dejle detetje, bi rekel: berkie, lafe, in take rezhi; kaj? fhe zeliga otroka, ki fe je v tvoji rafhi presgodaj ipridil, in od- 4o merel, fe s materno potizo tako ogernil, de je fpakafta gruzha. Taki kepi al grnzhi pravimo, de je fnetje. Odkod to pride,kolko je fpoj tega kriv, fhe ne vemo sadofti. Vfe druge bolesni, kkpo njih al materni-7a oteka, al pa trebaj, in fe napenja in tafte, mamio nať she in motio s pravo podobo, al saref ne fo vredne imena nepra-viga nofhefhtva: taka je vodeniza, tak je boben, tak terd trebuh, vrejd, taki fo isra-ftiki, in fhe vezh. §. 96. Ima nofhezha sraven praviga fadu tako inako ftvar v febi , jo imenujemo mtfm nojlezbvo. Smefna nofhezhva je rada nalad in fpazhen sazhetik dvojfhkiga nofhefhtva. §. 97- Prava nofhezhva je al enojna, kdar shen-fka le eniga nolij al pa mnosbn*, ki jih nofi vezh otrok, poftavim dva, tri, al kaj vezh. §• 98- t Mnoshna nofhezhva fe sgodi, kadar fe dva al vezh jajzhikov eniga al obeh jajzh-nekov lozhio in orodoviteni v maternizo pridejo v enkrat , al vfaj kmalo eden po drugim. § 99- Je le mogozha preobrodovhvs,\n preolnofbczbva, to fhe ni rasjafnena rezh. Preobnofhezhva bi mogozha bila le v shenfki s dvojnafto maternizo. Preobrodivitva pa je raven tako 41 malo refnizi podobna, kakor je fpozheloft po nepravälu itvarjene dvojne maternize: satorej oftanemo pri fvoji rasdelvi nofhefht« vov, de l'o nofhfd'htva al prava, al neprava, al pa sme/na— de fo neredovna, \\\ enojna al pa mnoshna. §. IOO. Bersh ko fe o fpoju orodoviten jajzhik is jajzhneka vterga , in v maternizo pre-nefe, je shenfka nofhezha. Ta ftan jo pie-ftavi v nekiga vfiga inakiga, *to de ne v neredovniga: veliko fe ji po telefu prena-zhini, kar fe ji prenazhinja od fpozhecja do detetjiga poroda — Te prenazhimbe fo al \emakhzhne in nevfelejne, to je, ne svirajo fame na febi is nofhefhtva; al pa fo navadne in vfelejne, to je, vfakimu nofhefhtvu in vfa-ki nofhezhi laftne. §. ioi. Ntkhzhne prenazhimbe svirajo is bolehot, ki jih nima vfaka nofhezha; in te fo fpet dvoje: al pridejo pred fredo nofhezhve,in dela jih al nov nenavajen mik po zhutnizah, al jih dela kervatoft po minuli zhifti ; al pa fe prikashejo ob drugi poldvizi nofhezh-ve, in dela jih tifh ras pro jene maternize, ki tifka zhutnize, voduake, kervnjake, in drob, ki tesajo pretok musgin po trebuhu. Nektere jih imajo vef zhaf, nekterim pa sginovajo, pa fe povrazhajo. § !02. Bolehote, ki fe nofhezhem narrajfhi na-kluzhajo, fo: de jih glava, de jih sobje bolijo, jih nagla vrozhina slalli po lizu fpreleta, omotíza , safpanz , toshlivoťr, shaloft, otosbuoft, zhmernoft, nevfhezhje, nagla jesa, trudnoft, nizh kaj prav fe jim nezhe, tefnota, britkoftl, teshavna fapa, nepokojili duh in ftrah, kakor de bi jih teshka bolesen napadala, boleznine po vudih, gnuf navadnih jedi , mik do nenavadni!;, jefti fe jim ne lubi, sgublena fla do jedi , sle-gote, flabota, omedlevize, teshkota v she-lodzu, koslanje, teshki in bolezhi obzhut-ki po trebuhu , de fhe navadna obleka jih tesa,de je na Tebi ne terpijo; otok po nogah, in fhe otrozhne silile po njih, tesh-ko ťzanje in f ran je, kmalo pa driftno. Některé sbledio, imajo vderte ozhi s' vifhnev-mi kroshzi okoli; dofti jih f-hujfha po vfi-mn shivotu. Ene dobijo mehurze al kake fpnfhaje po oblizhju, al pa rumene pelife slaili po zhelu: te in take medle fe sdebe-liofpet, fo zvetozhiga vida, sale in terdne, ene pa prebolehajo fkosi. Rada fe vfim sgnbla navadna zhifha, to de kervate shenfke imajo zhifho fhe nekaj mefzov, vzhafi do frede nofhefhtva. Prav maloktira zhifhe vfaj enkrat neimevfha fe najde, de je na fuhim snolila: pa tudi zlo redka je, de bi jo vef zbaf nofhezhve imela vfe mefze po redu. To fo isjtmki navadne vprave. §• 103. Navadne prenazhimbe po telefu nofhezheh svirajo is nofhefhtva famiga na febi , in bres njega jih ni. Nofhezh ftan prenareja shenfke porodne dejle in pa njih blishne mejafhe. — Narvekfhe fpremembe fe gode 43 v maternizi , sa to ki materniza jetiit dejl, ki v' fvoje duplo fprejme orodovitea jajznik, kir fe v nji oliefi in prime na njemu namenenimu meftu, fe s' maternim telefam natanko fklepa , in ki tukaj ima svirik vflga , karkol mu je treba, de fe raspresova, dorafha , in bode vef goden. Materniza je tedaj tifta frdiza materniga telefa, is ktire fe vfe nofhefbke djauja po vfih dejlih nkol nje fproftirajo , sa to ni zhnda , de v nji fe gode narvekfhe fpre-membe. §. 104. Kmalo, ki obrodoviten jajzhik pride v maternizo , fe navsemajo nje ilranize in ftene, debelfhajo fe. Otrozhnjek premenja fvoje duplo is trojokotne v kroglafto podobo, to ga proftori , in pripravia fprejet jajzhik ohraniti Jajzhik nekako plava v nekfhini mokrim maternizhniga dupla; to de ga v nezhim meftu nekaka shlesoba veshe s' maternizo. Otrok priberá, rafte in jame ftranize dofegati; s' njim pa una shlesoba fe terdnejfha, in rasrafha. §. »05. Kmalo po fpozhetji fe materno vuftje sapre, in zhifha po navadi fe sgubla. Vezh-kratnim porodfhim vuftje oftaja dalje zha-fa odperto , to de vfelej materin vrat fe jim sapera. Kar je perve mefze kervi o-trokovi hrani na fprehoj, je nekaj odteka v ziple in shile po shvotu, nekaj pa bleso je savshiva materniza; fej perve tri mefze 44 le njen obod navsame, sdebelfha, smehkobi iu prihaja mushevert in gobail. §. 106. Otrok rafte , fe vekfha , obod materni-zhin rasproja, in fi v njemu proilor dela. Tako fe materniza fhirja in kroglejfha. Dete venomer fozhnjave savshiva in rafte, teshejfha in maternizo navsdol potifka v medenzhno duplo. Taka je le perve tri mefze. Maternizhiio vuftje najdemo fhe v fredi fvoje klinafte podobe , pa njena prezirna pozh je pooblizhno krogla in ima tefno fkerzheno globino^ toljko, de bi lezh-Bo servo v nji proilor imelo. §. 107. Po tretjimu mefzu dorafe otrok, de she potrebova vekfhiga dejla fokov, ki jih je materniza dosdaj vshivala. Pa fi je tudi materniza toljko smagała , de sdaj fama lahko daja proftor velikoti otrokovi, ki jo priberá. Materniza fe rasproja, kar otrok hozhe ; te vdaja in vbega otrokovmu tifhu sa to ki fo musge in tokovi njo perve tri mefze obilno navdali, nekako napojili, in omehzhali. Otrok jih sdaj she narvezhpov-shiva, to de materniza tudi fhe toljko dobiva, de je smiraj mehka, gobafta in vla-zhna. Tedaj po treh mefzih sazhenja materniza fe raslikati , in po vfih ftenah tanjfhati. Najpervizh fe tanj f ha ti jame njeno dno , ki je nardebelfha nje tlena , po tem fhe le fe tanjfha v ftranizah. 45 §. io8. Malo poprej, de fe ji dno jame raslikati, rtarpred matemizhin vrat nabuhova, meh-zhejfha, in fe klobali. Sadnja vuftniza fe daljfha, in pride vfhtriz prednji. Prezirna vuftjova pozh fe svokrogli, ki pa , slaiti pervefmizara , terdno saperta oftaja do poroda. §. 109. Do frede nofhefhtva fe materniza prezej raslika , po tem pa pride verfta do njeniga mehkiga, gobaftiga in klobafaftiga vratu; krati in krajfha fe, dokler ob konzu nofhefhtva pervefmizam vefvef sgine, orna-ternizam pa le zhetertinko pavza v noshnizo vihVTem le tudi vuftje oftaja nekaj debel-fho, klobafafto , neravno - okroglo, in pa odperto , de ob konzu nofhefhtva s' perltam vanj magamo. §. 110 Po tretjim mefzu fe materniza toljko svekfha , de nima doíti proftora v medenzh-nimu duplu; sakvifhka fe tedaj in fbopa v trebuhovo duplo , hodi in rafte, dokler fer-zhno jamizo, to je shlizhizo dofega. — Kolikor materniza ftopa nakvifhko fkos medenzhno vhodifhe , toliko fe njeno she prezej teshko dno nagiba navfpred proti vdajavni trebubovi fteni , in jo ispotifka ; satorej le mora matemizhin vrat s'vuitjam fvojim savijati navsad , in ód tod pride, de ga konez ofmiga mefza bliso predgorja prav teshko dofegamo. ■ §* nr. Kolikor bol materniza kvifhko ftopa i toliko fe noshniza voshi in daljfha; papo ofmimu mefzu fe fpet krajfha, in prihaja ohlatnejfha. Oforej fe ji shlesa rada zedi, ta rezh mehkejfha porojilne dej le , jih vekfha, dela vlazhne, ki fo radi s' shleso obliti.—Do pol devetiga mefza fe materniza narbol svikfha, kmalo po tem pa vpada, in malo pred porodam najdemo materna vuftje fpet v medenzhnim vhodifhu oberne-no proti krlshnizi, in pa noshniza je velko bol rasproftorjena. §. 112. Żel zhaf nofhefhtva fe gode po mater* nizi velike fpremembe, ne le v njeni legi, fhe tudi fe fpremenjava njena podoba, irt pa ona farna na febi. Kar fe bol in bol ras-proftorja, bol fe kroglejfha, in ima pro-ftora sadofti objemat v febi f voj fad, in vfe njegove dejle, ki bi popred ob neno-fhezhim ftanu komaj mandelnovo jedro V nji bilo proftor imelo. . ' §• US* '* . Materniza v nenofhezhim ftanu je krep* kejfhá, in goftejfha otipati, nje pofodize fo majzkine, fe med feboj femtertje kri-shajo ; kar pa fe nofhezha materniza bol faspresa in rasproftorja, toliko fo pofodize ohlatnifhe , ie rasprojajo in imajo vezh kervi v febi; od tod prihaja ona mehkejfha bol rudezha, kervnata, in fe perve mefze nofhefhtva pravprav debelfha. 47 V konez nofhefhtva, ki fe je otrozhnjek do verha rasproftoril , ne najdemo ften otrozhnjekovih povfot enako debelih. Po navadi fe potiza rada prime matemizhniga dna, in raven tukaj v dnu je rada narvek-fha njena debelina: tanj fhe pa fo ftranize, in nartanjfhi je maternizhin vrat, ki fe v konez nofhefhtva ob hoji na porod tako ftanjfha, kakor tanek je papir. $• us. Ne vemo fhe pravprav sadofti, od kod materniza dobiva fvojo krepkoft, po ktiri fe raspresova in rastegova, in pa ki je njen rasproj fvoj verh dofegel , po zhem fe fpet ftifka t to vemo, de taka fe v mater« nizi godi. De pa vfe maternize ftanovitno mero fvojiga rasproftorka imajo , saref vemo po tem, de vfe zhlovefhke shenfke ob enakim zhafu na porod idejo, to je vfelej s' konzam fhtirdefetiga tedna njih redovniga nofhefhtva. Kdar fhtirdefeti teden h konzu grede, sazhne materniza delati , fe ftifkati in kerzhiri , in to sazhne tam, kjer fe je jela rastegvati, to je v fvojimu dnu. Is mater-nizhniga dna , kakor is fvojiga fredka, poprijema mozh proti maternizhnimu vratu, Ib polagama ftranize priganja delati in priti f kati. Po tej idrusheni in ftrenjeni mozhi je v ftanu vfe, kar ima materniza v febi, otlsgor n?.vdol proti vuflju tifhati* 48 ki ga fili, de naj fe raspre, in pa fkosíhod da. Rasproftorik marernizhniga vnitja je prav lahek, sa to ki fe v njemu nizh ne vpera , lej vuftje je vfevfe raftegneno in po papirjovo tanko. Po* tem, ki je mater-nizavfo fvojo sdajuo ptujfhino istifhala, fe hiti ftilkati v fvoj pervi ftan, kakor je bila nenofhezha. §. 117. Sefza, detetova shiveshnika, fe kmalo ob* sazhetku nofhefhtva v fvoje prihodno opravilo pripravlata. Vekfhata fe in polnita ; ziska, ali fefni bradavizi fe pomolita, naprej ftopata, in fta bol obzhurna in nav-tifnena; nju barva in okoljni krosbiz fta fajova, in ta fajov obftretik ali kroshiz fe fhirja; v konez nofhefhtva fefza rada pu-fhaca nekfhiuo mlezhnato mokroto. Zhaf, ktiriga fe vfe take premembe no« fhezhim godijo, 'je devet ionezhnih mefzoV al pa defet mefezhnih, to je 40 tednov, ali 280 dni. Ta je nofhezhnizam poftavlena doba od tiftiga trinka, ki fo snoiile do porodniga dueva. De pa nobeni n«fhezhi porodniga dneva ne vganemo , tizhi ta rezh v lahko mogozhi pomoti, ne pa v neredovni vftvarni naredbi; fej nofhezha ne ve gotovo povedati, kdaj lih je fpozhela. §• «19- ISafhe nofhezhe ii delajo dvojno fhtevilo fvojiga nofhefhtva, in fhtejejo fvoj zhaf 49 oil sazhetka, al pa od frede fvojiga f00-zhetja. Tedaj pasio al v to, kdaj ji^ je zhifha vpervizh odpovedala , al pa kdąj (0 sazhutíle, de otrok fe jim giba. — Ker pa ťpozheti je vfaki zhaf mogozhe, tedaj tu. di malo pred zhifho, al pa kmalo po Dyit tedaj bode nekaj pomote rado v tej fhtet-vi, vfaj nektere dni krisham , sa to ker sazbenjajo fhteti al 14 dni po tem, kar fo śadnizh pral e , al pa ią dni pred zhaľam, kar jim je zhifha saftala. §. i-o; Ktira pa fhe nikol ni prala, al p^ ki řiima nizh ftanovitniga zhafa, ta ne ^0je nizh vedila,. ,ner zhem de je- Nektere/ÄCi> nofhezhe zhifho imajo,de fi lih ne toljko, vuuder doftikrat do polovize nofheftva ? ai pá fhe dalje. De bi ta kri hodila is m%ter. nizhniga dupla, ni refnizi podobno, ra to ki fe rnaterno vuftje kmal po fpozh,etju šapera; pri vfim pa je ref, de po teij, fe nofhezhe motio v fvojimu lhtevilu. Ktire od perviga detetjiga giba-fhte.jej0> fi ne fo nizh bol fvefte. Rado lzer feosnanu. je dete s gibanjam okol frede nofheflitva> to je bliso dvajfetiga tedna, pa fhtŁvjj0 he sadeva vfelej natanko; nektere z!lutj0 otroka fe gibati bol sgodaj, nektere uos_ ňejfhi, in po temu raslozhku rad vhaja v í'htevilo majhin pomotlej. D §. i22. Refje, de vajene shenfke fe ne dajajo řade kaj motiti, naj fo te le prikasnje fhe tako neredovne; ref je, de některé po nekifhinih obzhutkih koj ob fpoju, al pa nekaj dni potlej v febj sazbutio, de fo snofile: per vfím tem pa jim porodín dan lahko hodi nekterih ofem al fhe vezh dni femtertje krisham. § m* Po vím teh od $. 103. datle popifanili navadnih, in pri redovnih nofhefhtvah gotovih ino vfelejnih fpremembah po shenf-kimu telefu poftavlamo zhafe nofhefhtvam in pa dnevam porodnim. Babizam jih bomo te le vfe snamina fhe bol sdaniJi, zhe jim po redi povemo, kako fe fpremembe ka-shejo od mefza do mefza. §.124. Na\hzbiia, nevfelejna ino negotova snamina fo tifta, ki fmo jih v $.102. popifali. Jim pravimo, de fo nakluzhna in pa do-sdevna, sa to, ki tudi vfe vkup ne dajajo nobeniga snamina gotoviga uofhefhtva. Ne ima jih vfaka nofhezha, in zhe jih ima, pa snamina ne imajo ne zhafa ne reda uänovitiga^ sdaj napadajo bol sgodaj, sdaj pa posnejfhi; sdaj prijemajo shenfko dalj zhafa, kmal pa sdaj sginajo, in fo sdaj taka, sdaj takfhna. §, 125. Navadna, gotova, vefelejna in nOfhezhvi taftna snamina fo »fte prenazhimbe slienf? 51 kiga telefa, ktire vfelej po natvori "od meľza v mefez povedomá fpremlajo vfled-no nofhezhvo, kakor sdaj le porezhemo: Vffk fi pazh mifliti mora, de take fpre-membe fe koj ob hipa fpozhetja goditi sazhnejo; al njih prikasni fo perviga mef-ża tako majhine. de jih s obzhutki fpasiti ne magamo; ref je de ob tem zhafu nizh kaj gotoviga ne vemo, tedaj de rezh fe ne daj a dplozhiti, §. 126. Drasiga mefza snamina fo fhe bol dos lozhua. Maternita fe teshejfha in Vtapla v medenzhno duplo, satorej lahkejfhi do-fegamo materno vuftje , in sdi fe nam noshniza, de je kratkejfha. Materni vrit, ki v noshnizo vili, je fzer fhe klinafte podobe, pa je mehkejfhi. Prezhna pozh ma-terniga vultja fe kratovizhi v okroglino , in dela lezhniga serna veliko jamizo, ki fe pervefmizam terdno saklepa; poporod-nizam pa ni tako lepo okrogla, takim je bol nagerblena, in pretulena, kakor liv-zhik, ki vino s njim vlivajo, tako de perft va-njo gre kakor v fhivaven naperftnik; materin vrat pa je bol navsgor terdno sa-tifnen. Mefezhna zhifha fe po navadi vfem sgubi; le nektere jo imajo vezh mefzov, fhe tudi vef nofhezhi zhaf, in taka je rada kervnatim, al pa odmeklim in flabot-nim; tudi tiílim, ki vshivajo dobra odifha-vana jedila, in vinjene piazhe, al pa ki fe pogoftim fpojajo. 52 §• "7- Tretjiga mefza fo snamina v prejfhnint odftavku povedana fhe bol raslozhna. Materniza fe je globokejfhi vfedla ; materin vrat je na fvojimu piku nekako prifekano tumpaft, je mehkejfhi , klobafaft ino napunjen: sadnja vuftniza materniga vuftja je fprednji enake dolgofti, in vfa navdol vifezha fhtula je nekako daljfha. Skosi ge-rajni konez ooshnize pri sadnji fteni sa vifezhim maternim vratam najde nafh fe-gaven perit nekfhino okroglino, ki je po-loblizi podobna, zhe le dete v materi prav itoji. Savolo nishjifhe lege maternizhňe je trebuh nekako vpaden viditi. §. 128". V zhetertimu mefzu fe je materniza toliko narafla, de ji proftor v medenzi pride premajhin, sdaj ftopa nakvifhko; to fe she vzhafi sgodi s konzam tretjiga mefza. Klobafaft in debel materin vrat najdemo vifhji ftati, noshniza pa fe nam dosdeva daljfha in voshjifha. Nad framnizama otipamo maternizbno dno v podobi okrogle m terde oblize. Sefza fta bol svifhana , bol polna , terdlata, napeta, in pa bol fhgazhovna. §. 129. Petiga mefza prikasni fo veliko raslozh-nejfhe , in pomota ne je vezh tako lahka. Podtrebuh fe je vshe prezej rasfhirjal ", maternizhno dno ftoji pri dva perfta prezh-na pod popkam, in nagiba fe proti vdajavni 53 trebuhovi fteni , satorej najdemo debelo in klobafafto materno vuftje vifhji ftojezhe, in pa proti krishnizi nagneno. O polovizi tega mefza, vzhafi pred, vzhafi posnejfhi, fe prikashe narbol gotovo snamine, to je: Bete je gibu, \n s tem fe napovduje , de je. §• 130' Ti gibki fo pervizh majhini in fhe ne prav raslozhni; drugi temu gibanjn podobni obzhutki snajo dajati pomoto. Prave de-tetje gibke obzhutilt jih bo nofhezha le v farni rasproftorjeni maternizi, in zhe po-prijemajo , in fe !od tedna v teden bol in bol zhutio, taki fo pravi, in pa takfhini fo le: lahko in mehko pobutava nekaj v maternizi in poterkhiva, in pa zhutici je, kakor bi ribiza memo fhvigala in fmukni-la. Babiza fe bo gibkov narisi preprizhala, zhe poloshi eno fvojih rok na brk ali tre-buhovo ftran nofhezhe , s drugo bladno roko pa fplofkama po firugimu boku mehko po-hlata; tako pohlatavfhi bo zhutila ',nekaj lahniga gibka, ktir proti konzu nofhefhtva ďóftikrat tak mozhn prihaja , de nofhezho tesa, in jo boli, in pa de je fpod obleke fkosi viditi. Ak fo pa tem podobni obzhutki sdaj tu sdaj tam v trebuhu; ak babiza, ob unim fvojim ohlatanju nizh povekfhani-ga giba ne zhuti; taki ne fo pravi detetji gibki, ta rezh je kaj drusiga, oblubim de fo kake trebufhne teshkote in teshe. §> 131' S'ieftiga mefza fe je materniza vshe tako narafla, de fega do popka, in de popek 54 ispoganja. Detetpvi gibki fo mozřmejfhi ia pa raslozhnejflii. Materin vrat ťe krajľha , sa to ki maternizhnimu rasproju pomagat hodi, Materno vuftje je mehzhejfhi, debel« f hi, in pa podobno mefnatimu klobafaftima perftani, Sef za fta terdfha, hol napeta, nju ziska debelfha, in pa oba s okolifham vred bol fajafta, ki fe zhedalje bol fhirja, §< '32. Sedmiga mefza maternizhno dno fega dva perila fhiroka kvifhko nad popek, in ga bol in bol ispotifka; trebuh pa fe oboka, rafte, lin vekfha. Materin vrat je krajfhi in mehzhji, in perftanafto, mehko, in klo-bafafto raaterno ,vuftje ftoji vifoko proti predgorju molezhe. Nametl une v §. 127. rezhene poloblize sazhutimo fhe lahko gibizhno glavzo prav .ftavniga deteta. Sefza fta fhe bol napeta, in rada jima felsi tnlezhnata mokřina is ziskov. §. 133« Ofmiga mefza ftoji materno dno v iredi med pupkarn in ferzhnim duplam \ popek pa je vef istifhan, in po fhirjavi rasgnan. Maternizhin vrat fe smiram krajfha in sgubla, tak de ga je konez tega mefza le okrogla klobafiza zhutiti. Materno vuftje ftoji vifoko proti predgorju, in pouavadno preti levi ftrani oberneno, kjer ga je tesh-ko dofezhi. Sad sa framnizama, in tudi odsvunaj na povtu otipamo gibizhno dtte-tovo glavzo. Otrokovi gibki fo mozhnejfhi; noshuiza je bol mokrecna in rofna, in fe 5 5 jema rastegvati. Sefza fta velika in napeta, vzhafi bolezha j de jih le vtifnefh, fe jima mleko sazedi; ziska pa fta debelfha in bol fa;afta in diinafta. § 134- Do pol devetiga mefza dofeshe materniza fvoj narvifhji verh; takrat najdemo, de trebuh je narbol rasfprojan in oblckan, in de materno dno je v ferzhnimu duplu. Po pol devetimu mefzu jame materniza fe po-lagama vfedati, in ponavadi proti konzu mefza tam obftoji, kjer je ofniiga mefza bila Popek je fhe isgnan in rashirjan. Matemizhin vrat je tako rastegnen, de je tankima papirju enak , in de otrokova glava je v njemu kakor s oglavnizo pokrita. Sdaj sazhnete tudi vuftnizi maternizhniga vuftja fe rasohlatvati : okrogla klobafiza fe majnfha in majnfha, de je napofled fhe le nektere nohtove debela. Potlej fe sapro-ftorja fkerzhena v §. 126 popifaua jamiza, in odpertina fe lahno vekfha in raspufha: takrat pravimo, de sďtkano je vuftje. Noshniza pripufha, fe ohlatniva , in daja dofti shlese is tebe: tudi piski fe rahlajo, debel-fhajo, in meJikejthajo, tedaj v ohlaruoft pripravlajo. $ 135. Ne posabimo pa, de raslozhka je nekaj med pervefmizo in med poporodivko. Sprememba na popku iazhsnja poporodivki rada vfelej en mefez poprej, kakor fmo sgo-raj rekli. Spremeni e v fefzih fo (udi al 5* sgodnejfhe al pa posnejflre, kakor vshiva noshezha bolflie al ťlabejŕhe shivlenje, al kakor je ona terdnejfhe al pa flabejfhe narave. Poporodfhizam oftajate maternizh-ni vuftnizi do bliso poroda nekolko debel-f hi, bol v noshnizo vifezhi, in vuftje jim je o polovizi devetiga melza tako odperto, de s peritam vanj magamo in dete lahko otipamo. Al shenfka bo imela dvojzhizha, al fhe kaj vezh, al pa ne; to vediti je teshką rezh, fhe le o porodu jo bomo svědili: laglej lozhimo prava nofhefhtva od' nepravih. §• 13?. Dovumlati snamo dvojfhko nofhezhva po teh le snaminih: zhe tifta v §. 102, re-zhena nasnanja praviga enojniga nofhefhtva fo sgodnejfha in pa mozhnejfha; zhe no-fhezha je kmal po polovizi fvojiga zhafa she tako trebuhata, kakor biti je navada v konez nofhefhtva. Zhe detetje gibke go-ftejfhi in pa po vezh meftih kmalo sazbu-tova; zhe ji nogi sgodneje otekate,in do-ftikrat obe fte ji polni otrozhnih shil. Zhe ji je trebuh na kaki ftrani bol vegaft; zhe je po fredi navsdol, kakor s brasdo v dve .polovizhni obljini rasdejlen , pa de oboja okroglina je enako-ftranfka in terda. Zhe fe ji trebuh al malo, al zlo nizh ne vfede; zhe glavza , al kak drugi fpredaj leshezh otrokov dejl do porodovga sazhetka prav-prav viloko in pa gibizhin obftaja. 57 St 138. Pa vfe te prikasni naf lahko mamio, in nizh kaj gotoviga ne fmemo po njih fkle-pati. Sej je mogozhe, de ne dvojzhizhi, de fo le obilne vode, de je vegafto ftoje-zha detetova glava, de je prejako, in terdno dete, ki vfe to dela. Gotova dvojfhka snamina dobivamo fhe le o porodu, takrat po pervizu shivot le malo vpade, oftaja poln, vifok in terd , in drugi vodni mehir fe prikashe, ki fo drujzovi dej li zhutiti v njemu. Raven taka le bode , zhe prihaja tretjiz sa drujzam. §. 139. Snamina preobnof hezhvein pveobrodovitve fo nara raven tako nesnana, kakor nesna-ni fo nam takfbni nakluzhki. Zhe bi fe tu-di taka nakluzhila, in bi ta rezh po na-tvori bila mogozha, fej ne bomo je pred svědili, fhe le potlej po porodu jo borao. 5S Zheterti ftavik. Nofhezha materniza. §. 140. Zhlovezhje jajze imenujemo tifto ftvar, ktiro moshka rodovitnoft in pa shenfka dojivnoft o ťpoju delate, in v maternim telefu vpo-doblate in vpodobite; mtemizi pa , ktira ima takfhino zhlovezhje jajze v febi, , ji pravimo, de je nofbezhn. §• Hi' Zhlovezhje jajze ima y febi mlebav y to je ofiiuvízo znidveftovo, ima fopiovnfo» wateriio fotko , fadovo vodo,, in pa mrene , ktire te ftvari ogriuajo ; vfe to je v nofhezhe maternizi. § j4-. Le farni dve jtizhni mreni fo ftarzj po-snali ; shiho, in pa vodna mreno. Savol krajfhiga jima porezhemo eni rbilnizt t enj pa vodniza. Mlajzi fo najdeli fhe tretjo mreno, ki je zapafta ali kolmizhafta; < ta rada raspada v kofmizhe, in fe ljivi , sa to fo ji »rekli ijivivniza. Ta Ijivivniza ima jiekakfhina dva, eniga na drugjm, leshe-żha lifta, satorej jo narmlajfhzi raskladajo v dve mreni, ena je matemizhna ijivivniza, ena pa patizbna Ijivivniza. Tedaj imamo fhtir jaj. zhne mrene, ;pa babize naj fi pomni o nar-bol dve per vi, to je shilnho ju pa vodnho. 59 Te dve farni o porodu raslozhimo in zhu-timo, in obe s1 potizo vred fo poplza, ki pride is porodnize o porodu. Ljivivnizi pa fe med nofhefhtvam sgublate in olji vi te , in kar jih fhe kaj oftane , to vfe grede v kofmizhih s' materno zhifho vred is porodnize potlej sa poftelzo. Perva narvunajna mrena jajzhna je Iji-vivniza , ki fe po fpozhetju uareja is nek-fhine fterdivne fokrovze , ktiro materniza is febe poti. Ta mrena je pravi fklen med jajzam in med maternizo ; ona klema jajze s' maternizo , ga privesuje , pritvese in f k lepa, ker fe njen vunajin lift, taje ma-ternizhna ljivivniza prilepia notrajni ma-ternizhi fteni; njeni notrajni plofk, to je, potizhna ljivivniza pa shilnizo veshe in klema s' maternizo Ta le oboja ljivivniza je perve mefze verdno debela; po nji fe fhirjajo in narafhajo pofodize, ktire fe al is maternize daljfhajo, al pa is jajza hodio, in ktire v nji, kakor seljfha v semli korenine poganjajo, § »44> Pruga koshiza je frednja, in je prav sa prav ręzhi perva vunajna jajzova mrena; ime ji je sbilniza. Sfhilniza je verdno terdna in mozhna, defilih je prav mlehava in meh* ka, Spervizh je bela in fprevidna, posnej-fhi pa fe rumeni in rudefhka, in je nef-previdna, Je vfa polna pofodiz ktire njen vuuajin plofk delajo kofmataft, inki fepo 6o teh kofmizhaftih pofodizah okrog in okrog veshe s' ljivivnizo, in tako vfe maternizh-no duplo oklada. Nekdaj fo mejnili de je priterjena bregu materne potize , sdaj pa fo Te preprizhali, de shilniza oblazhi poti-zo, in pa de fhe narvezh pomaga potizo sdelavati. §- Mi- Narnotrajnu jajzhna mrena je vodmza. Je vfa mlehava, (previdna, bres pofodiz ,lfe s' taujkim pifkrizhaftim tkanjam fprijema s' sbiluizo, in pa v febi ima fadno vodo in fad. §. 146. Perve nofhézhne mefze je nekfhina vodena mozha vmef med shilnizo in vodnizo, ki fe v prihodnib mefzih sgubla in sgine, V zhafi je nekaj oftane do konza, o poro-du al pa pred porodam grede is porodnize. in ji pravimo, de je nepráva fadno. voda. §. 147. Korift vfih tih mren je ta le; de fadno vodo naberajo in loz hi© ; de njo s' fadam \red obdajajo, in de, fe ne rasli je 1 varvajo; de jajze k maternizi pritvesajo; de potizo oblazhio in jo sdelavati in priterdjati pomagajo; de popkovnjo prevlekajo in ji obleko dajajó; de o porodu vodni mehir delajo in s' njim materno vuftje rastesajo. §. 148. Materna potiza je pravi fklen med materjo in pa rreddetetam. Potiza jegobaftaftvar, 6i iiitkafta, mefnafta, vifhnevo-rudezha, in ploshnato-okrogla. Potiza je smedeno in sabomotano tkanje neprefhtevnih vodnih in kervuih pofodiz, ki fe med feboj veshe-jo in sankajo, s' pifkrizhaftim delam, inki jih shilniza obdaja in oblazhi. Zhutniz nima potiza nizh j in pa tudi nobene fkerzh-livoftii §■ 149« Prí potizi je treba suati dva njena liza in pa njen okraj. Vunajno nje lize je kof-mizhafto, neravno, imá veliko vresikov, globel j, in dolov, ki ga , tako rezhi, v saplate dejlio in saplataftiga delajo; poteh saplatah fe s' pifkrizhaftim delam obefha femtertje bol al majn na maternizo, tako, de te doline in vifhave fe v maternizhne vifhave in doline kakor v nekifhin vpodob-iiik ali model vjemajo. — Notrajno, proti detetu ftojezhe lize je gladko, in s' vod-nizo pťevlezheuo. Pri fredi tega liza svira popkovnja , in raven tukaj ima potiza fvoj o narvekfho debeloto ; odtod pa fe tajnfha proti okraju; al pa prav rezhi: potiza je tada nardebelfha pri popkovnjim svirku, ktira pa rte svira vfelej v fredi potize. Potize fi tudi ne fo vfe enake v fvojih o-koljinah ; nektire ne fo okrogle, fo podol-gafte, in rade V vezh terdno vkup dershe^ zhih saplat rasdejlene. §. igo. Potiza ftoji po navadi v tnaternizhnim rinu, savita mervizo na eno al drugo ftran; pa ni ga kraja , kamor bi fe lahko ne 62 přijela*, vzhafi jo najdemo bol sdolaj, al pa v materniźhnimu vratu, al de fhe vfe materno vuftje pokriva, — Vezh potiz najdemo , ak je vezh otrok v materi, ker imajo vfak fvojo. Redka je, de bi dalezh ftale vfakfebi »rade fo fi tak bliso, de fe nam srafhene in le ena farna potiza dos-devajo, pa vfaka ima fvojo vodnizo , m pa v febi dete v f voji pofebni fádni vodi. Popkovnja je zhevnafta, to je zhevam podobna ftvar, po nji ima dete fvoj fklen s' materjo, po nji prijema fad fvojo potrebno shivlenje, d« shivi , rafte in sori» Popkovnja ima v febi dve steli, ki hodite is otroka fkos popek, in fe daljfhate v poti-ro: tud ima kenm shilo, ki hodi is potize v otroka. Te pofode fo med feboj vesane s* nekfhino fterdjino vfe f kup, in jih ogrinja in oblazhi vodniza, ki je od potize do de* tetjiga popka podaljfhaua, §. 15Ż. Od sazhetka nofhefhtva je popkovnja v primeri s' otrokam veliko krajfha in pa debelfha , v konez nofhefhtva pa je po navadi dvajfet prezhnih pavzov dolga, in maliga perila debela. Dolgota ni vfelej enaka , vzhafi je zhes dvakrat tolika, in nektera je fpod polovizo krajfha. Predolgota in prekratkota fte lahko nevarni. Predolga popkovnja fe rada okoli otroka ovije; prekratka na fe rada vterga, al pa dela, de fe presgodaj potiza lozin od maternize, in 6* tako le nevarni kritoki pridejo. Tud enake *1ebelote ne fo vfe popkovnje: tanka popkovnja , in ki fe vifhnele shile fkos njo fvetio,je terdna; debela pa in s'Vodo nav-seta je f laba, koshe fo ji rasteguene, rahle, in popkova prevosa jo lahko fpodreshe. Š. i«. Potiza in popkovnja fte filno koriftui in pa potrebni: v' potizi naberajo kri neifhte-te pofodize, fpervizh majzkiue , ki fe pa debelfhajoin po fhtevilu raanjfhajo, dokler fe v enfarao deblo fprimejo, ktirimu pravimo, de je popkova sbila; in ta sbila otroku kri nofi. Kar otrok prevezh dobiva kervi, fe po dveh drusih pofodah vrazha v potizo; te pofodi svirate is otroka, in pravimo jim de fte popkovi zipli. Lozhimo jih od shile po tem, de tepete in tripate. Zhe je nju trip kmal po detetovim rojrtvu premozhn , bo treba hiteti in popek dobro podvesati. §. 154. Zblovezbji/ud, ki fmo ga rekli §. 141. je v materi' takfhin, kakor ga borna sdajle popifovali. Perva njegova snamina fo majz-kina: perva dva tedna po spozhetju plava? slef-Uta megliza v vodeni mokrinji po sa-perti maternizi. Tretjiga tedna fe dela te-lefze, ktiro kashe v febi jajzovo ogrinjalo, in pa ofnovne kofmizhe tiftih pofodiz, is kterih fe bode potiza delala. §< I$& Konez perviga mefza je jajzhik velik debeliga lefiiueka, Zhe ga sdaj le preresh«* 64 mo in odpremo, pokashe fe nam fad velik jezhmenovga serna , je podoben dvem# i prijetima in fprevidnima mehirzama, v fpodnimufe fnova glaviza, v sgornimu pa terfb, ki viii na tanki nitiki, to je na popkovnji. Ob temu zhafu je proilor med fadam in med jajzhnimi mrenami narvek-fhi, in pa napolnjen s zhiilo vodizo. §■ «56. Drusiga mefza dorafte jajze zhlovezhje velikotokurjiga jajza. Mlehavi fad je vshe kolnejfhi, in velik je, kakor zhebela. Glava je memo drusigá shvora vfe prevelika, in snajo fe ji pizhize , ki bodo fzhafama ozhefa, nof, vuila, in vufňefaí po terflui pa klio in poganjajo tumpafli vudje breš perilov, podobni bradavizhizam. Tretjiga mefza dofeshe fad vfo podobo fvojo vunajno, farnih perilizov in fpolovil fhe ne ; tem fe snajo fhe le pizhize. Sad je dolg pri tri pavze, tehka pa pri fheft kvintlizov. í »58. Zhetertiga mefza. fe sdelajo perftje ná rokah in nogah, farni nobcovi fhe ne. Popkovnja fe debeli j in dela vjinke. Spo-lovila fe presajo , pa fe teshko posnavajo. Ďolg je fad pri 6 pavzov j teshek pri 8 lotov. »3 §• »59. Petiga mefza je fad veliko bol ispodo-ban, lami laf je in pa nohtovi fhe ne. Spo* lovila fe vshe pdsnttjo; vudje fo daljflii, proftor med ladam in jajzam je tefnejfhi fadovi vudje dofegajo jajzhovo lupino, in de fe fad giba, maci sazhuti. Dolg bode pri defec pavzov, in teshek pri d vaj it lotov. Bi vtegnil otrok priti na f vet shiv konez tega mefza , gibal fe bo v mlazhni vodi nekaj minut, potlej pa vgafnih §. 160. Cheftiga mefza dobro priberá otrok ; me-fo mu naftopa; fcosha pa je po vii mu pov-tu, slafti po obrasu gerbafta, drobna, in via riidezha. Lafje po glavi , in nohtovi ha rokah in nogah fe prikashejo, vef povt pa je s tanjkim maham obrafhen. Glava je shvotu fhe vfelej prevelika, in glavne kofhize fhe fakfebi reshe. Dete le giba řnozhnejfhi; dolgo je pri 13 pavzov, teshko pri dve libri. Tega mefza shiv rojen otrok fope in fope vsne, pa ne shivi dolgo. §. 161. Tri poflednje mefze rafte in priberá ńarbol otrok: Sedmiga mefza shivot in vudje fi toliko povsamejo, de jim je treba fe ftifniti v kepo. Malt fe sbera v pifkri-zhalte pofode, pa telefze je fhe medlo, gubaftn, in povt vef rudezh. Sdelani fo nof, vufta, ozhefa , vufhela; glavne kofti pä fo dalezh fakfebi ^ in fe dajajo ena 6S verh druge lahko fporiniti. Modi pobzham fhe ne fo v mofhnizi. Noshni in rozhni nottovzi fo fhe le platnizhize mehke, fpre-vidne, in tanjke; glavni lafje fo pavza dolgi, fo tam ne j f hi in vshe vezh jih je, Tesha je pri 5 libre, dolgota pri 16 pavzov. Sdaj shiv rojen otrok fope s tesho; glaf ima f lab, le fpi iti prefpava, in tesh-ko terpi vuna ji H hlip Otrozi te ftarofti radi pomerjejo ; redek je , de bi ga bili s dobro ftreshbo in rejo na noge fpravili. §. 162. Ofmiga mefza šaliva maft vude, veliko bol jih okrogli, in otrok dobiva pravfho in lepfho podobo. Lafje fe daljfhajo , in lifjo; temenove mezhave fo fhe velike; povt fhe vef rudezh in mahovuat; oboji nohtovi fhe rudezhi in tanjki, in modi fo pobzham fhe v podtrebufhju. S konzam tega mefza tehta otrok pri 5; liber, in je dolg pri 18 pavzov. Sdaj shiv rojen otrok fe da s dobro ftreshbo na noge fpraviti, de fi raven mu je hlip sopern, njegov glaf fhe flab, in on vedno prefpava, §. 163. Devetiga mefza sori otrok, in dosori tako, de svunaj matere shiveti je terdeu sadolli. Konez devetigi mefza o fhtirdefetimu tednu redovniga nofhefhtva, otrok odebeli, ogladi, svokrogli, in fe rodi. Kosho ima fvetlo-rudezho, mah po njej je sginil; lafje fo dolgi vezh od pavza, in fo dolo-zjiene barve. Glavne kofti fo lih prav terd- 67 ne, njih robovi fe tikajo bliso , Cama te-menova mezbava je Hi e med njimi. Sefzhi-ka pobzham in dezbam mervizo vtm molita, in imata vzhafi mležhek v febi; Popkovnja po navadi je masinža debela in ťuzhuaj odpade pa med tretjim in fheffím däuatn; Pobzham rta modízhka slie rada v fkerzhe-iii mofhnizi; dezhiżam jepinzhiza molezhä in ftifaená. Nohrjé na rokah in nogah Ib terdni in beli. Otrok le giba vef shiv, fope lahko, vpije na glať, fefa in pozusa rad vfe, kar mu pride pred vufta. Vef goden in sreli •otrok je dolg po 19 do 22. pavzov, in teshek od 6 áa 8 liber. Pa fo tudi krajfhi in dal j f hi, lahkejfhi in pa te-shejfhi, defiraveii devet mefzov ftari; fo po iz in vezh liber, pa tudi fpod fheft; fhe fedem mefzov ftari fe najdejo po 6 al 7 librini. Vfa snamina tedaj je treba pov-seti, zhe hozhefh prav foditi otrokovo ftaroft. §. 164. Ťelefze rojenzhovo nam kashe glavzo, terfb ali itan in pa sgorne in Jpodne vuds, tO je po dve roki in nogi. Zhe fi te vudé miflimo prozh , fe nam kasheta glava in itan s fbtirmi plojkami. Sprednji plofk nam kashe obrus, pufi in trebuh; sadnji kashé šatihiek, herbet in sadnizbni mezhi; ftranfka dva plofka kasheta vfaki fvojo glavno jlnnizo, nar gnije , in odtod naravnoft doli pcrfoo Jlrani. zo, in trebuhov bok. Babizam je glavza nar-vezh vedi ti iu snati potrebna, in pri glavi zhepina narvezh. t8 Glave en deji je s lafmi obrafhen, en dejl pa je gol; golimu pravimo de je obms, laľaílimu pa zhepina; nar verhajnimu dejlu zhepine pravimo, de je teme. Pri porodu je treba posnati vunajné zhepinine kofti, ki fo te le: fpredaj je zbehtzd ali zhelova koft; detetam fe fhe dejli v dva kofza; sadaj je mttkh.it, na vlaki ftrani zhepine je ftraniza. Vfe te kofti imajo rnglizhafte al sobzhafte robove, s temi roglizi fe ob fvojimu zhafu po porodu med feboj fprijemajo, in pa terdno sraftejo. Tem le raftam pravimo , de fo fiivi. Rojenzam fhe ne fo so-fhite zhepinine kofti, medproftorke fhe imajo, in le glavna ko.pila , fad savol fvoj« pribrane velikofti nima vezh proftiga ftesája, ki je she iilen fe kluzhi-ti v kepo ; ki je ftifkan; kako bi nek sdaj fe obernil? fhe majn je ta obrazhva refnizi podobna v posnejfhih mefzih. 9. Sna biti porezhete, de s zhafama rit irt fpodnji shivot precehtavata sgorniga, de tedaj fpodnji konez doli kiukne, sgonti pa kvifhko mahne. Pa zhe bi to ref bilo, prafham: kako bo glava o porodu fpet pretehtala vef shivot , in fe prekuznila v materno vuftje , ki je v primeri ś telefam glava vlak mefz lahkejfha? 10. Tedaj ni mogozhe otroku fe v materi okol in okoli preberniti, kar bi vur.def 80 potrebno bilo, de bi otrok fpet s glavo v porod ftopil. In kaj bi nek ta kolobar otroku pomagal ? fej bi le narejal veliko vezh neredovnih porodov, ki jih pa je molokdaj. li. De orrok v materi vef zhaf, dokler fe na glavo poftavi, po konzu teli s ob-rasam pred-fe v fteuo mäterniga trebuha obenieriiin , to nam overshejo vii dosdaj rezheni preprizhki,- in pa f hé no-fbezhe trebuh , kir je po navadi lepo, ravno okrogel. i2 Pomiflimo sadnizh, de nofhezhe otroka gibati nar bol zhutio v maternizhnimrJ dnu; glava ne buta in ne giba fe filno, nogi ío narbol sa to, tedaj nogi in f podi nji shivot fo gori v rflaternizhnitn dnu j pa ne glava ; glava je sdol. Zhe tedaj fadu ni mogozhé vef kolobar v maternizi ftoriti; zhe je vfi tehtni primeri nafproti, de bi fad po konzu fedel; bode tedaj otrokova lega fam tifta odsa-zhetna v zelimu zhafu nofhefhtva ohranenaj o ktiri fe otrok po pretezheni ponavadni nofhezhvi v porod poftavi. Sizer bi nam bilo rezhi, de fe okrog in okrog safuka; ker vunder ne, vemo, sakaj de, i it pa ki mu ni treba nizh kolobarja, de bi fe rodil poredoma. — Mogozhe je lahko , de v pervih mefzih , dokler jg fadne vode veliko, in fad fhe majzkin, de takrat njegova lega ni pravprav ftanovitua ; (ai fzha- 8i fam f e vleshe, kakor fmo rekli v §. 180. is te lege pa fe De gane, zhe gane takrat ne posnejfhiue je lUilo uizh. líonez trétjiga mefza al o sazhecku zhetertiga kashe, de je v tej legi v kteri mu je oftati. De pa pred ťheftim melzam glave raslozhno ne otipamo, to je sa to, ki je -fhe prevezh faďne vode ; de matemizhin vrat je fhe debel in premalo pripuflilf, de fhe vifoko ítoji, de tedaj fadu nizh fhe kaj s perfto-vi m konzam ne dotipamo. §. 183. Navadna tedaj ili redovna fadova lesha V materi je; de otrok konez nofhefhtva le-shi s glavo navsdol , de teme na mater-nim vuftju ftoji, de zhelo gleda navsad in mervizo vftran , pouavadno v defni kot mateme krishnize , de mu saglavje pride poleg maternih ťramniz mervizo v levo hran , in de mu herbet raven v to ftran safuknen fe floka v materin trebuh; de pa Otrokov trebuh 'in peru gledata v materin herbet, mervizo v defno ltran, kjer fta o-trokova fkluzhena ftegna, ritka njegova pa de je v maternizhuimu dnu; §. 184- Ťa sdaj popi fana lega je narbol pona-vadna, pa ni famojedina. Neponavadni porodi preprizhajo, de otrok doftikrat zel nofheźhi zhaf drugakfhino lego dobiva. Vfe to fe nakljiizhi, kakor fe nekljuzh- , de je kakfhina rezh take neredovne leshe kriva. Take leshe kriva sna biti neporedno 32 srlelana, al pa bolehava medenza; sna biti neporedi ftojezha materniza; sna biti prevezh fad ne vode v nji; kriva sna biti nofhezha mati, ki je kaj napak leshala, al delala, al fe gibala. Dvojzhizha fi rada nafproti ftojita, tak de eden pride v porod s glavo naprej, eden pa s ritko al pa s nogami; pa snata tudi priti oba s glav* zo naprej. Snamina, zhe je v materi otrófc al shiv al m e r t e v. §. 18 S« Mertvo truplo ne rafte, ker tedaj zblo-vezhji fad od fpozhetja kmalo ralte vfak dan v materi, je refniza, de je shiv oi perviga fvojiga sazhetka. Pred rojftvam ne shivi otrok tako, kakor po rojítvu. V materi fe le redi, rafte, kri fe po njemu pretaka, in giba fe vzhali, ne sve fe pa nizh. Shivot njegov je podoben shivlenju, ki ga imajo faďike; po rojítvu, ki fopiti sazhne, dobi fhe le shivalfko shivlenje. Pred je fadesh, sdaj pa shival. §. 186. Perve mefze je shiveloft mlehaviga fadu vfa flaba; famo to zhutirao, de rafte in de priberá, nizh drusiga pa ne sagledajo nafhi pozhutki. Szhafaraa rafte fad in fe vekfha., tako tudi fzhafama dobiva mozh ia vujk, ter daja snamina, de je, Teshka 83 rezh je tedaj o pervi fpolovizi nofhezhve vganiti, je le fad shiv al pa ne. O drugi polovizi pa she bol in bol svedamo. §• «87. Otrokovo fadikafto shivlenje sna vfaki zhaf nofhefhtva vgafniti , pa nikol bres prisadevka; in fkufhnja naf vuzhi , de mertev fad vezh zhafa doftikrat oftaja v materi, satorej bomo prafhali* kdaj je vmerel, al med nofhefhtvam, al lih pred porodam, al o porodu? Odgovarjale nam bodo pri kasni , ktirih ene lo dosdevne in negotove , ene bol gotovim podobne, vfe f kup prerojene pa fhe le dajajo gotovoft, kaj de je tef bilo. §. 188. Negotova in farno dosdevna snamina otrokove fmerti ob nofhefhtvu fo ta le: i. Zhe nofhezha je bila vdarjena , tepena , al funjena, al v trebuh vtifnena , al de je padla. 2. Zhe je doftikrat tekla ji kri. 3. Zhe trebuh, ki po navadi rafte, nofhezhi vpade, odmekne in fplahne, in de isbuhan popek fe vmakne, in jamizo dela. 4. De v trebuhu ue zhuti dobrodevne toplote, de zhuti nekaj mersliga in de fhe trebuh odsvunaj je zhutiti hladen. 5. De nofhezha fe toshi savol teshe in telite v trebuhu. 6. De kdar fe nofhezha v pofteli oberne , ji nekaj na uno ftran plunkne, kakor bi bila nekfhina kepa. 7. De ji fefza odmekneta, omahneta, in sveneta, in to fhe zlo naglo. 8. Ak fe shena pritoshi, de 84 to ftrefa, de jo mrovle obhajajo, sdaj mvas, sdaj vrozhina prijema, in fe ji kurji pove dela po koshi; ak ji ni dobro, jo ftifka, ji ferze tepe, je trudna, fe jefti ne ľjubi, lize ji vpade , sbledi, jo medlevza prehaja; al fhe dobiva hudo fapo, teshko, in pa merlifhko. Taka snamina vfa fkup nam dajajo dos-devik otrokove fmerti, pa fhe ne fo gotova, in pa redko fe fnidejo vfa. §. 189. Bol fmerti podobna snamina dobivamo s ogledam, in vunajnim in nottajnim otipam o porodu. Takrat je treba otipati trebuh , slafti pa v porod ftojezhe otrokove dejle. Snamina refnizi podobna , de je otrok vmerel med nofhefhtfam, fo: i. Otrok ne giba nizh. 2. Zhe glavzo pokashe, mu ne zhutimo nizh otoka na temenu , in zhépinfke kofti mu ftoje filno ena verh druge, fe dajajo fporiniti, med tem pa fhume, kakor bi pergamen svijal. 3. Otrokov na porod ftojezhi dejl je smeh-zhan, merfhav in veľ odmekel; slafti pa zhe fe mu verhajna koshiza lufhi rada in lupi. 4. Zipla v popkovnji ne tepa mu nizh. f, Zhe fádna voda s otrokovo fmolo vfa primefena in sbltdena pozbi in tezhe slafti kadar s glavo ftopa v porod otrok. 6. Ako is noshnize materi hodi gnila mer-hava fapa, dn shlesafta mahove barve mo- «5- kro ta. 7. Karlar otroka s ritko v porod ftopfhimu, ritnik reshi, ki ga sapornik ne sadergoje. §. »9°. Zhe fe fnidejo vfa od §. 188 do sdaj le popifana snamina , fodimo lahko, de otrok je med nofhefhtvam vmerel: vunder je mertev porod , zhe nizh drusiga napotja ne pritifne, raven tako lahek, kakor porod shiviga otroka ; tedaj babiza je pri vii fvoji vefti dolshna s porodnizo delati, ka-Itor bi s shivim otrokam opravit imela. §. T9I- Snamina ob nofhefhtvu in o porodu shi-viga otroka fo taka le: i. Mati je fkos in fkos sdrava. 2. Vfe nofhezhne fpremembe fe ji po redu gode v porojilih, trebuhu in fefzah. 3. Zhe nizh ni terpelanena shivotu, de fe ne je vdarla, ni padla, ni pobita, nizh fe preteguila, ali prefilila; tudi ne v duhu, de jo ni sha-loft sjedala , ne f ker bi, ne terle jo druge nevolje in ftrafti. 4. Trebuh potipan da zhutit otrokove gibke. Na porod prido-zhi otrokovi dejl je zhutiti zherft in napet in dela otok, kakor bi glava hodila naprej 6. Kdar glavza s temenám hodi naj rej, in njene kofti fe ne dajajo fp»riniti verh ena druge, dela pa fe na giavzi koshna guba,ktira fprehaja v zherft in terd otok, ki mu pravimo temenov otok. 7. Zhe pa ritka ftopa v materno vuftje, je ritnik terdno sapers, in dela- fe temenovmu podoben otok. 86 8. Zhe popkovnja pride naj pred v materno vuftje, al kak drugi otrokovi dejl , ki ima ziple pod kosho le sdravimu in shivi-mu zhutio vtripati ziple. §• I92- Pomnimo dobro, kar fmo sgoraj rekli de ue fo snamina otrokove fmerti ai sbi-vlenja vfa enako gotova. Nekrera rasklä-dajmo pametno, ne prenaglimo foribe , de naf ne smotio; le kadar fe jih vekfhi dejl fuide, nam dajajo velko preprizhvo. BabifhtYO, Druge bukve, Redovni lahki porodit 89 Pervi ftavik. V o r o d i n t i ť fi, §■ «93- Skoiizam nofhefhtva, ki je fad po na^ vadni hoji 40 tednov v materi bi1, fn fe godil , fe sdviga materuizhna mozh, goni na porod, potifka, popada, dela boleft iu bolezhine; in to je porodin tijlt to fo popaď leji Sli popadki, tO porodnizhni bJezbki, Popadik je bolezhoft sazhutena v ledjah fegajozha doli v fram , to je: porodnizo popade v ledjah, saboli jo, boleft jo prijema po vfih porojilih, trebuh fe ji napenja, bres njene volje jo fili fapo dershari, gnati in tifhat, kakor is febe tifhimo vfakdanjo terdo potrebo. Materniza kerzhiozha dela popadke : sazhne fe kerzhiti v fvojimu dnu, ftifk popada dalje po vii maternizi, in materniza potifka otroka v fvoje vuftje, kte-ro fe s boleznino rasproja, in ishod pri-pufha otroku. Ta tifh potifka jajzhne mrene fkos vuftje, ki fe rasproftorja, in vode delajo v mrenah mehir ; mehir pa pomaga vuftje rasohlatovat. Popadik pride po vftvornimu redu, ni fi ga mozh porod-niza farna po fvoji volji napraviti, pa tudi ga ne sadershati, ne vtoliti, ne sadufhti. 90 Pervipopadki fo majhini, kmalo prehajajo, in dolgo premolkvajo, to je: fpervizh-je med dvtma popadkama dalfhi prepozhi-tik. Podej prihajajo hujľhi, vekfhi, poder-shavníťhi, pofofinejfhi in tifhavnifhi, do-kler de fkoraj nizh ne premolknejo« ia fi vfo mozh povsamejo, in ti f hijó v en°mer* Popadke , dokler ŕo majhini, vfaka lahko pre bi e, naj ftoji al leshi, kakor fi je. Kadar fe je pa vuftje saohlatalo , in fo popadki bol venomerni in mozhni , takrat je, kakor fi bodi, al snak al po Hrani v pofteli leshati porodnizi laj f hi in bolfhi: natvoriu vzhutik pa jo nagiba, de fi porodniza rada levo ft-tan svolju §. 196. Kadar vode pozhio, al fo she flekle, in otrokova glavza ftopa v medenzhno dnplo, takrat puftimo porodnizo, kakor je legla, podloshimo jo/ de ji perfi kvifhko ftopio, in fe ji glava v perfi prinague, kolena pa fe k trebuhu nakluzhita. Sdaj naj obdela vfak ti f h, naj podfka popadke,, kakor ji pvideo, in kakor jo filio; fej fi fama ne magadrugazhi; mera fvoje volje sadershu-je fapo, jo napenja in potifka, in fioka, de jo rudezha vfo obfuje, de fe ji vef tshivot slafii roki in nogi trefete , ki fe jifhe s njimi vperat. Sa to naj pomagavka po-roduizi podpera obe nogi, v roke pa naj dajo porodnizi pritveseno verev, al pa kaj drusiga, kamor de naj fe bo vperaUb 9i §• '97. Nikar naj ne filio , naj ne ľvetajó pres-godaj nalaťh flokati, fe v porod napenjati, ga tifhati; fkodliva, nevarna je rezh, in babiza nartnajn ve, kdaj je zhaf; porodni-za zlimi narbolfhi, kdaj de naj potifka in goni. Nikol tedaj ne ravnajmo porodnih popadke sdelavati, dokler nezheo fame,in dokler jim popadik ne pride fam. Je pa memo popadik , pozhivajo in oddahnejo .naj fi. Navtifnenim, in mehkim porodnizam prigovarvajmo poterpesh in mimo tíhoto, zhe med popadkam vekajo, al fe po po-fteli svijajo in mezhejo: ta nerodnoft je fhkodlivB. Po teh le od §. 195 do sdaj re-zhenih befedah naj podvuzhi babiza vfako pervefmizo, in ktirakol tte v porodu 11 e-vurno vede. §. 198. Popadki fploh fo al pravi, &1 nepravi, al pa obojni, to je smefeni. — Pravi popadki imajo i'pet fvoje rardejlke, po ktirimu zha-fu fpremlajo porod od sazhetka do konza, in kaj de delajo. Tedaj fo r. Predbolezbkt, 1. Pripravki. 3. Ti/havniki. 4, Predorniki. 5. Po-lolezbki. §. 199. Prave popadke popifane v §. 194 lahko posnamo » in od vii h drusih trebufhnih bo-lezhkov lozhimo.- Njih rassnamki fo taki le: i. hodio po farnim, ne fo dolgi in nizh hujfhi mem tega, sa kar de fo potrebni. 2. Ne vernejo fe prenaglo, ne flabio Q2 porodnize, je ne fhkodio, ji ue delajo bolesni. 3- Sabolio toliko, kar snafha matgr-niznin ftifk in potifk, in de fvoje napotje ti smagajo, pa nizh vezh. 4. Po vfakirnu, slafti prav fpefhnimu popadku ziniti porod-niza lahnoto , oddih, de ji je dobro, bolfhi ji dej, zhuti vefelirno nafornnoft in pokoj, naj ii je bil bolezhik f hę tako velik 5. Pravi popadik sazhenja vledjah, hodi !po trebuhu in po medenzi naprej in doli do vunajnih porojil, fhe doftikrat v ítegna. 6. Trebuh fe porodnizi napne, je terd, in krepek. 7. Porodniza je iilena bres fvoje volje fapo sadershavati, m s njo navsdol tifhati. 8. Nobeni shenfki ni mogozhe pravih porodnih popadkov nevftaviti, ne sadershati.9. Med popadkam otipavfhi vuftje ga najdemo ter-diga in napetiga; zhe vodni mehir je isrin-jen in zel, ga najdemo terdiga, napetiga, in ismolezhiga; fo pa vshe vode fkozhiie, najdemo dejl otrokov prihajati. Kdar pa odjenja popadik , obftoji vfe pri pokoju, vfe odmekne , pojenja in omehzha. §. zoo. Pravi popadki imajo fvoje zhafe in ftorkei po zhafih in ftorkih fo ti le petiri: a, Predifolezbki, fo sleki in napovedeji , ki nofhezho slezajo in jo Je pripravlati o-pominajo. Po malim jo pofhipujejo , sabolezhajo , populio , pobadajo pred porodam po fhtir, al ofemdni, doftikrat pa le dvanajft do dvajft ur popred. Kadi l'e glafio svezher, v fpanju pa potihne- 93 jo. — O tí dobi sazhutimo na nofhezhi te le prikasne : i. Materniza fe vfeda. 2. Dofti shlese fe lozhi, in zedi is porojil , sa to je noshniza bol vlashna in polska. 3. Vezhkrat porodnizo tifhi fzat. 4. Materin vrat je raslikan in kakor papir tanek; vuftje rado je nekajodperto, tak de fkosinj lahko predpejte jajzhne mrene otipamo. §. 2óř4 b. Pripravki fe pravio sa to, ki ob sazbetkii poroda pripravlajo porojila sa porod. S njimi sazhenja porod sa ref; po navadi ne jenjajo vezh , fhe le bol prihitevajo in prihajajo, fo pogoftuifhi, in nevedomá preftopio v tifhavnike , in pa ne premolzhijo do konza porodoviga. — To dobo nam snanivajo te le prikasni: i. Porod jame sa ref. 2. Popadki fo hujfhi, pogoltni f hi in dalfhi. 3. Zedi fe is nosh-nize veliko shlese smefene s kervavmi pelisami* 4. Jajzhne mrene fe napenjajo in med nekim popadkam ftopio fkos vuftje, ki fe presa in rasproftorja ; mrene delajo majhin, pa zlo napet mehjť * s popadkam paodmekajo; takrat pravimo: vode fe r.aftavlajo. Mehir f e vek f ha in rafte, dela klobuk, in pravimo; vodě fo mifmkne. Kadar je klobuk uekakfhno velik okrogel, in vef napet pravimo: vode fo na f kok. Kadar mehir ali berbunk pozhi, pravimo: fkoztile fo voie, Ta je konez druge porodne dobe. 9* § 202. c. TyUuzifciJamejů s' vodnim f kokám , in fe od pripravkov lozhio, de fo mozh-nejfhi. Sdaj sazhutTmo , de i. glavza fe pomika v maremo vuftje , iu de kraalo pa vodnímu fkoku glavza povsarae pro-ftor, ki ga je berbunk v maternim vuftju lihkar imel. Ta prikaseu , de glavza je vftopila, in de mervizo f kos vuftje moli, fe pravi, de ghvza je venzba, z, Glavza fe mika nishejfhi , in pride v fredo me-denzhniga dupla. 3. Temenov otrok fe dela, in je zhedalje bol zbutiti. 4. Zipla porodnizi vtripa fílno; obližnje ji rude-zha obťuje , in oblije jo ťnoj ali pot. 5. Med tem fe glavza s vťakim popadkam pomika ťkos vuftje. ktiro fe pa nekako vmika, in glavza príde sad sa velká pifka, ktira'fta fe mozhno navnotri potegnila.- Sdaj pravimo, glava je viera, in konez je tretje porodne dobe. d. Tređomiki fo fklezhi, pre tre f ni in reshezhi popadki, oni jamejo , kadar glavza s temenám ftopi med velka piska in jih rasganja , in takrat pravimo: glava predeva. Ti le popadki fo narhujfhi, fklijo porod-nizo narbol, f korej nizh ne premolknejo in ne odleshejo , pa to fo le trinki s ozhmi, in lej , kar otrok je isplavlen na fvejt. — Ta doba porodniga, bersh in konzu gredozhiga zhafa nam daja te le prikasni; 1, Otrok ima Vwkfhi temer.ov 95 otok. 2. Materin prefredik fe rasprezba v podobi polkepe. 3. Materno vuftj-; fe ne da otipati, sa to, ker glavza fpolni vfo noshnizo« 4« Kukovza je odrinjena; porodnizhnarit je ocłperta, satorej vjide blato nektecim. 5. Szavniza je nji sader-shana. 6. S ozhema vidimo orr ka fe fukari ismed piskov. 7. Silno brir.kd-nifhkih f pregledih ni nikomur vupati, kdar fcdba f pregled vkashe , je le farnih teh suamiu gledati. §. 216. Porodova bojba je al po ftvarjenimu redu, po natvorni navadi, al pa ue ; to je, por d je al redoven, gl pa r.eredoven. Redoven pa sna biti fhe al redoven lahek, al redoven te(hek, G 2 i IOO §. 217. Redoven poroda pravimo de je tift, k ti ŕ Je sgodi po lami marerni porodivni mozhi s bres viiga vumetniga pomozhka in persa-devka. Pri takim vunajna pomozh porodnizi le fvet daja, famuzh porodnizo vodi prav delati, in. i huje , de fe nizh materi in detetu napazhniga ne prikljuzhi. Porod je redoven, naj fi pride dete na porod s ktirim kol hozhe dejlam , de le nizh ni bilo treba njemu pomagati , de je fam fhel. — Je tak le porod hodil rad in gladko, po navadni lahkoti men toliko zhala, kar je,prav» de fe porodniza nizh ni vperala zhes nemozh, takimu pravimo, de je redoven lahek porod. — Je pa bi io napotikov per materi al per detetu, ki fo porod mudili in teshali , de je memo navade prevezh bilo treba zhafa in vperanja, mu pravimo de je redoven teshek porod. _ §• 218. Neredoven portd je, kadar je treba vumetne pomozhi dete na dan fpraviti. Neredoven je, zhe je le pripomozhik potreben, al sa to ki dete ni v redovni legi, de po na-vadni hojbi ne maga is matere; al fi je kaj shivotne napake v detetu al v materi, al pa kakfhina druga obema na varna pri-kasen, de fi raven fo vfe prave primere v porojilih, in prava detetova lega. Takimu porodu, ki mu je bilo treba pomagati pravimo, de je neredoven - al pomagam pored. Pomagan porod vtegne biti al lahek , al teshek, kakor je hodil al lahko, al teshko. IOI Po nafiedkfli je porod al frezhin al nefrezhin. JSrezbin porod je, kdar ne je nizh nevarniga ne maceri, ne detetu, in ki fta sdrava oba, in terdna po njemu. Nefrezhin je kdar je v nevarnofti al sdra-vje al pa fhe shivot, al materin al dete-tov, al fhe obeh. Tak porod bodi fi redoven al neredoven , je le savol Ivo jih nevarnih nafledkov nevaren - uefrezhen. „ §. 210. Pp flitevilu porojenih otrok klizhemo porod , de je al Jamjbek, to je s edinim otrokam ; al dvojjhek, al trojfhek, ki fta al dvojzhika, al pa fo trojzhiki, fhtirzhiki í. t. d. Porode fhe imenovamo po dejlu, s kti-rim otrok vpervizh ftopi v materno vuftje. Stopi dete s temenám naprej, mu pravimo temenfek porod , drugim porodam pa al vbrasen , al ritk, al kolenjek, i. t. d. Zhe pride dejl na vuftje , s ktirim dete ne maga na dan, vunder ima porod po njemu fvoj prijimik; tako fe pri vlili neredovnih porodih godi, in taki fo porod pcrfut, trehfhk, herbtin, i. t. v. Pervi prefeklej. Pogoji redovni ga poroda. §. 221. De porod sreliga deteta je frezhen in redoven, fo nekteri pogoji, to je nektcre 102 rezhi potrebne, tako, de bres njih poro-divna mozh, bres vumetniga pripomozhka ni lama sadofti ga dodelati: potrebni Ije pravi ftan materin, detetov in poftelzhin, tudi detetova dobra lega na porod., §. 223. Materin ftan hozhe imeti: t. De mati je sdrava, in de o pravim zhafu hodi na porod. 2. De medenza ima redno podobo in primero s.deretarn; mehka porojifa pa naj IV« sdrava in pravťhina. 3 Popadki naj fo dobri in sdajoviti; maternizhin namerik naj ťe ravna po medenzhni legi, to je materniza naj ne savija prevezh poveshno v kakfhino 'medenzhno ftran. 4. De naj fe med porodam ne nakijuzhajo kake nevar-nofti; poftavim, kervavitev, boshjail omed-levize, in te iu take. §. 223. Detetov in p'ftelzbin ftan hozheta: E. De dete uaj je piave podobe, in de je v dobri primeri s materno medenzo. z. Mehir naj ne požili presgodaj. 3. Potiza naj ne je prirafhena bliso maternizhniga vratu, fhe maju pa nad vuitjara. 4. Potiza naj fe ne l(!zhi pred detetovim porodam, in tud potlej ne preposno. 5. Popkovnja uaj ne je prekratka, ne fama na febi, ne kdar fe ob otroka overshe, tud raj ne pade pred detetov dejl, ktir po redu ftopa na porod. 6. Dé poroda ne fmenio kasiti, ne s njim nevumno al napazhno ravnati. ">3 § 224. Bobra detetovš lega in naflava na. porod je narbol potrebna, de bode redoven, — Na-ftava v porod fploh je tifli namerik deto-toviga telefza, ktirga fi vsame kmal ob seithecku , in po keirtnu v pervi porodovi dobi hodi f kosi vhodifhe v medenzhno d u-plo. §• 225. Natvora dela vfelej povfot vfe po fvojih vftarbah, napravbah in sakonih, tako dela tudi v porodih. Natvora daja dobro lego detetu, kako de naj grede v porod, in taka fe narvezhkrat rada godi; pa tudi v zhafi sgrefha od navade, in da lego, po ktiri je rojftvo al teshko, al fhe nemogo-zhe. Ctvaritev je napravila detetu tifto ftopnjo v porod, ktiro fmo v §. 1S3 popijali; ta je narbolfha, najpravifha. Dokler pa je dete v jajzhnih mrenah savito, in je v fredi fvojih voda, ga lahko kakfhina rezh ismakne is prave lege, kar fe vzhafi tudi ob sazhetku poroda sgodi. §. 226. Je fzer otrokova lega rezhena v §. 1Ž3. narbo\fha , narnavadnifha in ponatvoma, pa ne edina ; dete sna (topiti v porod s vfakim fvojim dejlam. Ziie tedaj ílopi v porod tako, de ni treba nizh ptuje vuniet-ne pomožni, de ga farna porodivna mozh na dan fpravi, tako lego imenovamo, de je redovna. Zhe pa ftopi tako, de pn ti legi ne maga na dan, ta&aje neredovna, Redovna 104 lega fe daja fhe v dvojno lego lozhiti , to je sna biti al redovnu prilivima, al fzer ;■«-redovna pa neprilizbna. Redovna fpM, je vfaka lega, zhe dete po nji tako pride v materno vuftje, de shivo-tizh po fvoji dolgofti ftoji v ravnimu na-merniku s medenzhno frednizo. Kadar fe pa fhe pokashejo tifti pogoji, ki fmo jih v §. 222 in §. 223 rekli, takrat nam je vupati redoven porod. Dete pa je v ravni« mu namerniku s medenzhno frednizo, zhe ftopa v medenzhno vhodifhe al s glavo, al s ritko, al s kolenama, al s nogzama. Zhe vftopa s kakfhinim dejlam drugim od teh le , je lega neredovna in porod bo neredoven. §. 2X8. Redovna prilizhna lega je le takrat; kadar je v ravni primeri s medenzhno frednizo ne le farno dete po dolgim , ampak fhe tudi de v porod naprej ftojezha glava ima fvoje prememike v pravi primeri s me-denzhnimi premerniki: to je , raven glav-zhin premeruik naj hodi in fe vjema v niedenzhin prezhnik , ker ta je nar bol ohlaten, tako de potle nardalfhi glavzhin prememik ali obras pride v nardalfhiga medenzhniga. Zhe ii tedaj v miflih pred ozhi ftavimo vfe podobe , kakfhine sna imeti redovna lega, fe nam isozhita : de farni dve legi fte redovni prilizhui, vfe druge fo pa redovne neprilizhne: le farna una oboja lega, in pa fhe pogoji povedani V §. 223 — 223 dajajo vupati lahek redoven porod , druge lege pa fkoro vfelej delajo redovniga teshkiga. Prav sjainiti detetje redovne naflavke v porod, jih borno vfe po verili popifali. §• 229. Redovna prilizhna lega je, de dere ima glavzo s temenám in s navsdol vtoplenim saglavjovim sgornim konzbnikam naprej v meternim vuitju, in de glavza namerja v medenzhnimu vhodu tako, de obras gleda v eno lednih kofti al naravnoil, al pa nekaj obernjen v kot krishnizhin ; de sa* glavje gleda v drugo lednizo po raven taki primeri al naravnoft, al nekaj safu-kano v framov obok. Temeno v f hi v tezhe v pervim primerku naprek od lednize do lednize, v drugimu primerku pa hodi raven tako po poveshnimu premerniku me-denzhniga vhodifha is kota krishnize v fklep med framnizo in vunodno lednizo. Ta le je redovna prilizhna lega. Ta je povftvarjenju edina , narnavadnifha in nar-bolfha. Pravimo deje dvojna«, sa to ki obras sna gledati al v to al uno lednizo; pa ta rezh ne dela v porodu zlo nizh raslozhka , sa to ki primere med glavnimi premerniki in med medenzhnimi fe vjemajo' enako v o-boji legi, Nar raj f hi fe obras v def 110 lednizo obrazh.a , rejfhikrat pa v levo. Skoro nikdar ne hodi glavza s obrasam v predgorje obernenim, in s saglavjam v tram« ir>6 »izbira fklep; to bi fe snabiti nakljuzhilo al v kakfhiui napazhni medenzi , al pri kakimu premajznimu detetu. §• 230. Redovn* ntprilizhna leg.i. Tukaj dete po dolgim ima fizer enak namerik s medenzhno frednizo, al glavzhni premerniki fo nekaj v nepravi primeri s medenzhnimi, ta;rrezh tesa porod, ki je fizer vef redoven. Med take fhtejemo tudi nektere glavne lege, namrezh : s. Kadar glava s temenám doli ftopi v medenzhno vhodifhe s obrasam safuka-nim v framen obok saftegnoTo fhifhko ; takrat saglavje gleda v kot krishne koili na uni medenzhni ftrani. Temenfek fhiv iizer tezhe tukajle prav s poveshninv premernikrrn medenzhniga vhodifha, al obras, ki je nardaljfhi glaven promernik, pride v narkrajfhi podolgamen premer-nik medenzhni , in ro tesa porod. Ta glavna lega je tudi dvojna , sa to ki obras pride al sa ftegnovo fhifhko defne ílene, in saglävje v levi kot pri krish-nizi, al pa obras sa fhifhko leveftrane, in saglavje v prikrishnizhin kot defne. O porodu, ne to, ne uno , ne dela uizli raslozhka, oboji porod je enak, rodoven fzer , pa najrajfhi teshek. Naravnoft v framen obok oberneniga obrasa fhe mauj-krat-najdemo, kakor v predgorje, sato ki saglavje vfelej od predgorja odderkne savol njegove okroglofti. 107 a. Kadar obras v medenzhno vhodifhe (topi vef, in pa ne le s kakim fvojim dejlam : poftaviin, de bi le vuíia in bradel vpervizh ftopila, potlej bi pa vrat bol filil naprej in obras pa fe vmikal. Taka le lega fe fhteje drugam , to je med vratne porode. Una vfeobrasova lega je dvojna; namrezh, al ftane zhelo al na to al na uuo lednizo. }• Med glavne teshke porode fhtejemo 'tudi , kadar glava ftopa v materno vuftje s to al uuo fv-jo ílranizo. Zhe fe pa jema bol zhutiti kakfhina vratova ftran, in glavna pa manj, takrat ni vezh ftra-nizhin, je vshe vratov porod. Poverh dosdaj povedanih glavnih leg fhtejemo fhe med redovne neprilizhne lege v porod nektere druge, to je: 4. Vfe porode , pri kterih detetova ritka vpervizh Hopi v materno vuftje in v medenzhno vhodifhe. Ta detetja naftava v porod fe fhteje fploh med redovne , to de v ritkinim porodu fe je porodnizi treba bol vperati, manj pa bi fe ji bilo, kdar tifto dete bi s glavo naprej hodilo. To fe godi ne savol ritke, fej ritka fe daja rada flifniti, in ritka po vfakimu na merku lahko gre skos; napenjati fe je treba savol glavze, ki tukaj hodi nar-sadaj, ki je v narhujfhi legi , ki mora fkos medenzo hoditi s fvojim nardebel-fhim narnevkretnifhim konzam, to je io8 s fvojim dnam. Sa voljo 'tega fe glava narvezhkrat teshko in pozkafi ismota, de fi raven bi njeni prerherniki s meden-zhnimi bili v dobri pravi primeri, in de fi raven ima mati prav sdajovite popadke. Med takim pozhafnim glavnim pomikam fe sraven glavze kvifhko ;tekozha popkovnja femtertje rada filno pritifne v medenzhne fter;e, tarezh sapera kerviii pretok med materjo in detetam; detetov shivot pride v nevarnoft, in zhe s pravo pomozhjo' porod ne prihitevamo dete doftikrat tem zhafi vmerje. — Porodi takfhine lege fo zhveterni, to je : al detetje períi in trebuh gledajo navsad proti materni krishnizi ; al navfpred v frarnov obok; ai pa v eno, ai v drugo lednizo. 5. Pri kolenfkimu in pri noshnimu porodu, ki al kolena, al nogzi hodijo naprej v materno vuitje , je vfe to vediti, in tako ravnati, kakor fmo rekli od poroda s ritko naprej. §. 232- Neredovni lega. Neredovna fe rezhe vfaka tifta lega, po ktiri fe dete s kakfhinim drugim dejlam, in pa ne s temi dosdaj povedanmi o porodu naftavi vnaprej v medenzhno vhodifhe; po takih ftavah uobeno godno déte kres pripomozhka »po farni po-rodivni mozhi ne maga na dan, sa to je tak porod vfak neredoven- Taka je naftava s trebuham, al perfmi , al herbtamal temi in takimi vnaprej. 109 Porod pomiflivfhim zhuda vredna rezh je, po koliko redovnih potih fe sna dete v porod naftavlati, in kako preprofto na-reja ftvarnik fvoje ftvaritve: kako narava premagati sna vfe nji naftavlene saverke ; kako n prisadeva dete v narpravifho ttavo devati , in frezhniga sdraviga na fvetlobo fpravlati. To delo ji grede narvezhkrat po frezhi bres vfiga pripomozlika , bres ptujiga prisadevka, zhe je lega le redovna, bodi fi kterakol hozhe. Kako ftvaritev ravna in fpravla dete v redovnimu porodu. h matere fkos medenzo na fvet, to rezh je treba prav snati in vedi ti de bomo sňali ravnala , vodila, in poti, po kririh je nam ravnati in fe vedili , kadar je treba porodu pomagati. Stvaritev naj nam je vodivniza , po nji na tanko delajmo , zhe snelimo frezhnih porodov. §. 234. Redoven porod giba in pomika dete fkos medenzo p© fvoji famoteshni mozhi in po taki poti, de glavni, plezlmi in ritni pre-merniki fo vfelej fi prav s medenzhni mi po vhodifhu, duplu, in is-hodi f hu. Nekako tako le dela ftvaritev tudi pri redovnih neprilizhnih detetjih legah. De pa to rezh prav shivo pred ozhi poftavimo, bomo dali popifek redovne - prilizhne in narnavad-nilhe lege; ta je narbol pogoltna, ta nam naj bode podobik, in ta fvetlobo naj daja vfim drugakfhnim kar jih bodemo potlej po verili popifovali. no Preden porodi sazhenja, ftoji pri redovni prilizbni legi glavza nad medenzhnim vho-difhani tako, de obras gleda al v to, al V Ulio lednizo. Narrajj'bi gleda v de/no materno firtrn ; i* to fi tuka) sdaj le miflimo. Kmalo kdar narmajnfhi, narkrajfhi, fhe redek mater-nizhin ftifk jame — to je pred al posneje, ki fe je materin trebuh vfedel , in ki fo porod sansnali predbolezhki — kmalo pp tem fe mika dete s temenám pola gama v m?denzhno vhodifhe, in fe prav pozbafama fúka, de obras mu gleda v kot med krish-nizo in leJnizo defne mateme ftrane ; lej tukaj ga sazhutimo o pravimu porodnímu sazhetku- — Kdar pripravki sazhenjajo popadat, in de pored saref jame , trikrat sazhutimo detetovo zbelo v deľmmu kotu med krishnizo in lednizo, saglavje je sa ítegnovo fhifhko na levi ftrani; herbet je flokan mervizo v levo materno ftran, per-fi in trebufhik pa gledajo v defno materno íhau mervizo navsad. §• 236. Materniza ftifka in fe kerzhi , kljuzhi detetovo telefze, in ga tifhi tje v medenzhno vhodifhe ; glavza fe s temenám , narbol pa s saglavjovim sgornim konztun-kam pomika globokejfhi v medenzo; pa ona ne maga tako hitro naprej, kakor je sa njo tifhan detetov terfh, sa to le glavza s bradelnam opera na perli O tem tretjimu porodovmu, zhafu, kmal po vod- III fámu fkoku otipävfhi mi deterovo lesho , sazhutimo, de mala mtzhava fe lahko do-fega sa levo flegnovo fhifhko ; velka me-zhava. pa je prav vifoko v defnirnu kotu med krishnizo in lednizo , in teshko je duferhi jo. Temenov fhiv tezhe po povesh-nimu medenzhnimu premerniku is defnjga kota sraven krishnize sa fteguovo fhifhko leve medenzhne ftrane; prezhin glavzhin premernik pa hodi raven tako po une ftrane pcveshuimu premerniku is leviga kota sraven krishnize sa defno flegnovo fhifhko. Temzhafi matemizhin tifh fpravla glavzo po tem primerku smiraj globozhji doli v medenzhno duplo, in jo fuka, de kdar je glavza vshe v medenzhnimu duplu, in kdar ji je vshe ľkosi jiti, de obras, ki je glavzhin nardalfhi okraj , gleda v krishnizhin isbok in de saglavje pride sa f klep framovih kofti. Ob konzu te tretje porodove dobe otipävfhi glavizhno lesho , najdemo teme kmal sad sa prefredkam , velko mezhavo pri kukovzi, in malo mezhavo bliío sa ľramovim obokam. Temenik tezhe sdaj raven po ravnimu premerniku medenzhniga dupla ; glavzhin prezhnik je v ravnimu namerku s medenzhnim prezhnikam ; ple-zha lta v prezhniku nad medenzhnim vho-difham; detetove perfi in trebufhik gledajo v materin herbtanz , in herbtezh detetov gleda v fteno materniga trebuha. Po sdaj rezhenmu namerku fe pomika glavza nav-sdol, rasproja prefredik v podobi pol oblize , pomika fe dalje, fe vdera, in kadar predera, fe njeno okroglo saglavje vpre v II2 framov obok, in bradel fe lozbi od perf; sdaj le narnaprej terne, potle zhelo, nof, vnfta , in sadnizh bradel s zheluftma ftupa zhef preľredik kvifhko in med piskama is pinjke tako , kakor bi glava fe na verh-framik hotla vpogniti. Med tem opravkacn fe kroglo saglavje fuka pod framovim o-bokam, kakor kolo fe saľukne okol fvoje ofi, in saglavje fe lozhi fhe le kadar je vfa glava na dnevu. §- 237. Raven tako hodi dalje vfe detetovo telerze. Kadar plavža med piskama rije naprej , tem zhafu sa njo hodita plezha in ftopata fkos prezhnik medenzhniga vho-diťha v duplo. Med hojo fkos duplo fe fuka vef shivotizh pomalo tak, de plezha pridiha v is-hodifhe fta f koro v ravnimu premerniku ; 'defno nadramze fmuka po krishnizhnimu boku, levo nadramze pa ife vtapla sa framov obok, in glava fe safuk-ne, de obras gleda v i evo materno ftegno. Sdaj pervi blishni popadik porine defno nadramze memo kukovze, kmal po tem fe lozhi levo nadramze fpod framovga oboka, in tako le vef shivotizh fe fuka sa plezhma in lahko ismotava po nadelani zefti. §. 238. Na drobno pomiflivfhi vfe dotle popifa-ne detetje pomike fkos medenzo od kraja poroda do njegoviga konza, jafno vidimo de porod je ti f ban po dvojnimu gibku, tak de po vii fvoji poti dela kufharjov al í í Š- kazliji vinks ktír snafha dve tretjinki ze» liga kroga. Po takim vintanim in fukanirri gibu hodi v redovimu porodu vfleden otrok jpo ftvarjení, natvorini rriozhi na Ivet. Dvá fama raslozhka Íra, de sna hoditi al po defni al po levi ftrani, kakor je bilá glavza jela. Zhé poftavim je pa jela od leve mateme ftrane* tak de detetji obr'äs pri levi materni led-jrizi ftopa v niedénzo, fe od tifte medenzh-ne ftrane pomika raven narobe od tega* kakor fmo od sgorej v §. 2$$ — 237 govorili, in pä vfe grede lih tako prav- Nizh tudi ne biva raslozhka v tem porodnim gibu, de fi raven áete hodi Vnaprej š ritkoj al pá s noshizama. Materniza dela vef porod in ga flori po tvoji mozhi in krepofti * ki jo ima farna v febi, ki jo priganjaj in porod fe godi pO famoteshhó. Breś te le famoteshbe, bres take krépofti bi poroda redovniga hejnloj naj fi je detetja lega riarpravfha, naj fo Vfi premerniki fhe tako dobri. Dobro po-śnati je tedaj treba ta fairioteshin vftvar-jen opravik, de fi borao pri neredovnih, porodih Vedili farni febi narejati vodila ift ravnala, po ktirih fe bomo ravnali. — Tá rezh.fe nam narboi rasjafni pri shivih gu-Sodnižah, 114 Drugi prefeklej. Prorokovati kdaj in kakfhin bo porod. §. 240. Vzhafi naf prafhajo: kdaj de bode porod, in kakfhin? Teshko je prorokovati, bode le porod frezhen al ne; fhe teshifhi pa natanko vganiri dan in zhaf. Babiza tedaj v ti rezhi naj bode pametna, naj prevezh ne (beta, ravna pa naj fe po teh le pri-kasnth i Je nofhefhtvo hodilo po frezhi in redu, in prihaja vshe fhtirdefeti teden, takrat fe je materniza rasproftoriía do verha, in sa-zhenja fe vfedati. Polajfhajo fe vfe tesha-ve, kar jih je otrozhnjekovo do ferzhniga dupla ftopivfhe dno delalo s tifham na she-lodez in v perO; otrozhnjekov vfad smajii-fha napotja, ktera branio shelodzu prav variti in pluzham fopfti. Ref, de materi bol sadifhi jeiti, de laglej fope; al sdaj ji pridejo nameil unih druge teshave: podtre-buh fpet moli bol navun , fpet bol poganja popek, in vfa telefova enakotehta dobiva nepravo primero vfo drugo od fvoje po-prejfhne, nofhezha je filená v hoji nasaj vpogvati sgorni konez fvojiga debla, de fe v enaki cehti ohrani, in de snaki ne pade, §. 24T, Kolikor fe otrozhnjekovo dno pcfeda iiavsdol, toliko tudi fe matemizhin vrat iu vuftje s detetovim fpred leshezhim dej-latu vfeJata v medenzhno vhodifhe. Od tod pride i* de vfedajozha materniza pri-tifka mehir, de mater pogofto tifhi fzat in de vezhkrat le nektere kaplize zurnejo. 2. De raven takrat je maimiza pritifkana. de tedaj pogofto tifhi frat, pa de s tesho grede merviza lejna, al pa de tifh satulha vfo maftnizo. 3. De medenzhne pofodize in zhutnize fo ftifkane, d? t, de fe jim jajzh-ne mrene fkosi obzhnrio. 7. Kadar glaviza fpred ftoji, jo v podobi krogle in terde kepe savjito naj Jemo v tankimu maternizh-nimu vratu tizhati v medenzhnimu vhodi-fhu. §. 242. Po teh sdaj reżhenih prikasnjih povejmo nofhezhi , de te fo predpotnize blishniga poroda , de naj febe in fvije rezhi vfe pripravi sa porod, de noben zhaf vezh fi ni fvefta. Ref de njen zhať sna muditi fhe dofti dni, prej de pride njena prava •, sa* torej babiza naj nizh presgodaj praviga zhafa in hipa ne blebeta in ne prorokva» ii6 §. 343- Pametna tuđi je naj babiza jesizhiti, kak* fhin de bode porod; molzhezha naj bo: To de fe ne fme premodre delati, tak de bi s molzheżhim fvojim obrasam porodnižo plafhila. Pametna rezh je, uizh prevezh dobriga obetati ♦ fej nizh kaj prav sarefni-ga ne ve: naj govori, kar je prav, in taka je le. De otrok na porod prav ftopa fo snamina ta le: trebuh fe vfeda po redu j ravno ftoji, je okrogel in lepo oblo-kan, in deretovo glavzo otipamo v meden* zhnimu vhodifhu ; al prav sarefno lego glavzhino fhe le svettio po tem, ki fe je materno vuftje räsfhirjalo, in ki vodna mrena je pozhila. 344, Kadar dete prav in dobro ftoji v porod» iii vfelej gotuva, de porod bo saief redoven, in al lahek al teshek. Doftikrat fd vfe prikasni narbolfhiga poroda , ispervizh tudi hodi vfe prav, al napofled je vfa drugazhi; in raven tako tudi nafproti, v-pervizh kashe vfe f labo, sadnizh pa je vfa dobra; fej nobena popred ne ve, kakfhin bode otrok j ktere podobe, kolkfhih, in ne teh in ne tazih rezhi. Sadofti nam bodi* de shamo prorokovati in obetati dobro materi, Zhe ji hodi vfe prav, in pa fhe bol^ zhe je vshe ktirekrat lahko in irežhno porodila. "ľ Tretji ftavik, Redoven porod, in lega porodnize ob njemu. Po vfazimu ftąniku in leshi sna porodni-?a dete na fvetlobo dati. Porodnizhin fta-nik fo vshe pd nekidaj preraenjovale Iud-fke navade, fhege, priloshnejoft in tudi pamet, ta ftanik ni pri vfih polkih enak. Porojajo shenfke fpkth al ftojej s herbtam opertim na fteno; al fedej na dveh ftakne-nih in svesanih terdnih fedeshih, alpa na ftegnab kake druge terene in jake shenfke; al kotnarama, na kolenah in komolzah; pona-vadama pa al v poftelji, al v porodnim ftolu polfedej in pollesbej ; al fhe zlo lesbej sna-ki al po boku, v navadni fpavni poftelji. Ktira vfeh teh leg je narbolfha, narsloshnejfha, to naj fvetova ne fhega , ne navada, ne terma, ne prenaglena mifel;. narbolfhi lego naj fvetova fama zhifta pamet, kakor previdi de je'boífhi, sloshnifhi, de hozhe-jo imeti porojila, in zefta po ktiri bo na fvet hodil otrok, S 246. De fe porodnizhna lega, ktira ji kashe narbol piav isbere, je treba fe osirati na njeno medenzo, kakifhino de ima pofre-dno zherco, po ktiri le bode dete ismota- »i8 valo. Natvoiin vzhutik vshe fam rad yuzhi matere, de fame rade zhutio sijati febi narbol ptilizbin ftanik v porod. Pomifhla-ma kar fmo dosdaje govorili, borno rekli, de porodnizi natbol primerjena lega je ti-fta *, kadar s terfham leshi po ravnim, s perfmi mervizo kvifhko, fhe bol fkloniv pa s glavo : itegna sna al proti trebahu mervizo vklnzhiti, al pą jih ravno ftegne-11a imeti; na volio fe ji pufti, de naj sna al v levo al defno ftrau fe nagniti, al pa snaki na berbtu lesbati; nar rajfhi li svolio lesho nagnemo v levo Hran. Nobena teh lesh ni fploh farna na febi bolfba , le pu-itimo jih, de naj fi farne sberajo, zhe ni kftj poťe brd ga treba ; ai od tega govoriti bode mefto druge]. §. 24?. Babizhna pofebna dolshnoft je toli ti terp-. lenje porodnizam. Tega ne dopolni babiza, ktira bres potrebe fili porodnizo v kakfhi-no políleno lego, v ktiri fe ji bode dolgo zhafa dershati. Dobro bode porodnizi, zhe ji to rezh na sbor damo , to de ji potle ne fmemo pufhati, de bi fe femtertje vji-la in prekuzvala; ta je nevarna. Poflran-fks lesha ni fbkodliva, fej fhe le hitfejfha P'-rod; al presgodaj flokati in filiti fe v porod , ta rezh je kriva doili teshkih in dolgih porodov. Vezb teshkih porodov bi bilo lahkih, hitrih in frezhnih, ak bi po« rodniza ve fe bila pred zbafam filila; ne popadkov gnala, ne fvoje raozhi presgodaj savmau sgubiala , de potle pa je nima, ix9 kadar je narbol potrebuje. Tako fe prev-retna filą marfikteri. porodnizi hudo vtepa. Kadar ni" nizh poľebniga vmef, takrat boiie lih pravi zhať porodnizo v porojifhe in pravi porodni ftanik djati kmal po tem , ki je materno vuftje sadofti rasprojano f pre je ti v fe otrokovo glavzo, to je , ob hojbi po redu, kmal po vodnimu toku. Do tega zhafa le naj porodniza po fvoji volji al fe f prehaja, al ftoji, al fedi, a) leshi.— Drugakfhina je s porodnizami, kefofJabe, kervarozhne, omedlevalte, boshjaftne , na porojilih otekle, in take in take; al ktire porojajo vfe prenaglo. Take devamo kmal ob sazhetku v porojifhe , pa jih ne. filimo bres kaj pofebne potrebe , de bi ne fmele f e nizh premaknui; fej ne fo tako sgodaj v porojifhu savol poroda, fo le savol pofebne bolehnote. Take naj fevarvajo vfiga presgodniga tiťha in vperanja« §. 248. Porojifhe naj je takfhinô le: t. Naj ima prašen proftor okol in okol febe , de pomagavke lahko ftopajo bliso povsot in pomagajo. 2. Naj. je priloshno, terdno, nepremaklivo, de je poroduiza per miru lahko v njemu do konza. 3» Naj je slosh-no ieshati v njemu s perfmi svifhanmi, in svifhano glavo, tak de fe blosine in podklade lahko, al dodajajo, al odjemajo; in de fe nizh ne raskoliti. 4. Porodniza naj ima fe nekam terdno vpreti , kadar med popadkam ona prikluzlii ftegua proti trebuhu, med tem naj fe ima s rokama ob kaj J20 cerdno dershati, de bo fvoje delo potifka« lą. 5. Otroku na fvejt ne fme nizh biti ną poti, sa tp naj porcdnizhin krish nepremi-kamne in posdvigneno leshi, tak de nizh ji ne pritifka ne riti, ne frędniga mefa, ne porojil. 6. Zhedno naj je porojifhe, inj cako, de bo vef porodov zhaf lahko fnash-no cftalo. 7, Naj je tako narejeno , dé na njemu, zhe bi vtegnila potreba biti » lahko snajo bres nadlege obetniti porodnico po zhes navprek. I «4k Navadna domazhá poftelja porodnim dają tfe mogozhe pottreshbe, in je narbolfha 6a to. Na nji fe polajfhajo in dodelajo vii teshki, vfi neredovni porodi , k tiri fe nę dajajo v nalafh narejenih porojivnikih do. delati: Kaj fhe le pbrezhemo od lahkih* redovnih j navadnih porodov? Kaj, ne, de ako v hudih porodih je navadna poftelją 9I0 potrebna, in pa nobena druga ; torejj mora biti ona v redovnih porodih są vf* sad( ftna. Kadar fe blisha porod, naj babiza fkerb ąma sa priloshno pofteljo ; in sa redoven jiorod takp, le naj jo napravi: Navadili hifhin pofteljnik fe v ffedo pO-makne , de ga prvlod lahko obftopamo ; tia-uj demo natlazheno flamnizo , potle £l plevnizo al shimnizo, po fredi navprek denemos shimo al flamo dobro naimafhe-$o blosiiio s de na njo porcdniza s kmham leshe dlan vifofco nad pofteljo, de fkvi-Chkana.ji na proftim prid;jo porojila in sadniza. Od te hlosine dalje do snoshja oftane poftelja ravna , proti sglavju pą naj fe vikfha in sdviga poloshno, de porodni-zhno saglavje pride narviflre, in to delajo vprek poloshene blosine ena ďoenevfhcriz in ene po verh enih, kolikor jih je treba« Sayol lnashnofti in preftregati porodne mokrote fe zhes prezhno blosino in bíiso do snoshja pogernejo al sgubane rjuhe, al ovoyfkano platno, al ftrojena jerhovna , fernina al jelenova kosha. Nad to pogerne> tno rjuho po vft p iftelji, in porodniza pri-de na to vfe. Pode pripravimo sgorno rjuho, in lahko oďejo, al kolter, al koz. Na oba šnoshna roshanza pritvesemo al verev, al svito rjuho, de porodnizi dofega v roko, \n de fe je prijema in j> k febi vlezhe, kadar ima popadik. Babizą in prtmagavka ftojite per ftranizah in delate kar pride tíe* lat. Kadar je treba porodnizhin gorin konez snishati al svifhati, fe ji da kakfhiną blosina lahko fpodmakniti, al pa tudi pud-priíoshiti Po porodu fe fprdvsamejo vfe blosine in vfe premozhene rjuhe; na njih mefto fe fpodgerne ogreta fuha rjuha v dve gube, in tako je bivfhi porojiynik sdaj otrozhja poftelja, de nizh ni treba otrozh-nize nikamor prenafhati. Raven tako je lahka rezh porodnizi prezhen porojivnik v poftelji narediti bręs pofebuiga pofteljnika. Potegne fe al plevniza al shimniza zhes jftranizo navprek, podloshio fe pod herbet nękterę blosine, in pomagavka ftopi sąd 12» in opera porodnizo sa herbtam. To je prezheu porojivnik , ki fe da kmalo pre-menjati v otrozhjo pofteljo. Babiza naj fi f ploh ve bersh s tem , kar ima, pomagati, iej nima vlelej vfiga pri rokah. §> -CL Po napravleni porodni poftelji naj babiza fkerbi sa vfe druge pripravke, de bode imela vfe fnashno in dobro pred rokama, de ne bo potlej v sadregi tekala, jifkala , in prinafhati velevala. Pripravki sa vfako porodnizo fo vfelej ti le : i. Kafitarjova vsadnizbna derfkla. 2, V* maternizhna derfkla, ki ima krivo zevko, in pa fhe p* febej ravno zevkizo sa kerft. 3« Tumpafte fhkarje sa popkovnjo od-iftrigat 4. Vezh voskih po pedi dolgih trakov , sa popkovnjino prevoso. 5 Sanka al sadriga sa V)brazhanje otroka. 6. Dve morfki gobi. 7. V fklenzhizah dobro sa-mafheniga faimiakovza, ali jeleno - rosh-njitkovza, al melifovza al metinovza, de fo obudila v omedlevizah in ob nemozhi. 8. Dober difhaven jefih ali vrifk, de je v potrebi krepzhalo. <). Gomilze in f hles, de fo al driilala, al pijazha. 10. Pofodiza al s oljarn al s mafiám, n. Pofvde polne ftudenza, in druge polne kropa. 12. Shar-Javniza al kadil nik , al pifker sharjavze poln, de na sharjavzi kar je treba ogrevamo. 13. Po perilu fuhe brifavke, terazhe, plnize, rute, rjuhe, povoji. 14- Nafhke ali pofoda otroka v nji kopati, in pofoda va-njo devati pofteljzo in take nefnage.—-v 123 Te vfe ftvari naj fo babki vfelejpri rokah to de ne fme vfih potrebovati bres file, in s njimi nikdar ne ttatati, al po rasva-dah delati. Pervi prefeklej. Babizhin opravik pri redovnima lahkima porodu. §■ 252' ( Stvarnik je po veliki modrofťi vfe naredil de fe mlaheu otrok vpodobi in isgodi; pa tudi je fkerbel ga na fvejt fpravlati tako, kakor je detetu in materi narbol prav. Stvarin dobrotnik ni hotela,pri redovnima porodu nobeniga prujiga pripomozhka, on je porodnizi dal vfo porodno mozh. Babizhin vef opravik je tukaj, de ona gleda , zhuje , nizh ne dela , vfe v redu ohrani, odvera vfo filno in fhkodno pomozh , de porodnizi ftreshe in porojenza ofkerblova. §• 253« Kadar fmo h porodnizi poklizam, bodi fi al o pervi dobi, ki fe kashejo predsna-mina; al ob drugi, ki vshe na porod hodi, takrat je nafh pervi opravik vfe svediti in oprafhati, kar njo in porod sadeva; pot-, ■lej opravimo fpregled , in kakor potrebe najdemo, take pripomozhke jim priprav-lamo. Pofebno vediti, in vfake porodnize je treba prafhati: i.^Je li porod prav po fvojiga zhafa fhtevilu, de je raven v fhtir- 1*4 defektnu tednu? 2. Je íi pervefmiza, at je vshe klaj porodila? in zhe je vshe kdajj otroka imela, kaki'hin de je bil porod? al je bil o pravimu zhalu, lah k, hiter, redoven ; al teshek , pozhafen , nereloven , al snabiti zlo r.evarin, in sa kaj lih tak, bi rekel kervotozhn, al kerzhaft, al bosh-jaften, i. t d. 3, Je li bilo pri sdajfhnimn noťheľhtvn kaj holehnote, ktira bi sadeva-la iijt ga in porod ? 4. Ima li fvojo potrebo po redu, fe ji li fzavniza in laino pogledoma trebi f 5. Zhe íe otryk v nji kaj giba? Potlej sazhnemo vunajin ogled in gledamo: 6 Zhe ima fefza polna in napeta, al kajl; zhe pritifnena. pufhata mlezhnato mokroto? 7» Zhe je trebuh lepo okrogel, lih prav napet, in poredąvfeden? 8 Zhe je kje po trebuhu pozhena, al pa kaj kilo. va? 9. Zhe medenzhne kofti imajo f voje prave mere , proftore in primerke med feboj ? 10. Ima le sdrava fpolovila , in njih mejafhe ; zhe ne fo prevezh otekli % fuhi, al pa kaj ognojeni al ulafti ? 11, Zhe na uogah ji pokati ne shugajo otrozhną shile? ii. Napofled otipamo trebuh , de svetno, kako ftoji otrok, in kako fe giba. Po temu natanzhnimu vu.najmu .fpregledu, sazhnemo notrajniga. §• 2Í4. Notrajin, fpregled narboi pomaga dobro, svediti, kako de bo hodil porod ; satorej ga je treba kmalo vpervizh opraviti natan-%o , kar je mogozhe, de nam nobena vel- US ka príkafenj ne vjide in nesnana ne oftane, in de ga ne bode treba ponovlati potlej pred pozhkam fadnih mren. Pogoltni (pregledi fo vfelej porodnizam nevlhezhi, te-savni in fitni, in pa fhe porojilam fhkod-livň . , Ob snotrajnimu fpregiedii je treba sve-điti: i. Kakfhina je noshniza , al je redovna , in sdrava; zhe ni prevezh fuhú 9 vrozha , in otekla, zhenitrutna; zhe nimi israftikov in bunk , de ni bulafta ne ulafta^ 2. Kakfhina je medenżhna ftruga , je li dofti proftorna, prav ftojezha, zhe ni kaj israftikafta , ali oteklinafta. 3. Kakfhino je maternizhno vuftje; zhe je po porodnímu naftopu v eduo pravfhino., dofti rofhOi, ne fuho , ne vrozhlnfko ne preoteklo? Žhe hi v mátéřnizhnih vuftnizah kaj fcer-dobe ali vredá, kaj ísríiflika al bunke j ne kakfhinih ul al ofkrtimbe ; zhe vuftje prav ftoji? 4 Ob drugi porodni dobi, to je, kadar shenfka jame saref na porod jiti, je gledati, zhe popadki prav s lepo in po-ředama raspresovajo materno vuftje , al zhe fpredna vuftniza he viti iiavsdol via odmekla, in fploh koliko de fe je vuftje rasohlatalo ^ in koliko de pripufha ?_ ,Kakfhin de je fad ne vode mehir po řaš-ohlatahmu vuftju ? 6, ^pregledamo, kat je mogczhe , kako in po kakfhini legi de otrok v porod naftopa. Kadar fmo po fpregledu svědili, de pd* rod fe blisha, potlej tolashimo in povengl* 126 vam© porodnizo, de ji rezhemo : fkoraj bo frezhen konez vfiga terplenja ; slaťti pervefmizam glejmo odgnati vfo Injih bo-jezbnoft. Nikar pa ne obetajmo in ne pravimo, kakfhin porodov konez de bode sa-ref, ker doftikrat narbolfhi sazhetik ima neprevidama flab konez, in flab prizhetik fe premenja v narbolfhiga. §. 256. O pervi in drugi dobi, dokler vode po-zhio, je babizhin ogravik ta le: de fkerbi sa zhedno toplotlno hifho; de porodniza naj flezhe vfe tesavne in tesbke oblazhila, naj fpravi is febe vfe tefne fukuje , pre-shemavne nodrize , podvese , prevose in take ftvari; naj fe lahno bres vfiga tifha oblezhe. Porodno pofteljo, in vfe druge potrebne rezbi in priprave naj babiza fi po redu poftavi in dene po verfti, de bo imela vfe pred rokama. §. 257. Babiza naj fofebno fkerb ima, de porodniza prav trebi is febe fzavnizo in blato, zhe je saperta, naj ji da eno al fhe vezh driftel. Sa driftlo fe vsame mlazhniga kropa , al pa mlazhne vode , ki fo bile v nji obarjene kamilze al fhles, al pfhenizh-ne otrobi, in ki je pa bil primefen al pu-ter, al pa lafhko oije. Savul fzavnize naj babiza vezhkrat porodnizo vpomeni, de naj jo fpufti. Zhe fe fzavniza sapera , sa to ki otrokova glavza je she globoko prifh-la v medenzo , tak de pritifka kmaterin 127 fzavnik; takrat babiza naj fpravi porodnizo , de bo leshala na fierbtu in pa s vifoko sdvigneno ritjo. Zhe to nizh ne vede , naj babiza otrokovo glavzo s lepo potifne mervizo näsaj , k mal ji potezhe fzavniza zhes roko , in malokrat bode zevke ali pipe treba naftavlat. — Zhe ima porodniza filno napete otrozhne shile, kepokati sho-gajo, naj babiza jih obloshi s mehkimi v vezh guba naloshenimi zunjami, in jih s povojam dobro poveshe. §. 258. Porodnize naj o porcdu fmejo piti vodne piazhe, slafti zhiftiga fludenza , kolikor sheje zhutio. Slabotnim le dajmo fhe nekaj vina, al tudi ola-, nobene pauefilimo s toplimi piazhami al s juhami, sa to, ker topline vnemajo kri, delajo tesho in brit-koft, in pa gonio pot. Kadar porod bodi po navadi , iu je kmalo po njemu, ni porodnizi med tem nizh je iti potreba , to de kadar je porod pozhafen , in de bi porodniza rada kaj jedla, takim lahkih jedil in dobrih juhih al shup , kolikor je prav , fe daja vfiro, §. IS9- Dokler vodin mehir ni pozhil in fadne vode ne fo odtekle, naj porodniza po fvoji volji al pohajkova, al poftaja al pofeda, al polega kakor je nji rajfhi. Ne (ilimoje v noben ftanovit ftanik, farno de ji prepo-vemo vfe nepotrebno tifhanje, in sdelo-vauje popadkov, de bres potrebe fe ne v- Í28 peha. Pěrvefmizam je treba povedati, kak'6 hodi porod, in de fe he vftrafhio, kadar bodo fkozhile vode. Vsamimo fi dve volni pomagavki, vfim drugim neporrebnim gle-daviam režimo is hffhe , in imajmo vfe pred rokami j kar je potrebniga ftrezhi porodnizi j in potlej pa detetu* §. 280. Kmalo ki fo vode fkożhile , gledamo kaklhine de fo te vode, al fo je prave9 al fo neprave Zhe fo neprave, borno Inaj-deli fhe drugi rriéhir ; fo pa prave fe takrat gledamo svetiti, ktir detetov dejl hodi naprej, ktirga sdaj lahko otipamo fkosi pozh jajžovih mren. Zhe hodi glavža naprej, fposhali bomo njeno lego in merifc po glavnih fhivih in mezhavah.. Sraven tega gledamo otipati s perftam, zhe ni šná° biti poleg glave kakfhuiga driisiga dejlá š poftavim popkovnje. 'tokiem nogźe* kir bi vtegnil kaj iiapotva«. $. 26i. Ôb tem tretjimu zhafti fhe lé pořoá-hizo fpravimo v porodno pofteljo^ in jO puftimo de naj fi po fvoji Volji omifli al herbtno snakfhino ; al poftranfko bozhiio lesho 9 perfi pak in glava náj fo švifhanej kakor je nji narbol prav,, Sdaj ji rezhemo tifhati popadke po verfti , kakor jo prijemajo j ker jih trebufhne ribize in ihrene farne rade potifkájo fkoraj bres njene volje. De popadik prav dobro in isdajavno imdela naj ob njemu poiodniza glav& ii9 ívojo pred-fenagne, brado v perii vprej in íapo v febi sadershi, s rokama naj fe prime naprávlene vetvi , al kake druge iieprémaklive ftvsri , in naj jo krepko , injakokfebi vlezhe. Raven takrat naj proti trebuhu vkljuzhi ftegná , ki ji ftojitá mervizo vfakfebi. Na defni ftrani ftojeżha babiza naj s eno roko prime njeno koleno* s uuo roko pa gleishno; in täko naj ji o-pera. nogo v trebuh vkluzheno. Ńa lini ftrani ftojezha pomagavka dela raveň táko s dno porodnizhno nogo. Po takim sdrii-shenini opomozhku víih krepofti fe vpré porodniza terdrio^ fe né maga nasaj vmá-knifi, ampák potifká naprej to kať nofi v tebi. — Porodniza hai je śmiraj odęta ś lahko odejo, in kadár je treba, naj ji po-drushna pomagavka glavo podpera. Kadar je popadik memo, naj porodnizo pér miril puftijo, in ftegne naj nogi po fvoji volji, §. 202. Norrajid ogled haj babižá delá poŕédkô in varno; zhe gaje opravila pred medin sa-popadkam in najdela , de vfe je iá gre prav, takrat fkoraj vezh ni ogleda potreba; Zhe je fprehod od ene porodne dobe do druge uekolko samudiii j, to jej dé porod (kar fé peirvefmizam rado godi) jé mervizo pozhafn; takrat jim nikar né da-jajmo gnalnih pripomozhkov. Nevarni fd Vfelej, ojfter odgovor li babiza nakopává íia glavo Puzhafnoft in kafnoba ŕedovnigá poroda je doftikrat modro gofpodinftvo ma-: t i3° tere natvore, ktera jifhe fhkode varovat porodnizo in dete. §• 263. V zheterti porodni dobi, kadar je detet-ja glavza vshe globoko dofhla, de je ras-projati jela frednje mefo in vunajne porojila , takrat je fkerbeti, de glavza o predoru nizh kaj ne preterga, slafti prefred-ka nikar. Take nevarnofti overati fo tri rezhi potrebne: 1. Muditi glavzo de prenaglo ne predera. 1. Podperati prefredik, ki fe tanjfha in raspresova. 3. Voditi glavzo tako , kakor ona fe is porojil is-pravla ob redovnimu porodu. — Pervo rezh bode babiza ftorila, zhe prepove^ porodnizi prevezh isdelavati jake , filne in ftrefue popadke , kteri ob tim zhafu prihajajo ; tako bode porod podalfhala, in pripravlala fredno mefo in fpolovila s vfakim popadkam polagama pripufhati glavzo , de bo dete pozhafi leslo, fi proftor delalo, in bres kaj pretergati na dan prifhlo. — Drugo in tretjo rezh bode babiza ftorila 3 fvojo rozhnoftjo, to je, de kadar glavza ftopi pod framov obok in pred feboj goni fredno mefo in ga rasproja, de takrat babiza s ene fvoje roke pavzovo mezhavo odeto s rutizo, ki je s kako mafijo navseta , de jo na raskrezhan prefredik sheni pritifne, in de glavzo, ktera med popadkam naprej rije, tilhi kvifhko navnotri vprot framni-mu oboku , kakor bi h tla samafhiti ishod glavzi , ktera pa tako primafhena polagama itopa kvifhko zhes babizhno roko in isfmukne. s3* §. 264. Kadar je vfa glavza na dneva, jo pođ» perarao s dlanjo une roke , de nam na dlani pozhiva , in zhakamo dalajnih popadkov, kteri bodo fhe shivotizh istifhali; s pervo roko pa fhe porodnizi smiram ope-lamo prefredik. Kakor dalajni popadki otroka nekako isfukavajo, tako podperavno roko lahno vdajamo fukanju * in vodimo navprej kvifhko glavzo na fvoji dlani, kraal ko je dete porojeno do kolkov, v-maknemo vno roko> ki je prefredik opera-la, in s njo fprejmemo dete na ledjah , ga dalje vodimo po fukavnimu narneriku na-kvifhko is maternih pnrojil ; refhemga poloshimo na pogerueno faho rjuho na poltilo med materna ftegna tak, de oblizhje pride leshat nardalje od maternih porojil, pa varvamo , de popkovuji nobene file ne delamo. Ki je glavza vshe na fvetu, fe vzhafi iiakljuzhi, de popadki mervizo pretihnejo takrat fe ne vftrafhimo, dete ni v nevar-nofti, njegovo shivlenje naj nam r.e dela velke fkerbi, in ne predersnirao fe nikar ga is matere vlezhi sa glavzo , al sa raa mena, de bi hotli porod prihitevati. Zhe bi pa popadki predolgo mudili, je ďbro9 de porodnizo po trebuhu manemo, s tem maternizo obudimo, de naj fe kerzhi , in kmal fe popadki povernejo. Nevarna in fhkodiiva rezh je vunajne porojila raskre«; I 2 131 zhavati s perftmi, ia pa fhe abotna in bu-dalafta je v ritnik fegati, de bi otrokovi glavzi s perftmi na dan pomagali. Babiza naj porojila takrat pri miru in pokom pufti, naj jih ne hlata in ne otipava , ta rezh jim dela bolezhino, jih tesa, fufhi, de radi otekajo, in fe radi pretergajo. Ref de o mervizo pozhalhim porodu noshniza in vunajna porojila sgublajo fvojo polskobo , in de nekoliko ofahnejo , pak je sadofti takrat mafia med piske s perftama nekte-rekrat masati, de polskobo dobivajo , ai pri tera ne fme babiza nizh po njih gnjaviti* Opravik s popkam. §. 266. Kadar je dete na dnevu , naj babiza najpred ga refhi is pofteljze ; satorej naj fpoďveshe popkovnjo , in pak odreshe. Popkovnja fe fpodvesova tri al fhrir peifte fhiroko dalezh od otrokoviga popka ; nízh pa ne dej, zhe je kak perft majn al vezh krisham, fej popkovnji je vshé ftvarjenje kraj odkasalo, kje dé bode odpadla: to famo glejmo, de trebufhne koshe ne sa-voslanro v sanko. Starzi fo fvetvali, de bi kri f kosi popkovnjo porodnizi ne vtekla tudi od materne ftrane popkovnjo fpodve-sati, in jo preresati med obema fpodvesa-ma. Al ia ftrah je prašen, in delo saíton* $. 267. fpodveiaven trak ne fme biti reshezh, sa to je tkan trak med vftmi narbolfhň »33 Le v lihii potrebi fmemo vseti ítorjeniga is pet al sheft slosbenih in fhiroko sgla-jeiiih niti Savoso delamo tako le: ťopkov-njo primemo s levizhnim frednjim perftam in kasavzam pri f heft perítov dalezh od otrokOTJga popka, s defnizhniroi perfti po-dersamo slesaíto mokřino, ki je r popkov-uji, kvifhko proti Imateri, potlej obdene-mo jo terdno sadergnemo s voslam , in popkovnjo preftrishemo dva prezhna perfta nad prevoso; po tem fpodvesan dejl, ki fe otroka dershi, vpognemo v gubo , in mu s raven tiftim trakam naredimo dva perfta od popka fhę eno prevoso s voslam in petloi § 268, Savosa ne fme biti ne preterdna.ne pre-rahla, naj je popkovnji. lih pravifhna. Pre-tęrda sna popkovnjo preresati , prerahla ne veshe sadoťti, in oboja bi fhkodila detetu , ker bi jel kervaviti. Popkovnja ne filno debela, pa zherfta in, vifbHelafta ali modrafta je rada terdna , in fmemo jo krepkejfhi prevešati;, popkovnja.s mlahni-mi koshzami, mehka, belKaftá in kakor s vodo nalita , je rada majn terdna in fe raj f hi preshme. Taki je bolí ni fhirozhiji trak, al pa de jo s tanko zunjizo ovijemo in po verh nje bres fkerbi terdnejfhi pre-veshemo. Opravik s poftęljzo. §• 269, Pofteljzo sdaj materi tesavno. in ptujo ftvar isgnati , je pofledno delo porodue 134 famotesbve, s tem fe vef porod dokonja; satorej ga fhtejemo , de je peta porodova doba. Po detctjim rojftvo babiza f pregleda po-rodnizhin sdoljin shivot, zhe je v nji fhe kakfhin otrok. Ako najde otrozhnjek okrogl kakor obliza prav in enako ftifnen nad fram-nim obokam, ni nizh vezh otroka v njemu. Tedaj zhe materi po tem njenim ftanu je dobro in fe dobro pozhuti, naj jo babiza fpravi v ravno piano lego, fam de ji glava leshi mervizo svifhana, naj pozhi-va s ftegnenima in iti Tkanima nogama , naj zhaka pofteljzhne refhitve, ki prihaja po ftvarnikovi naredbi, kakor je bil tudi porod. Zlo poredkim in fhemajnkrat, ko pri porodih nam je treba pri pofteljzi kaj pomagati, fej je opravik fame natvore. §. 270. Materna potiza fe jame refhati neko«« liko vshe med porodam, sa to ki fe materniza kerzhi, fe v febe vrazha, in fvoj plofk majnfha , tedaj potizhni fpopadki , kteri njo veshejo s otrozhnjekam, odftopa-30; od tod pride tifta po navadi majhina merva kervi , ktera o porodu is matere pritezhe. Popolnim pa fe lozhi potiza is maternize o navadnim in redovnim porodu po tem , kadar je vshe otrok popolnim na fvet prifhel, Ta rezh fe godi v zhali popred, vzhafi posnejfhe; ni mogozhe povedati, kdaj de fe bode pofteljza jela trebiti. Zhe tedaj nezhemo porodnizi fhkodo-. \ati 3 prepuftimo to rezh farno febi, 11« »35 íílimo pofteljze is mateře ? dokler poiteljza fama ne pokashe, de naj ji pomagamo is matere. Pofteljzä pokashe, de fe lozhi s tem; de fe povernejo porodni popadki , to je pobolezhki. Po nih fe materno vuftje s kervnim tokám fpred odpre , temzhaíi fe materniza kerzhi, in dela nad ťramnizama terdo oblizo , ktira te lahko obzhuti in raslozhno kashe. Te' prikasni nam po-fleljzhno lozhitev gotovo kashejo, in fhe le ob teh snaminih, in nikar popred, fmemo mifliti od poíleljzhniga istreblenja. To delo nara je posno in prav pozhaú treba sazheti slafti takrat, kadar je materniza bila prevezh rastegnena al po prevelikima detetu, al po vezh porojenih otrozih, al po filno obilnimi fadnimi vodami; poznati in kafno ravnajmo, zhe je porod bil pre-nagl, al zhe fmo prilileni bili pomagati otroku na fvet. ob tazih nakljuzhkih je treba , zhe hozhemo vfako nevarnoft o verati, zhaf pufhati otrozhnjeku, de ima odlog fe s lepo v fam febe povrazhati. §. 272. Bres vfiga pomudka je treba pofteljzo ispravlati : 1. Kadar fe je vshe refhena potiza vtopila v materno vuftje , al fhe globozhji v noshnizo. Te rezhi ni samuditi, sa to ker tukaj tizhezha poiteljza vzhati kervin tok samafhova. Zhe fmo po notraj-uimu fptegledu preprizhaui, de poiteljza fe 13« je refhiia, nizh ne zhakajmo vunajnih sna-rnin. 2. Ob dvrjfbkih porodih íe^ vzhaft potiza pervorojenzhova refh.i j obtizhi y materinmu vuftju, in je drugorojenzhovimu porodu na poti-, 3, al pa kadar pri dvoj-zUikih oboja potiza terdno vkup yifi, fe o. pervenzhovimu rpjftvu lozhite in vtopite v materno vuftje, takrat je vfelej potreb-no ne famo bersh istrebiti pofteljzo, ampak fhe drujza , naj ima ftanik ktirgakol hozhe, bersh ko bęrsb ną dan fprąylati. & 273, Refheno pofteljzo vfelej trebi pred al posutje is i ehe materna porodba hres víiga narmajnťhiga pripomozhka, nizh majn vun-der pa fmemo, in bres fhkode snamo q tem le pTavim zhafu maternizi njen natvorin, opravik polahzha^ in porodi k f kra jf hati. Satprej refhene pofteljze popkovnjo ovije-mo ob levízhin perft bliso pri matęrnib, vunajnih porojilih s jo lahuo napnęmo; § defnizhnini kasavzam in velikim perftam pa pp nji lesemo kvifhko do vuftja in s njima popkovnjo potifnemo naysaď proti krishnizi, temzbaíi pa s levizo od svynaj mehko natęsamp- Qrede pofteljzą rada sa \lakam, in de frednją ręzh keryi odteka, takrat fmemo potesyati, in o vfakimu po-tesleju s defnima perftama, ki jih imama V noshnizi poprijemati vifhje, dokler ję pofteljza spraylena v noshnizo. Sdaj jo primemo s perftma, potesamo vlak, dokr jer pride v is-hodi fhe a tukaj jo primemo fhę-ą pavzam, Kadar je pofteljza* prifjilą »37 med piske, jo fprimemo s obema rokama, in jo pozhafi nekterekrat salukamo , de nizh jajzhnih mren ne pooftane, ktere fe rade overshejo, in posnejlhi hodio, §• 274, Ehe re fmo nizh prenaglili, bode poftelj. za sa vfakim lahnim viakam volno hodila, in fhe toliko volnifhi, kolikor fmo bol na-tanko po unih le navukih ravnali. Zhe pa presgodaj, predin snamina refhene potize fe kashejo, popkovnjo nategvamo . in ki potiza fhe terdno fe dershi maternize , nam pofteljzą ne bode pokorna; in po vfakimu potegleju hode toliko v noshnizo nasaj Ropala popkovnja, kolikor fmo jo isfilili. Pri tem takim bersh opuftimo vfe pofku-fhleje in vlake , de ne pretergamo pop. kovnje, in de maternize nę prebokuemo in ne demo shene v nevarnoft, Takrat poloshimo roko na otrozltnizhin trebuh , manemo in maternizhno. dno mervizo pri-tifnemo, in s tern jo drashinm* de naj fe ftifka. Kadar pod rokozhutimo, de fe terda kepą majnfhą, rezhemo materi, de naj kakor pri franju mervjzo is febę tifhi, in med tem v novizh pofkufimo vlezhi , kakor fmo sgoraj rekli, Zhe pa fhe po lahnimu. vlaku poĄeljza nehzhe, popufiimo vfe dalajfhoe pofkufhbe, in prepuftimo na-cyorni porodbi vfo istrębo. Ta fe b°de sgo-dila pred al posnęje poredama ; nizh fe nam ni bati , ker vemo po fkufhnji, de otrozhnize fo po vezh dni, fhe p« vezh tednov inide pofteljzo bres fvoje fhkode A 138 v febi. Kadar fe otrozhniza dobro_ pozhutt, fe je veliko vezh bati pofilene istrebve, ne pa pofteljzhne samude. §• 275. Napotki redovne pofteljzhne iszhifhe snajo taki le biti : 1. Otrozhnjek je pre-f lab fe prav in o pravimu zhafu kerzhiti. Tedaj fe tudi potiza vfa ne lozhi, al zhe je tud vfa lozhena , nima materniza kre-pofti jo isganjati. Zhe je velika , in zhe je ne s robam , ampak s plofkarn ftopiia v materno vuftje, takrat ji tudi ta rezh dela napotje- 2. Vzhafi napotova fhe to , de kerzh je po porodu otrokovmu materno vuftje fkerzhil. Vzhafi fo nektere "rezhi krive, de fe materniza neenakfhinoftifka, de nekako dva dupla dela, de v drugima je kakor v vrezhi sahomotana. 4- Nektere redkekrat fe pofteljza prevezh terdna dershi maternize, sa to fe pozhafuo lozhi. §• 276. Pri vfih teh fhtirih nakljuzhkih §. 275. bi pofteljzo po fili istreblati otrozhnizo, f klelo, in pa fhe fhkodvalo bi jo. Svediti fi prisadenimo, kaj neki je kriviga, de fe trebiti nehzhe s dobrimi pripomozhki, in je treba odgnati napotja, potlej bo v fvoj pravi ftan pripravlen otrozhnjek lam po iv oji porodnofti pofteljzo ispravil. — Pre-flabo , safpano maternizo drami omaka fladke fkorie, zhe je po malim posherati dsjamo; drami jo toplo zukrano vino dajano po shlizi, in pa dobre krepke shupe; 139 na trebuh pa devamo difhavne obkladke, in slafti de ga manemo —."Kerzhe' in ne-enakfhine maternizhne in vuftjove ftií'leje sdravi savshit gomilzhin tej, ; al bres bib-rovne al pa s njo; gomilzhin tej fe tudi na trebuh deva v obkladkih. in pa fe daja od sad v derfklah. — Preterdno pofteljzhuo sveso s maternizo bode zhaf refh.il, lepo-terpimo, in ga zhakajmo. §' 277. Po tem, ki fe je pofteljza istrebila, jo (pregledamo, zhe je vfa; in kakfhina'de je. Potlej vsamémo v fpregled otrozhniz1 fpoloyila, fo le kaj ofkrunjene, al kaj' I Zhe nizh hudiga ne najdemo, rezhemo d naj otrozhniza f voja ftegha (ti f ne , naj fe oddahne, naj na poftelji mirno pozhiva naj ravno in snakileshi, farno de glava mervizo podblosinjena , in svifhaua. í e fe ne prehladi, jo, kar je prav, od ti rno. 14° Zheterti ftavik. Redoven dvojfhek porod. §. 278. Po vftvarni hojbi nofio. shenfke le po enimu detetu, vunder memo navade vzhafi imajo v edinfkimu otrozhnjeku po dva o-troka, prav malokrat po tri ali po vezh, Trojin sna hiti dvojfhek porod, al dvojzhi-^ ka v porod ftopata redovno, al oba neredovno, al eden redovno eden pa neredovno. Tedaj dvojfhek porod je al redoven, al, nereioven , ąl pa smejen,. Dvojzhika fploh ne fta tako mozhna in velika, kakor je famez, fhe majn jaki pą troizhiki; satorej je njih porod rad lajfhi, kakor porod ediniga : to de taka ni vfe-lej, vzhafi fe eden dvojzhikov fhe famza nizh ne vftrafhi. Kar vezhi fhtevilo je o-trok, in kar sgodnejo fo porojeni, toliko fo flabifhi, majnfhi, in majn shivevni t fej fhe rad je eden shiv, eden pa vshe pred porodam mertev. §. 28a. Snamina, de bodeta rojena dvojzhika, fo. zlo negotova, in vfa vkup nizh kaj saref-niga ne fprizhajo, dokler ni pet ;o dete na fvejto, Nikar fe tedaj s prorokovanjam ne prenaglimo. Glej odíúvke od 136 do 139. 141 Vezh porojenzov ne dela v porodnim o-pravilu nizh raslozhka. Pred porodam per-vizhovim ne vemo nizh, jih bode le kaj vezh; tedaj kadar grede vfe prav in po redu, takrat fi bodemo fvefti, de ftvarba bo fvoje delo naredila. Kadar pa je po pervizu gotova rezh , de je fhe drujiz v maternizi, takrat uedokonjan porodik o-fkerblamo po navadnih navukih, in raven tako ftreshemo mateři. — §topa drojiz v porod po redu, de ga bo porodnoft fama na dan fpravila, in de na porodnizi fe nobene uepravifhne prikasni ne zhuti, takrat drujfhek porod prepuftimo fami porodni mo-gozhnofti, ktera vfe farna dodelava, kakor ob famfhkimu redovnimu porodu brec nafhiga pripomozhka ; ta farna je, de sdaj ima raven tifto delo mati ^dvakrat oprav, lati namefti enkrat. Ne fmemo tedaj druj-Zhove vode presgodaj fpufhati, in ne meniti , de je treba porod prihirevati. She majn fmemo drujza bersh oberniti, in sa nogzi na dan vlazhiti, sa to, ker je bol-fhi , de porod je mervizo pozhafnifhi, iu de rasprojana materniza zhaf dobiva fe pra-▼ifhno ftifniti* §. 282, Żhe otrok prav ne ftoji v porod, al zhe je kaj drusiga krisham, in de je treba otroka obrazhati ; in zhe pa menimo, al de pri obrazhvi sazhutimo fhe drujza V materi, takrat fe vfelej varvajmo. kar Is tĄ2 mogozhe, de drujzhovih voda ne predere-trio. Zhe ťe potlej drujiz po redovno při-, kashe, in de nizh hudiga ni zhutiti, takrat poroditvo prepuftimo mateřni porodi-voíti, naj porodniza faraa ftoka, tifhi, in dela, mi pa nizh po fili ne prisadevajmo, §• 283. Je fhe tretjiz v materi, takrat fploh, in fhe vfelej .ravnamo po dotle danih na-vukih , nizh drugazbi, kakor ob famfhkih porodih. Sa vfako ítvarzo pofebejno panam ni mogozhe fploh kaj rezhi, al prorokovati; delo vuzhi. §. 284. Kakor po redovnimu famfhkimu porodu tako tudi po dvojfhkih 11aj dela babiza s pofteljzhiiim opravkam. N'kar naj ne mifli trebiti pofteljze pred drujzovim rojfivam. Vzhafi rada kri tezhe fkosi preresano per-vizhovo popkovnjo, satotej naj pi eveshe po pervizhovmu rojítvu nno polovizo pop-kovnje pervizhcve, k.era fe dershi potize, de ne bo nizh nevarttofti ne mareri ne drujzu. To ji bude tudi suamittje pervizho-ve popkovnje, na zhe m ur je vzhali veliko leshezhe. §• 285. Kolikor materniza ima v febi otrok , vfak ima fvoje jajzhne mrt ne in potiš , in popkovnjo. Potize fo rade med feboj smedene in vesane, de fe sdijo fama edina poiteljza, Satorej fe narvezi.krat ob 143 enim fkup po zelimu porodu istrebio; pa fe tudi rade dajo vfakťebi lozhiti. So pa , kar fe po redko najde , prav Jozhene, de vfaka poileljza sa fvojim detetam hodi, prej de je drujiz rojen ; takrat nima ta rezh nizh nerojenfhim huďiga v febi. §. 286. Cplofhna sapoved je, fe ne prenagliti s pofteljzhnim istreblanjam, slafti pa ne po dvojfhkih porodih. Zhe pa pofteljze predolgo saftajajo , ne bode nizh fhkode po-fkuftti jih sa popkovnjo s lepo potesniti. Sazhenjamo vfelej s pervenzhovo , zhe ni njegova rada pokorna , pofkurimo drujzho-vo. Nikdar pa obeh ob enimu kratu, ker pofteljze bi fe v fam eno gruzho povile, in tako bi obe vred fe nerade ismotale in ispravlaie. Peti ftavik. Porod meřtvigá otroka. § 287. Zhlovekov shivot je vshe v maternirri teleta naftavlcn toliko iievarnoftam j de mu je mozh vgälniti o vlaki nofhezhni dobi. Dan danafhni fzer nt veliko na tem de vemo j imamo le opraviti s mertvim al shivim , vunder vediti je treba savolo gotove prejpovedbe priżheozhim, ih savol lebe, in pa savol kerfta potřebniga v ma-ternim telefui fploh pa je veftna in rozh-na babiza dolsbua ravnati pri mertvimii porodu vfe raven tako, kakor pri shivimu; $. m. Ni kaj lahkiga foditi, de je otrok shě mertev ftopil na porod, tedaj, vshe prej mertev bil, al pa de shiv, in de med porodam je vmerel. Dokler je fhe v materij fo snamina vfe pre vezh negotova in sa-vodua: po rojftvu je laglejfha rezh prav foditi. Tedaj nikar fe nikdar v fudbi prenagliti. §. «89. ti je otrok mertev /fop«7 v porod, t» de jé §* mre\ med nofbefbtvm , bomo rasfojali po tlftjh 8naminih , které tmo povedali v §. 108 do g 19: Zhe najdemo po porodu, de je dete gniti sazhelo, am je treba pameten raslo-zhik delati med nesrelzi ino nesrelzi. §. 296. Pred fedmim mefzam rojeni vfi al pridejo mertvi na dan al pa vgafnejo v kratkim po rojftvu. Ne beremo in ne snamo fheftmefezhnika nikogar, de bi ga biii kakor fi kol bodi pri shivleuju ohranili. Tedaj negodni - nesbi-vevniki fo vfi nekajtedniki al nekajmefezhniki, porojeni do bliso konza fedmiga mefza, ali tridefetiga tedna. 14» Nofheni in rejeni v materi ođ fedmiga Ho polovize dcver.iga mefza , to je od 30 do 38 tedna fo dobili_ terdnoft in krepoft na fvejtu shiveti, defilih fo fhe vfelej nesreli. Sploh pa otrok fe vekfha in krepkejfha od tedna v teden , in je toliko gorfhe shivev-nofti, kolikor bol blisha fhtirdefetimu tednu. Tako podarim , je ofemmefezhnik v-felej popoluamfhi memo fedmenza. Zhe tudi oimeniz fe devetenza doftikrat nizh ne vftrafhi, ne na dolgoti ne tehti, vun-der fhe to ne fprizha njegove godnobe; naj bi fe le bil mudil v otrozhnjeku selili devet mefzov , pazh bi bil pribral po fvoji velikoti, krepofti, in tedaj po shivevnoftu Tedaj negodni - sbhtvrM fo porojenzi od fedmiga do poldevetiga mefza , to je med biiso 30 in $8 tednam, I 297. O vllh porodih tezhe nekaj kervi is o-trozhnjeka, in taka je tudi pri aesrelzih o vfakfhini uofhezhni dobi. Vzhafi fe kashe kri dofti pred nesrelim porodam , in hodi fhe rada dofti zhafa po njemu. Ta rezh flabejfha mater, in lahko jo dene v fmert-110 nevarnoft. Tezhe kri dolgo po nesreli-mu porodu, tega kriva bo ponavadno pofteljza , ki je v otrozhnjeku saftala. Kar negodnejfhi je porod bil, toliko je nevar-nifhi kervin tok , sa to ki do v led mi mefz je matemizhin vrat predebel, in vuftje je i'he premalo pripuftilo, de fhe nam ni mo-gozhe legati v maternizo is nje iftreblatj pofteljzoľ Torej bode nam zhakati, de fa- 15° jna materna mozh istrebi pofteljzo, Ktera fe bo trebila in istrebila al v kcfzhikib, al pa vfa raspufhena, §♦ 298.: Defilih fkufhnja vuzhi, de nar vezh ne^ godnih porodov je o preflopu tretjiga no-fhezbiga mefza v zhetertiga, in pa is fhe-ftiga v fedmiga, vunder ta rezh ne doka-she, de materniza bi nagoena bilafofebno o teh zhafih porojati. Vlak uegodin porod ima fvoje sadoftne sakajke. Nizh neredov* niga ni bres nizh, to je ref; pa tudi je ref, de doltih fplavov in negodkov krir vote nizh kaj ne svemo, raHa nam fkrita oftaja. Mnogikrat je kriva shivotna flabo* ta, in po nji navtifnoft, obzbutlivoft in drashlivoft, al pa kaka otrozhnjekova bo* lehnora Negodin porod rad pride ob tem zhafu , kadar je shenfka pred nofhefhtvam zhifho dobivala. Ktera je kdaj predzhafarn povila , taka bo rada v nevarnofli fpet ob ravno tifti dobi potlejfhniga nofbefhiva, §, 299, Krivote vegotteiga poroda , fo vfe ta k f hi ne , de drashio maternizo fe ftifkati, ta ilifk refhi pofieljzo , od tod pridejo kervini toki , in teh ualledik je fplav. Lelem fbte-jemo : i. Vfe pieGlne ferzhne gibke , kali orfhni fo prevelko in naglo vefelje, al pa shalnfl, jesa, lirah, banje, preplafhen-je , sjedanje, pezbal 5 tuga , fromafhtvo in dolge fkerbi. 2. Kakor je ftradesh lahko kriv negodniga poroda , tako je tudi 15» rada fenagoltnoft, fofebno mozhno difhav-nih jedil, pijanih 'pijazh , vina, shganja , vrozhivuih pitkov, kafetain tazhih. 3- Vii iilni shivotni gibki , makcanje, 'pretrefi; poftavim, nagla voshnja, jesha po gruda-itih zeftah , plef; vunajne shivotne shalit-ve, poftavim fuvanje, pretep, padiz slafti na trebuh , pretifk sdolniga shivota, pre-tefni nodrizi, pretefne opafivnize. 4. Pre-nesmeren vshitik fpoja. 5. De fe je potiza prijela maternizhniga vratu, al pa zlo nad vuftjam. 6. Neredovna lega, al bo-lehnoft otrozhnjekova. 7. Vfe hude bolesni, poftavim : vrozhinfka mersliza, ma-zhuh , kerzh , boshjaft, in te in take. Tudi vfe flabezhe isprasuitve po drifti, grishi, flinenju, po belim toku , fnoju in potu, in po drusih tokih. §. 300. Malokrat pride negoden porod na nag-lima , radi hodio pred njim vezh al majn zhafa drugi nakljuzhki, in opominajo 110-ťhezho , kaj de ji bode. Predopominki in napo-xcdki fo : otoshnoft, zhmernoft , trudnoft , vpadeni vudje, ueflaft do jedi, mrasenje, fprehoj kmalo mrasa kmalo pa vrozhine, sdaj biedota na lizah sdáj rudezhina, dre-mota, vzhali pa fpanja nizh, tergajozhe bolezhine v krishu s tifham v krilu , mej tem fe materniza vtapk v medenzo, in ti f hi sheno vezhkrat fzat; sdaj prihaja vekfhi al manjfhi kervin tok , al pa zhe je vshe prej bií, je sdaj fhe obilnifhi, po tem pride po navadi v kratkim porod al I$2 fplav: vzhafi pa tudi ga ni, zhe le snamo prav pomagati, uaj fo snamina fhe tako njemu podobna. Vzhafi pa tudi pride ne-godin porod na naglim , in bres napoved-kov. Nesrelih porodov hojba ni 'vfih enaka, ne po zhafu, ne po prizhetkih. Pride fplav med pervimi pet mefzi , rakrat rad ispla-va fad v jajzhnih mrenah s potizo vred vfe fkup. Vzhafi pa fad pride naprej fam, in potlej poiteljza, al pa fhe ta saftane v maternizi. Vfekrat je f plav ali tak porod lahek, nizh ni treba fadu pomagati. Kadar pride predzhafen porod med petim in pol-devetim mefzarn , takrat pokne fad ne vode mehir kakor ob srelimu porodu , in kmalo sa tem je dete na fvejtu. Tudi o temu zhafu je porod lahek, ne teshek, zhe le dete ima redovno lego i naj je vshe lega redovna prilizhna al neprilizhna, in de ni nizh drusiga napotka. S pofteljzo je tukaj le raven taka, kakorfhna ob srelimu porodu, to je, al fe trebi v kratkim zela kmalo p>> detetu, al pa posnejfhi. Nekte-rekrat pa safiane vezh dni, fe rafpufha in trebi k >fzama, iu to ni vfelej otrozhnizi kaj fhkodliv'ga. Babizbin opravik ob nesrelimu porodu. $. 303' Babiza Vlizana k nofhezhi, ktera fe fla-bo poihuti, in boji pred pravim zhalam povjiti, naj nar pred gleda negodin porod odveraiti s dobrimi _ pripomozhki. Zhe to ni mogozhe, naj vľaj ovrazha vfako nevar-noft, ktiriga mefza kol fi bodi shenfka nofhezha. §• 303. De priporaozhki bodo teknili, naj fo taki , de tifto rezh overnejo, ktera je kriva nevarnofti negodniga poroda. Te krive rezili fo mnoga, tudi mnogi fo tedaj pripo-mozhki. Zhe lahko ne najde, kaj de ji dej, in ji ni mogozhe ne lahko ne hitro pomagati , takrat je babiza na fvojo veft dol-shna bersh poklizati lakarja al porodnizhara v pomozh , de fi ne bode pregrefhne sa-mude in neveduofti na glavo kopala; dokler sdravnik ne pridejo, naj babiza gleda nevarnoft majnfhati in tolashiti. §. 3°4- Perva narpotrebnifha pomozh je, de babiza is nofhezhe pobere vfe teshke in pre-voske obleke, in ji sapo ve v pofteljo lezhi k popolnama pokoju; sraven naj s pamet* jo shenfko tolashi, it» ji prigovarja mir in dobro vupanje v ferzu imeti. Najde babiza de novarnofti kriva je flabota po preftani bolesni, takrat bo fofebno dobro, de nofhezha naj poživiva v poftelji odeta , kar je prav. Jo pukrepzhati naj ji daja dobrih krepkih shup s majhino difhave v njih, od zhafa do zhafa piti dobriga vina vinfke juhe, trojeta, goraiizhuiga teja , al meti 11-ga s nekaj hofmanovih kapliz v njemu. — 1S4- Zhe nofhezha ima kerzh al pa je boshjaft-na, takrat ji pokladamo mokre gorke ob-kladke na trebuh, sa to ki v ti rezhi je bolfhi mokra toplota mem fuhe, in satorej pomakamo v gube nabranih rutiz v gomil-zhnim obarku, al pa. v obarjenimu fhlesu, jih oshémamo in tople na trebuh devamo; vderfkvamo derfkle , slafti zhefe nofhezhi bla»o sapera. Sa derfklo obarimo flęsa , pfhenizhnih otrob,. al pa gomilz. Piti ji dajamo gomilzbin tej, al pa metniga s nek-teriml kapiami bibrovnfke omake v njemu al hofmanoviga shganja. — Zhe je savol kervinih tokov flaba ■, naj porodniza prav mirno v poftelji pozhiva pod prav lahko odejo ; hifha naj je lih prav lahno topla, de ji ne bo vrozhe, pa tudi ne de bi mra-sa dergetala; polivke, juhe, al shupe, in vfi po pitki fmejo le mlazhni biti; blata naj fe lahko trebi, satorej fo vzhafi dobre mlazhiie vode derfkle, pa de nimajo nizh drashliviga v febi, farna mtazhna voda je dofti, al pa otrobin obarik , al f I eso v. Piti dajajmo flab tej fladke fkorie , al pa vfak pol fhrertlej al zel fhtertlej ure nektere kaplize omake fladke fkorie smefene s vodo, zukram, al gomilzhnim tejam ; tudi snamo dajati metin tej in v njemu nekaj kapliz oflajene folitarjove shganke. Zhe nofhezha ima shejo veliko, ji dajamo ki-flaftih hladivuih popitkov in pijazh , in je ne terpinzhamo s vrozhivnimi. Sa shejo je narbolfha zhifla voda , al okifana s mervizo dobriga vrifka, al lemoninga foka ; al voda vinfkiga kamna, al pa jezh* - > »Is menová vođa s okifanim medam. Vfe druge fkerbi naj zhakajo poklizaniga sdravni-ka, in kadar pride, naj babiza ravna vft po njegovih befedah. Zhe pri vfih pripornozhkih fe materniza Je ftifka, popadki poprijemajo, in materno vuftje pripufha in fe vođin mehir napenja , takrat ni vezh poroda obraniti, on pojde fvoj pot. Babiza naj pripravi vfe sanj , in nofhezha naj isdelava popadke. Ťakfhino porodnizo babiza ofkerblova in obravnava vfe tako, kakor de bi sreliga otroka imela* Nesrel porod je raven tako delo fame natvore, kakor fo sreli, zhe ni nizh h u-1 i-ga vmef. Nesrelik do v fedsniga mefza grede po fvoji vfaki legi lahko na fvejt; nizh mu ni treba pomagati, fama porodi-loft opravia vfe. Bi pa porod savol flabofti bil samudin, al bi fe kasali flabivni ker-vini toki , bode treba porod prihitevati. Sa to dajamo porodnizi primerjene pomosh. ke vshivati; ji trebuh manemo s dlanjo, in zhe fe daja fad s perftmi dofegati, ga primemo, kakor je, in ga s lepo poteg-vamo, in ispravlamo. Mej ;tem pa porodnizo v enomer po trebuhu manemo, in kmalo bode kervin tok al minul, al vfaj fe vtolashil. f. IO?. Pofteljza jide o nesrelim porodu s dete_ tam vred na dan, al pa v kratkim sa' *5* njim. Zhe kaj ona saftaja, je ne fmemo trebiti, natvora naj fi farna pomaga; fej vuftje je tefno, de f kos nj ne magamo s mko v maternizo; popkovnja je premetu ka, le vtergala bi fę. Zhe pa kri fhe dalje tezhe, pttn'igmio s vfi.nt d brimi pri-pomozhki vnotrinimi in svunajnimi; fofeb-no mauemo trebuh, de materniza drashi-mo fe ftifkati. Łka fe je pofteljza refhila, in pa nad vuftjam sagelfuila, tedaj jo gledamo prijeti s drema perilama, in jo ťukaje islezhemo, ker nizh ni napotka, tako al mine kri tezhi al ťe vtolashi. Zhe sievftavinu tezhe kri, in pnfteljza fe nekoliko fhe dershi, takrat pofkuiimo s enim al dvema perftama ob popkovnji fegati v materno vuftje , pofteljzo varno ref hi ti , in vzhafi jo po ťrezhi ispravimo. Mej to pofkufhnjo uno frojo roko po dlani na trebuh poloshimo, in s njo potifkamo otrozhnjek navsdol, ta rezh pomaga. §• 308. O porodih po tridefetimu tednu nofhefhtva je ravnati s porodnizo i 11 s otrokarn vfe raven tako, kakor fmo brali od godni-ga poroda. Tudi s pofteljzo delamo po vlili tam rezhenih navukih: namrezh, kadar otrok po redu ftopa v porod , in ni nobenga napotka, takrat prepufhamo porod farni porodivuofti materini. Ima pa dete neredovno lego v porod , al kdar je kaj naznanja, de je hitrejfhiga poroda treba, takrat dete obernemo in mu pa* magamo bersbje ua fvet« IS7 309* Predzhafno otrozhiiizo ofkerbevamo in ji ítreshemo v njenih potrebah fpioh raven tako, kakor bi godniga otroka bila porodila, naj fi gaje imela , ktirga mefza kol hozhe. Nesrel otrok je ponavadama rojen al mertev, al pa kmalo po rojftvu vgafne; zhe je pa shiv ino shiveven , bode babizh-na fkerb, ga pri shivlenju obvarvati, in s dobro fkerbjo , in s pravo ftreshbo ga je mngozhe fkvifhkati do take popolnofti , kakorfhno imajo sreli rojenzi praviga zhafa. Babifhtvo Tretje bukve. Redoven teshek in pozhafin porod. i6i Pervi ftavik. Teshek redoven poroď: §• 310. Redovni porodi fi ne fo vfi enaki. Ňeír» íera pnrodniza fvoje prav v porod ítojezl é dete na fvet fpr«vi bres polebnih napadkovj bres veližiga truda, v kratkim, s lahkotna in bres yliga ptújga priporhozhka : některá fia fvojiga prav na porod ftojezhiga v.a vejt deva š napotki, š vek f hi m trudam , pozhafnejfhi, teshithij in v zhafi le s bar bizhnim pripornozhkam. Uni fo redovni lahki porodi , ti fo redovni teshki in po-zhafhi. — Tedaj , redoven teshek in pozhnfm pd-rod pršimo de je tijt, kteriga mozh mattrné porodní.iti fama fizer opravi, pa porodnizä rnemo navade potrôbovä vezh zhafa in Vperanja. De je porod prav ftojezhiga deteta teshek in pczhafen, sna vezh rezhi biti krivih, sa to je tudi treba mn^giterih pripo-mozhkov. Spervizh nam je svediti, kaj de je kriviga teshke porodve, sa tO; de vemo odpomagati takim napttkarh. Tedaj pervá babizhna fkerb je fprejifkati, v żhem dé tizhi vsrok teshkiga porođaj je le kaj napake; al i. na porodnizi, al 2. na dete« tu j al 3» na tiftih ftvarih, kterim pravimo de fo pofteljza. Zhe babiza to iiatankrl sveá bo vedila foditi j je li, in kako já L i6í ■ mogozke pomagati, al zhe je treba porođ-nizharja na pornozh klizati. Pervi p r e f e k 1 e j. Krivote teshkiga poroda na porodnizi fploh , in fofebno v m e den z i, §. 3l2» Teshkiga poroda na porodnizi kriva sna biti bdehnota al po zelirnu maternimu shivo-tu, al pa v pofebnih shivotnih dejlíh. De jih laglej sapopademo, jih rasdelimo v petire,' i. teshek porod savol napazhne medenze, 2. savol napazhuih vunajnih porojil, 3. savol na-pazhnih vnotriuih porojil. 4. savol napathnih porojííffcíh mejafhov , 5. savoí fpíoflme bolehnofti po maternim telefu. Napake v meděnzi. Medenza v shivalfkimu telefu fe fhteje med narimenitnejťhe orodbe sa porod. Njena napazhnoft al bolehnota sna biti nar-vekfhi napotik poroditve, zhe njeni pre-merniki ne fo v pravi primeri s detetovo giavzo, zhe nje ftruga je kjer fi bodi pre-tefna; ker vemo, de njene koili ťo terdno svesane, in fe nizhnizh nevdajajo; mehka porojila pa fe vdajajo vezh al majn, ia otroku prodor pripufhajo. §. 3*4- Mcdenzhna ftruga sna pretefna biti al v enimu al po vezh meílih. Narhujfhi je i6í vhodifhe premalo proftorno, majn je nevarna tefnoba is - hodi f ho va. Zlo redko-krat fta pretefua oba ; rado je is - hodiťhe ohlatnifhl, kdar je vhodifhe pretefno ; je pa vhodifhe proftranfhe, takrat bo is-ho-difhe rado tefneje. Prav redka je , de bi pri tefnimu al vhodifhu , al is-hodifhm medenzhno duplo bilo pretefno. Kadar najdemo pretefno duplo; fo tega rade krive některé bolesni ,-poftavim: koftni is* taftki, koftni otoki, al berklafti almelnati narafhki, in. take napzhnofti po medenzhr iiim duplu« Napaka medenze ne tizhi Tfakikrat tem, de shenfka je ne lepa viditi, de je kaj savpognena, al savegana, al ne prav. vesanih kofti; ker shenfke poftranfke, ve-gafte, fpahnone, israfhene, gerbafte vidimo tudi lahko poroiati. Napaka je nar-vezhkrat v tem , de narlepfhe ftvarjená medenza je prevoska, in de je ftrnga kjer-kol pretefua, defilih ta napaka shenfke lepote ljudfkim ozhem nizh ne gerfha. Poftavim , moshka medenza bi v shenfki vfifc napazhna bila , in bi shenfke lepote ne gerdila, pa napak bi nji bila sa to, ker moshka medenza pri vfi fvoji lepi podobi je majnfha, iu njena fttuga sa porod pte-, pretefua, §. 3 J 6. Pri vhodifhu pretefne medenzhne ftruge je ponavadiio kriva prevelika predgorjova L z j64 ismoljava v krishnizi, al pa, de sgorin rob framoviga oboka je prevezh vpognen navnotraj; fhe vekfbi je napotje , kdar oba prevezh navnotri molita, to je predgorje in framov obok. Redkokrat je vhodifhe prevosko po prezhnimu , al pa po poveshnimu premerniku, zhe ni vfa medenza al svUhena, al savita, al zhe po nji ne fo israftki al otekline. S- S** Medenzhna ftruga je v is-hodifhu pre-tefna , kadar framov obok ni prav sakro* shen, de klinaft kot dela vfklepu, al kdar je kukovza presakrivlena navnotri, fofeb-no zhe fe kukovza sadoftt ne giba, de fe detetovi glavzi ne vgane. Obok in kukovza delata prevosek raven prememik ,* prezh-niga pa snute tefnobiti prevezh na v notraj vpogueni fednizi, iu ta tefuoba je porodu raven tako napotna, kakor una. §. 318. Prorokovati, koliko medenzhne napake bodo frezhnimu porodu napotvale, in materi in otroku nevarne, to je filno teshka rezh. De prav fodimo, ni sadofli vediti velikoto farne medenzhne tefnobe, ampak tudi kakfhina de je otrokova glavza ? je li prav flopila v porod ? je li sadofti majhina v primeri s medenzhno ftrugo ? fo li bu-zhne kofti mehke in vdajavne ? fo li njih fhivi fhe rasporjani, de fe bodo kofhize ftillale in dajale si ini ti. §. 3'y. De vhodifhe je pretefno, posnamo po teh le fplofhnih prikasnih : i. Nofhezhe trebuh ni prav vfe Jen, materno vuftje in fizer prav ftojezha giavza fta previfoko, in jih je teshko dofezhi. % Vodin mehir rad pokne presgodaj , de fhe vuftje ne je rasprojaiio sadofti glavzo v fe fprejeti. Ťo pride od tod, ker glavzhin fi liri ti f h v ko-ftne robove rasmane jajzhne mrene. 3. V vhodifhe ftnpajozha [glavza pri vfim ma-ternizhnim ftifku, in pri narsdatnifhih popadkih al fe nizh , al pa pozhafi in malo pomika, rad fe zlo sgodaj dela temenfek otok, in glavza napolni vhodifhe fkori vfe. 4. Cprejilkavfha medenzhno ftrugo najde nafha roka v sgorni odpertini , kaj de je tefnobe kriviga, kakor fmo rekli §. 3 16. — Te le prikasn.i fo vekfhe al majn-fhe po tefncbni velikofti ; kar vekfha je tefnota, toliko fo prikasni vekfhe iu ozhi-tnejfhe, in po njih je treba velikoto slego-vo zhifláti. De bomo vedili prav pomagati in foditi, je treba v tmjo ftopnjo tefnobe medenzhniga vhodifha rasdejliti. Verv* Jlopvjn naVmnjnfba je , kadar vhodifhe v ravnimu premerniku je pol pavza tefnej-fhe od fvoje navade, iu takrat hodi porod godniga deteta fhe bres fvoje in materne fhkode;, to de pomuduoiu s velko bolezhi-no. De bo frezhin tak porod, je pa treba, de vfe druge rezhi v materi» in detetu fo v pravfhnimu ftanu. ą66 §. 320. De fama materina mozli bnde opravila porod bres nafhiga pripomozhka , fe morajo te le snamina viditi : Porodniza naj ima terdno mozh ia isdajavne popadke, nizh pa nobene bolesni v mehkih porojilih. Otrokova glavza naj ni prevelika , naj ftopa poredoma v porod; njene kofti naj le dajajo ena verh druge sriniti, in zlimi naj fe, de po vfakimu popadka glavza fe mervizo polagamą med vhodifhe globozhje pomika. S- 3», 0& drugi ftoffiji , kadar je medenzhno m Iiodifhe po ravnimu preraerniku blisc pavza prevosko, in tedaj Łhes tri pavze nima proftora, takrat nam ni mifliti, de bres pripomozhka bode mati farna porodila , zhe ki otrok ne je fhe negodin, majhin , de torej ima glavne kofti mehke in vda-javne, in de porodniza je terdna, in popadki de fo ji fpefhni. Zhe je pa otrok go-. din, velik , krepek in de ftopa redovno v porod, takrat bo glarzo do njeniga uar-cłebelfhiga okraja maternizhua mozh farna prignala, al tukaj ob tem okraju bo glavza obtizhala, kakor zhavel v fteno sabit. Zhe bi pri tem takim mi zhakali dolgo , 5n bi porod pufbali bres pomozhi > nam bode otrok, savol mezhkanja glavze vrne-rel; porodniza omagala bo rasterpinzhana vfa oflabela ; porojila bodo fuha, vrozha, Otekla, fe vnela, rada f prehajala v prifad, II po tem takim vzhafi pride materna J6ľ fmert. Defilih po detetovi fmerti porod fam grede, vuner je vfelej gorje materi, in babiza je ojftriga odgovora kriva savol fvoje samude, §• 3«. Snamina toliko pretefniga vbodifha fo med porodam takfhina le: Dobro v porod itojezha glavza, naj fe fhe toliko ftifka materniza, fe pomika filo po malim v v-hodifhe; popadki'fo fklezhi in flabio porodnizo ; na glavzi fe vshe dela prezej velik temenfek otok, defilih je glavza D12 le malo fe maknila v vhodifhe , in ker dofhla v fvoj narfhirfhi okraj fe vkli-ni, vftavi in obtizhi, Tukaj f e nam prav ozhitev kashejo, in lahko sazhutimo me-denzhne napake , fhe vekfhe od tiftih , ktere fmo imenovali v § 316 in njih naf-Jedke povedali v 319. Ob tretji flopnji medenzhniga prevoňiga vbodifha. , kadar raven premernik ima fpod tri pavze proftora , noben srel , pravifhoo velik in terden otrok ne maga nikar ne shiv , ne zel, ne po navadni poti na fvet. §. 324. Snamina tolike tefnobe medenzhniga vbodifha fo med porodam , de porodnizhin trebuh fe uizh ne je vfedel; ftifk otrozh-njekov je filno. bolezh in fklezh ; vuftje po njemu lilo pozhali pripufha, in ftoji vifoko de ga tesivko dofegamo s peritam i vode ppknejo prav sgodaj, in narfilnifhi popadk; ne f pra vio glavze ťhe nizh nied vhodifhe, ona plava in oftane nad vhodifham. Oti; pavfhi po medenzlmi ftrugi, najdemo o-zh;rev njene napake , ' ktěre fo vezhkrat tolike, de savol premalo proftora meden-zhniga vhodifha nam ne je raogozhe s roKo fkos pripufheno vuftje y maternizhno dup,r jo fegati. Prorokovati kakfhin bo porod, in kako, niu je treba narpravfhi pomagati,"naj'fę babiza ravna po al vekfhih al majnfhihi medenzhnih napakah , po legi in kakíhi-nofti, v porod hodezhe glavze, ter po tem kako je porodniza terdna, in kolika popadki sdajajo. O pervi ftopnji, to, je ob narmanjřhi tefi nobi medenzhniga vhodifha, je porod fhe fam na febi mogozh bres mateme in de-tetje fhkode, zhe le otrokov ftan v porod je redoven in prilizhin; zhe mati je terdna , zhe popadki dobro sdajajo , in napotka drusiga ne je. Ref de ta porod ję slo poznali n , vunder ak zhutimo vuftje polagamą fe 'sgublati, glavzo ľe klinici, temenfęk crok fe vekfhati, terditi in, napenjati , glavzo fe po vfakim dobrim popadku globozhje inikaci, takrat poter pi m o, nizhnizh vumetvamo ne dreshnjarno, pa zhakamo konza; vmef tasimo porodnizo, in f vet vamp ne prevezh fe vperati, fofebuo 159 dokler fhe vuftje ni sadofti pripuftilo, dokler je glavza yifoko , in fhe ne je v fprer hod prav vklinjena in pripravlena. §. 327- f ploh navuk je, pororjnizhin ritnik iszhi-fhvati s driftlami; fhe bol potrebna je tą p pozhafnih in teshkih'porodih, Tudi rezhe-rno sheni vezhkrat ispufhati fzavnizo Dolg porod fufhi in f kli porojila, sa to jih po? goiło ip ąsi li m o s maflam, al zhe fo prelu ha , deyamo nad-nje omezhiyne obklad* ke v vezh gub, sloshenih rutiz, ki jih o-makamo v toplj vodi, al v otrobnim al fhlesnim prevretku, in jih oshmemo. Kadar porodniza fiabi, fo ji potrebne okrep-zhala: sa to ji dajamo po meri in potrebi redivnih juh, otopleniga ozukraniga vina, flabiga teja fladke fkorje , s vodo imefe-niga vina. Zhe ji popadki premolknejo in jo fpanje prehaja, naj fi le pozhije, na| fe sadrema de fi krepofti pribere. §. 328í Ob drogi ítopují pretefniga medenzhnigą vhodiľha, ob k,teri glavza sreliga deteta proftor najde, le farno med vhodifhe v fvoj narfhirji premernik priti, je detetovo rojftvo zlo nemogozhe bres pravfhniga o-t fodja in porodnizharoviga pripomozhka. — Ob tretje itopnje pretefnobi je treba fkor vfelej nadelati drugo in vumetno pot is materniga telefa , ker po navadi ob taki pretefnobi otrok ne maga'porojen biti ne shiv , ne mertev po redovni zefti. — Pri, 7^0 teh obeh sdaj rezhenih medenzhnih tefno-. bah fe farno vidi, de babizi ni mogozhe pomagati, de tedaj babiza ne kar bi ozhe-fama trenila ne samudi, naj poklizana do take nefrezhnize bersh ko bersh poklizat pofhle vuzheniga porodnizharja, §• 329, Teshka rezh je vfelej prav foditi , v kakfhini primeri glavza nerojeniga deteta ftuji s r.apazhnimi porojili maternimi; koliko glavzhne kofti fe bodo bres detetove fmertne nevarnofti dajale fporiniti, in ako le tedaj porod je bres fhkode mogozh : satoroj veltna babiza bode ob narmajnfhi medenzhni napaki bersh rekla klizati porodnizharja , fofebno zhe ne itanova preda-lęzh: cako bode cdChla vfemu, ozriicanju. §• 330. Kjer je pretefno medenzhno vhodifhe, tam je is-hodifhe rado preohlatno. Vunder ne vsaka medenza preproflorniga is-hodi-fha ne ima vfelej pretefniga vhodifha, Z'ieje ybodifhe prav, in pa ishodifhe pre-proftorno, takrat dela to krishniza, kir je preravna, in ima premalo boka Zhe fe kukovza po raven tem primerKu fklepa s krishnizo , in fe nizh navnotri ne savija , takrat je napaka fhé vekfha, to de fe ji da s dobro fkerbjo pomagati. Snamina in opomozhki te le napzhuoili bodo dalje ob fvojim zhafu povedani. f 331- Tudi ptttefnota meilenzhniga is - bodifla ne je fizer majhiu porodov napotik, pa majnkiac 171 jo najdemo toliko, kakor je vhodifhova , in fploh je majn nevarna, sa to, ki s orodjarn je mogozhe laglej porodu pomagati, Pretefniga is-hodii"ha kriv je al framov obok, al kukovza, al fednizi, (§. 317.), Obok tefnobi is-hodifhe, zhe ne je prav oblokan, in de dela klinaft kot; glavza pa o porodu ne maga prav v njegov prevrsr-k snklinik , je tedaj od tod v kukovzo tifha-na, in tukaj fredno mefo prevezh napenja in ga lahko do riti preterga, Kukovza pre-? vezh navnotri savita tudi is-hodifhe tefnobi , fofebno zhe je fhe s krishnizo nepre, mi kama fklenjena , ta rezh je fhe litnej-fha in porod teshejfha. Cednizi, kadar fte prevezli navnotri savihahe, tudi voshate is. hodifhe po prezhnimu premerniku. Kolikor vezh tih rezhenih napak v medenzi fe fnide, kolikor hujfhe fo, toliko vekfhi je napotje , reshifhi porod , al pa fami poro-dilnofti zlo nemogozh. §• 33 a- Snamina tazih napak v is-hodirhu sa- zhutimo med porodam s pridnim f pregledam, ni treba jih nadrobno prefhtevati v ftopnje. Pametna in premifhlava bftbiza bo po fvo-ji fnadnofli vedila al pomagati, al pametr no fvetvati, kar fi farna ne vupa. — Zhe je prodora v is-hodilhu toliko , de lahko in bres teshe s roko va-nj fega, takrat naj le zhaka poroda bres fkerbi. Porod hodi v pervih. dobah po fvoji navadi, dokler glavza pride do is-hodifha, tukaj nuj-de napotje , in doftikrat prezej dolgo řízni 1?2 de je f koro ni zhutiti fe dalje pomikati. Vzhaíi ona priti fne materin fzavnik , fker-beti je tedaj sa - nj , de fe fzavin mehir ne prenapolni Sizer pa naj babiza vfe tako dela , kakor fmo rekli od porodov teshkih savol pretefnigą vhodifha. Le varova naj dobro prefredka, ki fe ob takimu ftanu fkoro vfelej naterga, de fe ne bode pre-tergal do^ riti. je pretefnoba tolika , de jo porodni krepofti ne je rn°g°zhe smaga-ti, takrat je porodnizhara kmalo sa zna-fam treba v pomozh poklizati. §• 33?» Nekako drugaka rezh je, Muipu boli. Zhe le pridrushio pravi popadki , delajo fhe vekfbo bulezhi-10, vaftie pa fe vuner po njih ne raspro-ftoiyi. Zi.e fo keuhuve napafti iilne, dolge, iS4 in de babiza nizh ka> prav ne ve orl kod de bi bile , naj le bersh pofhle po sdrav-nika. §• SS3* Babiza pa naj dela s kerzhno porodnizo fploh tako le : l'pravi naj jo v pogrero po-fleljo, in ji prepove popadkov isdelavati; trebuh naj ji oklada s ogretimi rutami, in ji pit daja teja karnilzhniga alraetniga; med ta tej , zhe je treba , naj primeri 15 — 20 kapel bibrovuine omake , al pa shganja jeleno - roshza. Daja naj porodnizi /ezhkrat derfkle kamilzhniga nalitka. To naj babiza dela in zhaka , dokler fe kerzh vtoli, potlej fhe le naj grede porodili opravik fvojo pot pred feboj, — Pri tem takimu fe vzhali sgodi. de otrok s glavzo med porodnimi popadki fe po redu navsdol pomakne , pa kmal ko je fmuknila glavza fkos materno vuítje , fe poverne kerzh , in vuftje oklene detetov vrat tak terdno, de nizhnizh dalje ne maga. Le ne miflimo nikar sdaj le fkerzheniga vuftja s perftmi rastegovati, ta rezh nadlego dra-sbi in hujfha , zhakati je, dokler mine kerzh iu de vuftje odmekne in pripufha, potlej gledamo dete islezhi. $• 354- Materehbna aeäehimfi je vezhkrSt pozhaf-niga poroda kriva. Prizhetik te wtrozhuje-kove uedelovnofti pride od tod , de al materniza farna je trudna , al pa vfa porodnu*. Vzhafi je materniza trudna, kir sa- 185 vol veliziga otroka, al savol vezh otrok , al pa savol obilnih fadnih voda je prevezli rasohłatana. Tudi toshlivo maternizo nela ťlabota , odmekloft in mehkushnoft zeliga shivota ; narvezhkrat pa presgodno vperan-je v porod. Pripomozhke bomo merili po prizhetku in po velikoti nedelovne nadloge. §• 355« Trudna ali flaba materniza fe pravi, ktera O porodnim zhafu ni sadofti krepka fe fti f kati , in dete is febe potifkati. Slaboto ali lenobo posnavamo po tem, de popadki fo kratki in redki, de fe po njih vuftje prav malo in pozhafi fproftorja, de bolezh tifh je premehek in trebuh pa fe ne sadofti terdno ne napenja. — Kadar je otrozhnjek vfo fvojo krepoft sgubil in de uizh neftifka naj fi je tak al o porodu al po njemu ; zhe materniza cftane rasproftorjena, meh-■ ka, in podobna prasnimu vpadlimu mehu, takfhin ftan imenovamo , de je otrozhnjekovo mert-vudojt. To fposnavamo po flaboti in po nekrepofli zeliga shivota , ki porodniza je bleda , njena zipla flaba in hitra, trebuh je mehek, nizh ni popadkov, nizh ne zhutimo maternize fe kerzhit, in radi pa fo fil ni kervini toki is porojil. Redka je, de bi materniza omertvudila o porodu , vezhkrat le potlej, fofebno po naglih porodih , slafti kdar je orrozhnjek prevezh rastegnen bil. Ta rezh je vfelej iilno nevarna. Kdar je materniza flaba in nedelovna savol t^ga, de porodniza je presgodaj ti, fhila iu^ popadke prevred sdelavala; taki p-roinizi rezhsmo, de naj pozhiva , nizh de ne potifka, nizh popadkov ne isdelava dokler farni od febe mozhni in sdajovitni ne pridejo, in fe porodniza krepkejfhe ne p.huů. Nifcar je ne biasnimo, zhe je safpa« la, dajmo ji mir, de bode pri pokoju dremala ; ("panje je takim narbolfne sdravilo. Terdno fe bo zhutila, kdar jo bodo krep. ki popadki sdramiii , in porod pojde fhe po frezhi- Zhe pa preoflabena materniza po fpanjn ni liizii krepkejiha, in gnati ne maga, takrat je treba obudilkov. VTaternizo obuditi fe daja porodnizi fpremenjama sdaj ktefm ke mefne juhe, sdaj vinfke, sdaj dubriga zukraniga vina po shlizah , sdaj kamilzhni-ga teja , al metinga, al melilinga , al Fladkafkorjinga; tudi po 20 do 40 kapel fladkafkorjine omake v shlizi vode vzhafi vede prav dobro. Trebuh manemo vezh-krat in omanenga obkladamo s gorkimi rutami, al pa delamo nanj gorke obklad-ke obarjeniii kami Iz , al fivke , meiife , mete, al shaibla, rosbmarina in tazih, pa smiram devama ohla;ea okladik is trebuha, pa topliga nanj. Vmeť trebuh vrni varno s toplim vinam . al vin'kim shganjam, al melifnim al me nira. T - i i dajanja iiekierc i B? (]•- rfkle al kamilzhn'ga , metn'ga al meliP Biga oba', ka, ki nm primerimo al foli «1 zukra. Pori jila fofebno varvajmo, de 'e ne vfufltfjo, al ne otekajo. — Zhe nekaj difti zhafa po tih sdravilih popadki nepri* berajo, al fhe flabejffcsjo, al zlo pretih-nejo, takrat je nevarnoft velika , in po-klizaq treba je nategama porodnizliara, foftbno pa kadar fo poprejfhni popadki detetovo glavzo potifnili v medenzo, ker takrat samuda je tudi otroku nevarna. Oj-fter odgovor zhaka babize , ktera bi bres golpoda kliziiti fe preder snila s fvojima rokama porod isdelati, zhe mati bi vmer-la kmal po porodu są nevftavníin kervi-cekam. Materniza nedelovna in fe ftifkati pre-flaba savol f voji ga preveliziga rasproftorka kalni porod , in je fhe vezh al majn nevarna. Prevelik rasproftorik otrozhnjekov je vzhafi kriv bosbjaftnih napadkov, in pa sa njim rada materam oftaja sa vfelej sgja-ba maternizhne prave krepofti in jakosti*. Oncztinjekov tmt, al fhe preb"k fta rada shahftna rafledka nerodno obravnauiga poroda o pre v elki materuizhni ohlatn« Iti, JJarnevarnifha rezh preveliziga Tasproftoť-"' ka je , kdar materniza fpervizh o porodu jena , naglo jame mozhno delati, de fe vuftje hitro rasproja . in de porod nepre-vidama fmukut in hlaftne: kervin dor, in inaternizfena mertvodojft fta pogoftna na-Ciedka take prenaglolli, Po tem takim vi- i8S dímo, kak dobro je s porndam ne nagliti o prevelki otrozhr.jekovi rastegvi, de ne pride v nevarnoft mati, ki je tako vshe irezhna , zhe porod je pozhafin, iu vumet-na je babiza, ktera takim le sna pametno sakafnovati porod. §• 359- Kdar je materniza od obilnih fadnih vod prevezh rasproftorjena , in sa to fjaba, jo bomo budili o sazhetku poroda, in pa po-rodovo nagloft sakafnovati s tem, de po-rodntzi damo vifoko ritno lesho-v poftelji, in de kmalo ki vodin mehir fkos vuftje prilese ga s lepo prepoknemo, in vode fpuftimo ; bersh po tem bode otrozhnjek krepkejfhi fe ftifkati in popadki bodo mozh-nejfhi; savol tega je pa tukaj dobro pasit, iu fe operati detetu, zhe bi sdajle hodilo prenaglo, de fe ne bode bati nefrezh pre-Intriga isprasuenja prerasproftorne mater« nize. — Maternizhin prerasprojik savol dvojzhikov ali vezh otrok ni tako nevarni, kakor nekteri radi vpijejo, zhe le damo porodnizi lepi zhaf in mir , in de nizh ne prenaglimo, de otrozhnjek bo imelpoper-venzu zhaf vnovizh fe ftifniti sa drujza s delo je lizer dalfhe, pa jide po frezhi, §• 360« Porodnizo nedelovniga otrozhnjeka savol povfotne flabofti, kakorfhin je po teshkih bolesnih, po veliki sgubi lokov, fokrovz in tazih, obravnavamo fploh po navukih, ktere fmo dali sa farno otrozhnjekovo ne« i8q moshnoft v §. 356 đo 358. Pomozhki fo vfelej enojni , flabota naj fi je od kodar hozhe; to je, de osbivlamo otrozlmjek , ga budimo, in vftvarjeno sbivotno krepoft podperamo. Po raslizhno veliki ílaboítí fe nam bde vfrezhilo al pred al poslej vi-diti porod ; co de vzhafi o veliki flaboti je tudi porod riemogozh , in treba je vu-metiio pomagati mu. §. 361. Matemhtmo vnetje dela porod kafen , bo« lezli al zlo po natvori nem« gozl iga, in je materi in otroku nanievarinfha Mesen. Vneta vtegne biti materniza al lam na kakfhinim pofamesnim kraju , al pa po vfim fvojim okoiifhu : povfod vneta je malokrat , in to je lilo nevarna rezh ; vezh-krat pa le na kakim kraju, narrajfhi po vratu in njega vuftnizah. — Vnetja krivih vtegne biti lploh vezh rezhi , fofebno pa sgrdno , filno in dolgo vperanje in ti f h v porod, slafti kdar fo ladne vode presg«>daj odtekle , iu fhe bol kdar dere redovno ne ftopa v porod , al kdar je materniza v to« plena, ker takrat je materin vrat po vek« fhim okolushu med popadki pritifkan v medeuzhne kofli, dokler fe vef ne je v-makuil. Vnetja kriv vtegne biti tudi po-goftin neroden fpregled in vfeganje , lilna rastegva materniga vuftja ílorjena s perftmi , nevumna ravnjava o pomaganim po-rodu , al s orodjarn al s rokama ; al pa nagel prehladik po veliki vrozhini , al grefhna rasvada pianih vrozhivuih. shgauj jeqo in piszh piti, al zhefa taziga vshivati ne* koiko pied porodam al pa med njim. §. 3*2. Snamina vtiete maternize fe po nekrerih prikasnjah díijajo na snanje, ktera ťo ras-lizhna kakor je nufto, okoiush, in filiv íl vnetjova, Kdar íle vneti lami mátěmi vu-flni-i, al fara vrat, al fan;i p< ťehni n lili k'aji, prsnamo to rezh po tem, de vneti dejli fo n;emo navade otekli in terdlati , in pa í ii hi, vrozhi in bolezhi. De jih le kolzikaj potipnefh , sle lilno safklijo; nar-navtifneji ťo med popadkam, in to brani, de porodniza ne isdelava do dobriga popadkov, in porod fihio lafcafnova. — Kdať je v n era matern'.za po vfi m okoíashu , fo snamina fhe bol ozhitva : Popadki fo pre-filno fklezhi iu fe kraji hajo po tem , kakor vnetje po: rijema , dokler v narbujfhi ilopnji zlo minejo. Porodniza zhnti gorezho bolezhino v podtrebuhu , ktera le tako rasdrashi, de fe trebuha ne ťmenihzhene mervize dotakniti ; ob tem porodnizo (prehajajo teshäve, nepokoj, vrozhine po vlim telefu, l'uhota_po koshi , rudezbiua v ob-lizhju, ognena sharezha ozhefa, fuh jesik , filna sheja , nagla zipla, pobi t je, ťlabota , sdvigánje zhefdajati, tudi kostanje, napo« fled omedle/ize in makata vize. Snotraj najdemo noshnizo in maternizhin vrat fuh, Vrozh, otekel in fklezh. SlraviteV vnetih macein'zhnih vuíltiiz iu vratu, fploh ravnamo tak, kakor fmo sa l9i vneto noshnizo rekli v <$. 345- Popadke ti* f bati prepovemo bersh, (h.kler le vnetni napadki smanjfbajo, vfelej bo ftorila babiza pametno , zhe pri tazih fe sgodaj po-fvetova s porodnizharam. -— Vnetje po vil maternizi je felej narnevarnifhn bo lesen, hiti in lomaľti zhe je bershkobérsh ne v-ftavimo s pravmi pomozhki: kmal prej.ie v priiad , in f premia ga mate:ni fmerc. Sato je vfierka babiza. dolshna , kakor bersh fe ji al blishnri al prizhno vnetja kolzikaj dosdeva , sdravnika na p. m oz h klizati. Otroka je narvezhkrat treba ai 0-berniti, al s orodjarn na (Vet fpraviti, vfe to s lepo ? s pametjo in slagama. Pi-ejden sdravnik ne pridejo , dopolni babiza fvojo dolshnoft, zhe porodnizi prepove popadkov isdelavati , in vfe ravna po navukih v §• 345- $• 364. Povesimo flojezha materniza fe najde pri nar-vezh porodnizah , pa li ino malokrat je kaj napotna porodu, zhe le napotka farni ne ftorimo s nevnmnim vumetvanjam, in s gouobnim poprnvlanjam, Zhe bi mi liotli to fhteti med nepravi poveshni fta n otrozh-njťkov, de o sazhetku p; roda ne otipamo vullja raven na fredi vhodifba, bi morali tezhi, de vfe ncfhezhe imajo poveshno maternizo , sa to. ker narmajnkrat vuftja raven v fredi vhodií'ha ftoji, ponavadi je mervizo v levi materni ftrani. Tedaj po-veshin ftan mater.nize ni nizh zhudniga, in majhino poveshna materniza nizh f h ko- 192 dliviga •, le takrat bode porod tesheji in kafneji , kadar sgorin konez otrozhnjekov to je, njegovo dno fe nagiba v kako ftran toliko , de vef njegov fpodnjak ali vuftje odftopa od vhodifha, in gleda v nafprotno ftran. Al taka in tolika poveshuoft je zlo kaj redkiga, je le mogozha v napazhno ftvarjenih. al boleftuih shenfkih- Materniza vtegne povesimo fta ti na vfe ftrane, narvezhkrat pa navfpred zhef fra-mov obok savita. To fe godi shenam, k tirih fpredna trehuhova ftena al savol vezh-kratniga nofhefhtva, al sa zhemur ii bodi je lilno rastegnena in jim viii vampafto naprej, kar imenovamo, de je vamp. Red-kokrat je materniza povestma navsad , in fe godi farnim nofhezhim , ktere imajo herbet lih nad krishnizo nasaj isbunjen, takim pravimo de fo gerbafte. Kaven tako redka je maternizhna poveshnoft v ftranizi sa to ker tukaj mala rebra maternizo der-shijo v Tavni legi, in ker fe v ftran bol oberne le takim, ktere imajo leduizo in rebriza tifte ftrane isbunjene ; takim pravimo de fo poftranke. §. 366. Nektere svirke in snamina poveshne maternize fmo lih sdajle povedali; fofebno pa fhe taki poveshnofti pomaga navada v edno leshati na eno ftran , al de fe potiza dershi ene otrozhnjekove fteue, in ne nje-goviga dna j al zhe materniziina vesila ib m řaspotegnena , oflabena in ođmekla ; al zhe blishiii isráfhki al pak otoki maternizo is praviga ftatm odrivajo. Po tazih napakah snamo meniti, rie poveshin je blesO otrozhnjek * refnizo svědili pa bomo po fpregledu. Od svtonaj vidimo pořodhizhiň trebuh ne naravnoft v fredi svifhanigaj ämpak bol nagnengä in svifhanga tam, kjer ftoji materniżbno dno. Sruotraj otipav-flii ne najdemo Vuftja v fredi medenznniga vhodifha š temozh na maternizhnimu dnii iialprotni ftrani prav Vifoko de ga le mervizo * ali hekolziko vuftnize -, njega pä nizh ne dofegamo. O sazhetku poroda fo popadki le kratki, Vuftje pripufha neenako in poźhafno ; voditt mehir pokneprav sgo-däj in vode fe kradejo in tešejo. Zhe sdajs le poroda ne obravnavamo prav , bode glávza nekaj maternize pŕitifkala v medenzhne kofti , ta pretiťňen kof bode oté-kal j fklelj in fe he prav zhef glavzo V-ihikal, od tod bode poroditev bolezha iri kalna* §. 367. Porodnizi š poveshnó" maternizo pomagamo fofebno s tem, de jo dejmo v legoj po kteri bode otrozhnjek s fvojo tesho V fvoj pravfhin ftan fam ftopil. Ta lcshá je raven tako ŕaslizhnä, kakor vtegnejo ras* lizhni biti nepravi otrozhnjekovi ftanki. Je materniza poveshna v defno mäteritô ftfan i takrat je vuftje kvifhko fhlo v Iévó äiatcriio ftran j al kmalo fe pomakne V 194 fredo medenzhniga vhodifha , kdar porodniza leshe na levo ftran. Tako le kinkne dno maternizhno na uno ftran , in vuftje fe vmakne v fvoj pravi ftan. Vfe temu nafproti fe sgodi ob nafprotni poveshnofti; in o poveshnofti maternizhni v levo ftran, naj porodniza leshe na fvojo defno ftran. Kadar materniza poveshno navfpred leshi v profhirin vampaft trebuh , takrat ftoji vuftje prav vifoko kvifhkoob krishnizhnini predgorju, noshniza je venomer tirana iii kvifhko vlezhena , od zhefar nofhezhe v-she pred poročam bolezhine żhutio v po-rojilih, fofebno kdar bres po_dpafau5ga in podpertiga trebuha kroshio in hodin. Takim je o porodu potrebna ftanovitna snaka le-sha s podvifhano ricjo, in pomagavka naj venomer vampaft trebuh med porodam podpera in kvifhko dershi. Gerbaftim, ktire imajo maternizo pove-gano v isvotleuo gerbo, najdemo vuftje sa framovim obokam. Take naj med poro* dam imajo bol fedivno lesho, de jim o* trozhnjek navfpred ftopi. Je gerba velika, 5n fkloniva feja v pofteJji jim sadofti ne pomaga , take pofadimo na pofteliin rob, 5n pod noge jim damo dve niski pruzhizi, shivot jim navfpred vklouemo, miso pred nje poftavimo fe na - njo naflonit,- al pa, pomagavka pred njih fede na ftulzhik, de ie porodnize na njo naflonejo, in na po* magavkina ramena operajo. Tako le naj bodo, dokler fe vuftje rasproftori, in glavzo v febe pripufha, potlej jim damo po-ftranfko lesno v poftelji. *95 Ti fo fplofhni navuki, po ktfrih je fptofi ravnati, ťn > vfaki porodnizi pofebej bó bametna babiza fama vedila, kaj de jé materi narbol prav, kakfhino lesho de naj ima, kako ji trebuh operati, i t. d. Le poj takim ilopa otrozhńjek fam v fvoj pravi-fhin ftan, in vuftje prav ftopleno v medenzhno vhodifhe pripufha po redu, porod pa bode lahek , kakor vfak drcgi. Velika nafpamet je meniti, de puveshin ctrozhn-jek al vuftje fe dajata s roko potegniti v pravifhin ftan ; nizh ne magamo s roko ńju popraviti, fej fhé le porojila shalimo^ jih rasprafkamo, al rastergamo s prašnim berbanjam in gnjavlenjam ; ś tem farni delamo teshek in nevarin porod , kir bi lahek bil , ako bil porodnizi bres vfiga modrovanja mi dali pravi fhn á al lesho al ftanik. Nobene porodnize s poveshno maternizo nikar ne filimo presgodaj iu prevezli popadkov sdelavati. Ta rezh je vfirrl fploh nevarna , fofebno pa poŕodnizam s poveshno maternizo, sa to ker zhafa ne dobiva vuftje le rasproftoriri. Narbolfba je taka, de porodniza náj tifhi, kolikor farna porodnoft jo fili , in kolikor zhuti, de ji tifh dobro dej, in de jo lajfba. Bres popadka pa naj nikar nobena nikol ne pO-tiffeai Tretji p r e f e k 1 e j. Teshka in kafna porodi cev savol n a p a z h n i h v u n a j n i h porojil. §• 369. Redka fizer rezh je, de bl vtinajna porojila oapuřvala porodltvi al savol fvoje napazhne rojenoíli, al savol posnejfhi do-blene bolehnofti; vunder treba je govoriti od narnavadľiiľhih ľf olnvilnih napak, de bode babiza v teh rezheh vedila ťoditi, zhe fi bo lama pomagati vupala, al ji bo* de treba bol vuzheniga pripomozhka* §• 37°- Vndeňiza 11 ftamnih piskih ľe rada pripeti ťlO- fhezhim in poioomzam ; namrezh rioľhézh otrozhnjek po ľvoji tes b i tehta navsdol , in ftifka ťozhne pofodize; s tern sapera pretok vodnih i'okov. Kar vekfhi je ta pre* tokov sapor, kar je on med nofhefbtvam sgodnejfhi, toliko vezh in bitrejfhi fe vode nabere v pilkah , de otekata in fe napenjata toliko , de le je vzhafi bati oto. kovga pokanja* Dokler je ta otok majhln, ne dela nizh napotja poroda , in sgine kmalo po njemu ; velik pa sakafnova porod, oteklina fe smezhka, in to bres fhko-de ne je, sa to ki vnetje fe rado pridrushi in po tem doftikiät lhe přifad* Take nadloge med porodam overati naj babiza dela tako le ; Porodnizo naj lpravi 197 v ravno snako lesho v poftelji ; popadkov naj ne tifhi prelil no , de otekla piska po-malo in pozhaíi pripuľhata sa pozhafnim otrokovim pomikam , de ne bodo smezh-kana, al zlo rastergana; kadar prefredik babiza opera ob glavzhiuim predoru, bab-?a rakrat ne fme piskov se lilo tifiuui glavzi nafprot ; in tudi naj f ker bi , de noshniza ne bode fuha. — O prevelkimu otoku pa , kadar porod bi vtegnil muditi, al de bi fe rastergarve bilo bati, naj babiza rezhe sa zhafam zelnika klizati ktir bo snal otok vresvati , in ga fprasniti, potlej pojde porod po frezhi. Kcrvne otekline v piskih fo dvojne : Kadar kri sh.ile toliko prerasproja, de v podobi tanzih verviz obtekajo, in kr«ge delaj > po vunajnim plofk u framnih piskov, de ('e po njih fenjterrje delajo svifhani vosli , Kteri shugajo pokati ; temu pravimo de je shiljek otok. — Kadar pa is kri is fvojih po. fodiz ftopila , fe nnkopizhila med pifkii-zhaftim tkanjam pod zMovekovo kusho, in tukaj dela al vekfhi al manjfhi or<>k , ki je vi'hnelorudezhaft in en*ku raslit, temu pravimo de je kervaviťm »tok. — Gb"je kervne otekline kriv je otrozhnjekov tifh iu tesha, kakor fmo rek'i, de je vedenizh-niga otoka v piskih; farno lozhi fe v rem de ob vodenizhnimu fo lokovi in fozhne pofodize ftifkane , in de saftavlajo pretok; o kervavizhnim pa kervne , in de kri je javeraua ftopasi v fvoj fplqfhiu pretok po \ *o3 zelimu shivótu, de fe tedaj kopizhi v pis-kali in dela otok. §• 373. Oboji fcervni. oteklini v piskah ně delate lahko kaj napntja porodvi, pą ne fte radi bres hudih nafleokov. Velik in napet ker-vin otok naf ftraťhi, de bi med porodam nevtegnil glavzhin tii'b ga predreti, ras-tergati in nevarno kervavitvo ftoririti kti-re bi ne bilo lahko^ vftaviti pred porodam« ampak fhe le potlej Vfak" uevarnoft od-verniti naj babiza ravna vfe po befedah,' §. 371. Rervne otoke sdraviti je fhe le po porodu mogozhe. § 374- Vnetje, vmajnib porojil je redka boleseu fa*. ma bres uoshnizhniga vnetja , pa vtegne biti tud fama. Vnetja vunajnih porojil je, toliko mnogih rezhi krivih, kakor vnetja v nosbnizi •, narbol navadne fo , de, ?)oftavim shena je padla, fe pobila, potol-da in take vunajne nefrezhe terpe.la uą fpolovilih , de babiza prevezhkrat in nerodno je fpregledavala jo, slafti s fuhimi perftmi; al de je presgodaj porodniza fe vperala in tifbala v porod -, al de ima vu-le, rane y fpolovilih, al sharki beli tok , i. t. v. — Prikasova fe vnetje s vekfhim al majnfhim otokam, bolezhino, fkljino , rudezhino, fuboto , in s vekfho vrozhino. v bolnih ispodobkih ; sheja in mersliza fe vfelej_ pridrushite j vfak potip porodnizo eáboli in safkli , narbol jo fkli detetov »99 pomik j vfe to porod dela teshavin, bolezh. in sam udi n. Porodnizo obravnavamo v teh bolesnah vfe tako-, kakor ob noshnizhnim vnetju, v ktiro tudi fe rado rastegova vnetje. Glej §. 345. Ob hudima vnetju je treba sdrav-iiiką. §■ 3?S« Napazbno flvarjtna al posnejjlň ponapazbvana vu-najna porojila delajo zlo malokrat napotje v porodilfkih opravkih. Prirojena prevezli napazhna porojila ponavadi vshe lama ob febi ne imajo fpozhelofti, tedaj tudi ne porodnofti. Posnejfhe po otrokovmu fpo-zhetju doblene napake v porojilih vtegnejo biti al otoki, al israfhki, al sarafhena piska , i. t. d. take napake fe ne dajajo tukaj le na drobno popifati ; babiza naj ve farna po fvoji pameti foditi , je li mogozh famoteshni porod bres fhkode , al pa je potreba vuzhene sdravivne pomozhi. Z li e t e r t i prefekiej«, T e s h k a in p o z h a f n a po r o d i t e v savol napak svu na j porojil. §• 376, Poroditev je vzhali teshka in pozhafńą defilih nizh napake ne je , ne v porojilih, ne v detetu , ne v njegovih fvojfhinhh. Takrat je tega kriva kakfhina drugejna rezh. Ta slobha rezh je al krajfka in v pofamesnih vudih bliso porojilfha ilojezhih, ąl pa je fpiofhna bjĽí.noít porodnizhiną. 209 Krajfki porodoyi napotki-§• 377, Nahor tcrdiga blata v ritveka vtegne porod muditi, N pa fhe kaj slobue nadlege delati. Prevezh s blatam nabndląn in narla-zhen ritnek fe mezhka med otrokovim pomikam; ta rezh ga rada vnema , in v* petje pa vzhali ('prehaja v gnojitvo, in rą rada popufha piavke. Raven take nadlege tęrpi tudi noshniza, in porodniza je ne-frezhna fvoj shiv dan, Tedaj babiza vfelej naj fkerbi , de vfaka porodniza ima zhift ritnik o porodu. Ne je pri vlaki shenl'ki ena lama derfkla sadofti, defi'ih je po nji dofti blata fe fprasnilo , doftikrat sa njim $s gornih zhev pride v maftnizo terda govna , fofehno porodnizam ktere fo poprej vezhkrat in dolgo satu Ihan e bile. Tedaj babiza med porodam najdfha ritnik nabud-lan s terdim lajnam naj gą bersh fprasni s derfklo mlazhnę vode, 3/8. Slata shila. dela kafiu porod famo są to, ker porodniza savol njene bolezhvine popadkov sadofti krepko ne isdelava. Ta o-tok kervnih pofodiz okol riti pride ob tem zhafu lamo od otrokoviga tifha vanj, in je vef enak kervnim otokam v piskah, od dtirih fmo govorili v §. 372. Taki shiU (ki otoki ftopio vzhafi is riti na dan , in kar vekfhi toliko bľ'ezhifhi fo, in pred ÓOfcpfljanim porodam ne sginejo, m IMlęr 2ol fe siata shila ne vmakne, in bolezhino je mogozhe terpeti, prigovarjamo porodnizi poterpesh , Tej v kratkim bolezhina bode minula po porodu bres vfiga prisadevka. Babiza famozh naj gleda, de tih bolezhih krajov ne tifka, in jih fhe vezh ue sdrą-slii med tem , kdar fredno mefo opera. Ąk pa bolezhina prešlo fkli in porod pre-pozhafuo hodi , naj bolezho rit oblaga § toplimi okładki al gorke vode; al oharka pfhenizhnih prrob , seljfha fhlesa, al pa felsene. Zhe je sleg hujfhi in fe vnema. bq treba siravnika. Nabrana in cąiershana fzavniiza v atebirju manj- fha proftor v medeiizi, s tem mudi narokov pomik, in fhe vtegne materi nevarne nadlege delati. Ti f h v prenapet mehir delą bolezhine, in pa porodniza ne maga popadkov prav isdelavati ; vnetje, lama ob febi nevarpa bolesen, fe rad,a pritakne ^ zhe fe pa vnetje gnoji al prejde v prifad, takrat je gotova materna fmert; lih takq tudi zhe mehir fe preterga. Manjfhi ne-frezha je, ako fe revni tęrpinki mehir smertvudi, al vef oflabne , de nizh vezh. (zavnize ne maga dershati. §. 33o, To kar ob konzu nofhefhtva nofhezho V enomet fzat tifhji. je raven tifta rezh ktera o porodu fzavnizo sadershova. Sa-dersivik m obilno fzanje oboje pride od, OCfQkoviga tifha v&avueorodbe; Ńamicid 202 kdar o poflednimu zhafu nofházhve, ki fe je materni/a vfedla , ona tifhi v mehirjovo dno, in mehirju napotova fe rastegovati, takrat vlaka nabrana merviza fzavnize mora isfzana biti , savol premalo proftora, od tod tedaj riofhezho v edno tifhi fzat. Kdar pa med porodam glavza pride v me-medenzhnu duplu , mine njen tifh v me-hirjovu dnu , na tega meftu je tifhan mehirjov vrat v framov obok, in to savera fzavnizo. Zhe tedaj je porod po-zhatin, zhe glavza tizhi dolgo zhafa v mede n z i , takrat fe ťzavniza v mehirju (ilno nahera, in viih poprej rezhenih nevarjjolt fe je nam bati. Tedaj fzavuizhin sadershik je nafledik kafne poroditve , pa ne njeni sakajik, §. 381. Prevezh nabrane fzavnize posnamo pa zhafu , kak dolgo detetova glavza ftoji v medeuzlmimu duplu; kak dolgo de porodniza ne je fzala ; posnamo po boleznini in ipehirjovimu napetju v kepaiti podobi nad framovim obokam , in po prefilimu fzat tifhanju, kadar tifto kepo s rokama ftifne-mo. — Bąbiza sagledavlhi tak napet in fzavnize napolnen mehir naj jilhe ga isprasniti. Satorej naj dene porodnizo v podblosineno svifhano ritno lesno s do trebuha fkljuzhe-nima ítegnama v sloshni poilelji, potlej naj feshe s nekterimi peritmi fkos noshnizo do deteto. -e glavze , naj s lepo perite , lih v merda njo djavfhi, vpre v glavizhne ^erde kcĄi, naj kamor maga glavzo odrine 103 ori mehirjoviga vraru al kvifhko, al navsad v krisbnizo ; naj jo tako le dershi, dokler izavniza vtezhe. Med fzanjam naj babiza s ono roko pridno mane mehirjov ocok nad framnizama. Po tem bode porod-n.za lahko potifkaia popadke , im kmalo porod opravila. Zhe ni mozh glavze odriniti in izavnize ispufhati, bo treba porod-nizhara, de naj pride in vodo s zevko r.ą-ítavň Vfelej pa tudi tega ni mogozhe , tedaj je treba porod s klefhami dodelati. Zhe tega ne dopufha al prenapolRen mehir, al kakfhina druga nevarnoft, bc treba mehir predreti s iiaftavzam nad framo-vim obokam, in fzavnizo fprasniti. Vfe to bode prefodil vajen porodntzhar, in vedel bo v funinih nakljuzhbah , kaj de mu je delati ; ker mehir prebofti je delo bres vfe nevarnosti. § p 1 o f h n e shivotn e re napotvajo §. 382. Vfaka shivotna bolesen je vekfhi al manj. f hi na poti k pra vi f hne in hitre porodove hojbe i nektere porodnize pa fhe imajo shivotne fvoje pofebfhine, ki ne fo raven bolesni, vuner saverajo porod, de je al prepozhafin , ą! tudi teshek, al pa fhe lami materni krepolti nemogozh. Treba je cd teh govoriti, de babiza poroda, savol njih samudniga, ne bode fprldila s prašnim v.peranjam, in s fhk odli vim modro vaujam* bolesni, k t e-, porodu. 2o4 in ga fhe teshjiga delala. Kar fe v ftvarbi po ftvarnikovih sakonih godi « to je dobro jn prav; mi pa delamo ne dobro ne prav, zhe filimo, in prehitevamo. §• 383. Drugej fmo vshe povedali, de vekfhi terplenje imajo , in de teshje in pozhafne« je porojajo shenfke filno mlade , al pa zherftve sdrave in vterjene korenjakine, al zhes tridefet lejt ilare pervefmize, manj pa terpijo £ploh poporodnize. Tudi filno tolfte porojajo pozhafno , ker kmalo ope? fhajo med tifham, foľebno v konez poroditve Al take kafnobe ne imajo nizh hu-hudiga v febi, nizh drusiga napotja ymef ne pride. §• 384. Vfe bolesni, ktere teshko fopenje delajo pešajo in kafnijo porod, al pa fhe ga delajo po fami porodnobi nemogozhiga , de mu je treba pomagati, kdar porodniza savol premalo fape ne sdelava popadkov \ al ne sadofti, al nizh. Lefem fhtejemo pluzhnizo, naduho, vnetje v pluzhah, v gerlu, bodlaje; tudi prevelik brahor, vo-> denizo bi rekel perfno, trebufhno , i. d. Takih porodniz ne fmemo priganjati filno. popadkov isdelavati, in narlaglej one po-íooijo v poftelji fkoraj fedezhe; pa je dobro, de jih ofkerbeva sdravnik.; |. 385. Kjfc ne fo redke pri shenfkih, pa ne fo iahfeo poradu napotne, le vtepejo materi 205 biti nevarne. Ref de trebufhin drob, ki dela kjilo, ftopa ob nofhefhtvu uasaj v trebuh , in tudi o porodu ne maga lahko isltopati, ker nofhezha materniza ga sa-tifkaj pa vunder je mogozhe, de al pe-Zhiza .al Zhevo al oboje vred vtegne oftati V kjili vef nofhezhi zhaf al pa fe med porodam istifhati, in ta rezh fe ne Ime v nemar pufhati. Kdar babiza sażhuti kjilo pri porodnizi, naj fi je kjila al ftara al sdaj doblena, je vfelej dolshna klizati zelnika , de bode isftoplen drob poravnal v pravifhiu fvoj ftanik , in med porodam ga isltopati varoval, tako; de na tifto melto, kjer isflopa drob dershi fvojo dlan pritif-iieno. Porodniza naj v poftelji leshi ravna in snaka, in ne fme filno tifhati. Zhe kjile ni mogozhe vravnati, zhe fe je tśa-drige bati, ali je vshe kjila v f haki, takrat je treba detetu pomagati vumetao ta f ve t. J. 386« omeiievizt med porodam samujajo porodov opravik sa to , ki materin shivot pras-nova, in nizh nedela vef ta zhaf. Omed-levize fo llabo snamine, ne farne ob febij ampak njih prizhetik je lievariu. — Blishirt prizhetik omedleviz je trud in flabota vfiga shivota, ktera jě ptifhla al pozhafi, al nanaglima, kakor njeni svirik je napadal al pozhalno al naglo. Dalni prizhetki o-medleviz fo slafti shivotna mehkUshnoft, šdrashlivofti teshke bolesni, sgublene fo-zhnjave, fofebno kri sgublena is maternize 2o6 al is nofai is plnzh al podrugcid. Doftikrat pridejo omedlevize, de nizh ne vemo od kod. iZhe ne fo prepogoftne, in ne dolge* porodnize prevezh ne flabio; żhe popadki ob neomedlivizi fo fpefhni, in ne zhutimO nobene druge nevarncfti; takrat porodnizi pomagano s obudivnimi in krepzhavhimi pomozhki i de bi moZh imela porod dodelati. Porodniza naj leshi v priloshni polletji, in naj pnpalke tako po ivdu potifka. kakor popadajo. Kdar pride omedleviza je narbolfhi ji peft hladne vode v obras; trefhiti, pa jo kmal obriftti, ji dajati duhat al hudiga vrifka, al jelenovza, al falmiakovza , al s njemi jo po oblizhju masati.tudi naj dergnejoji podplate s fuk-nara al pa fhetmi Kdar fe ]e pozhila$ ji damo vshiti nekoliko shliz dcbriga vina ; dobre mefne al vinfke juhe, gomilzhnigä teja al pa metniga s iiekterimi kapiami hcfmanoviga shganja , al pa metniga ; she-je naj nikar ne rerpi, in naj tudi prevezli popadkov ne tifhi. bi pa bile omedlevize dolge, pogodim povrazhavne, in bi sdrái vilbe jim ne ventale j takrat bo treba po-; rodu bersh pomagati. $•387- Posbivotni kerzbjé ± makata\i%e ^ tí fe jim pravi ksbjajl, fo poroduizam vfelej narslobnifhi šleg , ker fo radi fmertni detetu in materi. Kar porodnizo sgodnejfhi popadajo * kar fo pogfjftnejlhi in däl f hi j toliko fo nevarni f hi , fofebno zhe popadki fo flabi in vuftje kafno pripufka. Manj pa fo nevar- 407 ni, fej fhe poroti fpefhio>, zhe vuftje prav pripufha iu boshjaft ne je filna, al fe je fhe le pri kasala po pripufhu glavze v materno vuftje. Rezhi, ktire, prilushnoft-vajo boshjaft, fo mnoge , in le vuzheui sdfavnik jim ve in sna prav ventati; sato-rcj ne bodemo_ dajali tukaj nadrobnih na-vukov ; le babizam bomo povedali, kaj de naj fploh delajo, dokler sdravnik od da-lezh pride, in pa sa to, ker ni nobeniga fplofhniga primomozhka sa vfe take slege* ktirih praviga korenika je le teshko ve-ditit §■ » / BoshjaftnO porodnizo naj babiza bersh fpravi v dobro pofteljo; med sobe, de li jesfka ne fhkodova , naj ji da grifti v ruto savito kulialnizo. Pod nof naj daja duhati hudiga vrifka, jelenovza al falmiakovza, al ofmojenih kurjih peref, al foshganiga papira, kar kol ima pred rokama. Trebuh naj ji ogrinja s gorkimi rjuhami, na pinjko naj pokladá rutize al morfko gobo, ktere pomaka v gorek fhlesov obarik, al pa v otřobin; v noshnizo naj derfka topel fhlesov al pa otrobin obarik smefen s drevnim oljarn* Zhe vshe dolgo ni fzala, naj gleda fzavnizo is nje fpraviti, naj daja gomilzhnih derfkel v sadnizo. Mauejo naj in dergnejo boshjaltnizipodplate s fuknam al pa fhetmi. Pavzov pa ji ne je treba rasklepati, to nizh ne venta , fhkodlivo je, lomi perft-s. Kdar fe je sbolfhala, de kaj savshivat maga, fe ji bersh da gor kika teja al gomilzhniga j al 3oS metniga s 20 kapiami hofmanovza in tol* ko bibrovuifhke omake , in zhe je trebA fhe vezhkrat, Zhe po teh pripomozhkih sleg mine, in pridejo fpefhni in sdajavitni popadki , takrat f m o fi fvefti frezhniga hicriga in popolnamga porodoviga konza, sa to ker takim porodnizam le tudi rada pofteljza kmalo po otroku istrebi. Sháloft-na rezh pa je , zhe vfe nizh ne vede * in slegi ne vtihnejn* Takratni sgublati zhafa, bersh je treba dete oberniti in ga sa nog-ži islezhi , ako le je vuftje pripuftilo toliko, de lahko roka fkosnj grede. Nizh pa v delu ne fmemo fhefhnjati in naglici $ fofebno dokler vuftje sadofti iie pripufha* Velike varnofti je vfelej_ treba, in kmal fpervizh pokliżati sdravnika , po kcirigä befedah fe je natanko ravnati. 209 Dŕugi ftavik. Vsroki teshkiga in pozhafnjga poroda na detetu. § 389» Kdar dete ftopi v porod po ďolgotni meti fvojiga shivotizha, pravimo de ta ftanik je redoven, in tak tudi bo porod, to ješ prifhal bode otrok na fvet bres vfe ptuje pomozhi, porodnoft farna ga bo djala na dan, naj fi hodi s glavzo naprej al pa na-poCled^ de je le vfe drugo prav in v dobri primeri; to je, de ni nizh veliziga kri-sham ne v medenzhnim proftoru, ne v ftanu detetovih vudov, ne v krepofti in ter* peshu popadkov. Defilih otrok po temu nattopku po vfih mogozhih raslozhkih, le rodit vtegne breś ( fvoje fhkode , vuner pa je ref, de vfelej materi sa taki porod je treba filo vezh Vperanja in zhafa, kakor zhe bi tifto dete s glavzo naprej tako vftopito, de obras podolgama pride v eniga krishnizhnih kotov. Ta fam naftop je v ftvarjenju edini redovno prilizhen. Vfak drugakfhin podol-gamili je fizer redoven, pa liepriliżhin 9 defilih ftopa otrok s glavzo naprej, pa ne s obrasam v krishnizhin kot; lih tako 9 Zhe otrok v.ftopa s nogzama , kolenzama al s ritko, je tudi redoven, pa vfak .meni Vnigä ediniga je porod samudnejfhi in tě* shifhi. O Ref je, đe otrok tudi vtégne prilizhin ftop v porod fi vseti, al vnner bo poroditev teshka, samudna al fhe bres pomaganja nemogozha, ako je kakfhina neprimera med proitoram in med gruzho: to je, ako bi otrok po f voji godnofti al vef, al po kakfhinih okrajih prevelik bil; on bi premalo proftora imel jiti fkos fizer prav ilvarjeno medenzhno itrugo. Vekfka ko je nefpřimera med otrokovo velikobo in med medenzhnim proftoram , teshifha bo tudi poroditva, al pak o prevelikobi detetovi fhe fama ob febi nemogozha , tedaj bo treba porodnizharove vumetnofli. S eno befedo in fploh rezhi : Tukaj fe fnidejo vii tifti napotki , ki fmo jih povedali v govorjenju od medenzhne napazhnofti , tedaj fo tudi porodu potrebni vfi tam re-zheni pripomozhki; ker ta rezh fi je vfelej febi podobna in enaka , naj fi je medenza premajhina, al naj fi je dete preve. liko ; obojod je raven tift nefprimerik med proftoram in med gruzho, Pervi p r e f e k 1 e j. Teshka poroditva savol neprili-zhniga otrokoviga naftopa v porod s naprej gredozho glavzo. $• 39°« Neprilizhin glavzin ftanik. krir fe nar-vezhkrat nakljuzhi je tift, de obras gleda v Jrammxc: porod v takim naftopu je vfelej lít mervizo teshji in kafnji, pa "mati ga fa-tnotesh frezhno dodela , zhe le vfe drugo je prav, in medenza sadofti proftorna fpre> jemati dobro fpodobaniga otroka* Ker pa obras je nardalfhi glavzhin okraj, tedaj fe ne daja lahko in bres obotave fukati iit pomikati pod framovim obokam, in ftopati tiavun in nakvifhko, kakor fe daja saglav* je; torej je saglavje med pomikam zhe* dalje hol tifhano v kukovzo, in tukaj le napenja prevezh prefredik, in ga lahko daležh preterga* Obras detetov ima ttidi terpeti raven tak filin tifk , de doftikrat pride od mezhkanja vef vifhnel na dan» vuner bres vfe fhkode* Snamina tega naftopa -preberi v §. 250. Pomagati tukaj neje nizh treba, famuzti o glavzhnimu is-hodu nikar mati naj pre-filno ne potifka|, de glavza prenaglo ne fmukne , in pa babiza naj varova prefređ« ka, in ga varno opera. §. 39 í» Nepriiizhiň ftanik v porod je tuđi. Mat glavza s obrasam navfpred Jłopa v materno uít/í/ŕ. ťorod je vfelej mervo teshji in kafnji 4 ker fe glavzhni in medenzhni premernikt prav ne vjemajo. Prasna menitva pa je, de obrasni porodi fo detetu nevarni: vii hodio tako, kakor drugi glavzhni , żhe imajo le vfe v redoven porod potrebne pogoje. O a 212 §■ 392. Obräsov vftop v porod pravio de vtegne biti zhveterin: to je i- de zhelo ftopi ľpred nad framov obok, 2. de pride zhelo v predgorjovo ftrano, 3. fe sna vpreti v delno lednizo , al pa 4. v lefco. ťo ras-lizhnih tazih náílopih tezhe obras al po poveshnimu premerniku medenzhniga vho-difha , al pa po prezhnímu proti naravnoít jiafprotni ftrani, v ktero^fe tudi s bradel-nam opre. $• 39S- Tesbko bomo ftanik obrasov saref svědili, dokler vuftje fhe ne je rripuftilo, in vodin mehir ni poknil : po vodnimu fkoku pa fe dajajo obrasovi dejli nafhimperftam bol otipati, in po njih ftaniku refnizhuej-fhi fodimo ftanik detetoviga telefza : nam« rezh, kjer bradel otipamo, tam ťo tudi perli, in dalje vef predshivotizh. — Naj ob porodnim sazhetku ftoji obras kakor ho-zhe, vuner bode vfelej tako ítopil v medenzo, de bo zhelo ftalo v eno lednizo, bradel pa v drugo. Med porodam fe pomika obras zhe dalje v medenzo, in ťe ťuká tako, de zhelo po lagama pride v kri-shnizhhr bok. Kdar ťe obras priblisha is -hodiťhu, ťe opera bradel sa framov obok, zhelo pa in terne ftopata zh.es rasprojen prefredik na dan. §• 394, Porojenzam s obrasam naprej fe v obra-su dela vifhnel in vproshin otok podoben sn otoku, kteriga porojenzi 's temenám, al pa s ritko naprej dobivajo na temenu, al pa na ritki- Ti vifhneli in otekli obrasi ne io nizh hudiga, kakor ne fo tudi une o-tekle ritke ritniťkih rojenzov. Nerodna nef-pamet babizhna bi bila hoteti jim kaj ven-tovati , lej sginjajo farni , kakor sgine temenfek otok. Veliko bol treba je varno in s lepo legati ob fpregledu, dokler je dete v materi, de s tipanjam obrasa ne fkvarimo, §. m- fovesbin gtavzbfo najtop. imenovamo , kdar glavza flopi v medenzhno vhodifha tako, de v fredi vhodifha otipamo eno glavzbnih ifraniz, pa ne mezhave 'in ne temenovga f biva. Tak povegama ftanik je le dvojin, to je: teme ftopi mervizo hol al v eno , al pa v drugo lednizo, in al ena al druga glavzhna ftraniza fe mika v medenzo, obras pa gleda al navsad vkrisiinizo, alpa nav-fpred v framnize, Poveshno ftopavna glavza fe posnava po tehle snami nih: Maternizhno vuftje ne je o popadku enako napeto, in pozhafnáto pripufha. Vodin mehir je po navadi velik, ob popadku fe sadofti terdo ne napenja, ia pok ne sgodneje, ker glavzhin ii lin ftifk ob kofti ga rasmane- Glavza fe fpervizh pomika le pozhafi, in otok ktir fe dela po ftranizi, ne po temenu, je fhiroklat, plofh-nat in terd ; ne pa svifhan, ne klinaft, Temenfek fhiv hodi blishje ob lednizi, »u v ktero glavza ftoji'; ob nafproťni lednlzi najdemo prasnijo, které o pravimu glavzh* timu ftaniku nizh ne najdemo, §• 397- Poveshin glavzhin ftop v porod ní nizh tako redkiga, al ker porodovi liojbi ne fhkodi, sa to ga malokrat sazhutimo, ker nam je rado sadofti svědit in otipati, de glavza hodi naprej , in ne pozhiflamo * kako de hodi; al ta nafha nevednoft je veliko majn fhkodliva, kakor bi bilo na» fhe djanje, ako bi mi po nekterih fhol-fkih in bukvifhkih navukih hotli otrokam na fvet velevati, Kaj she? zhe babiza ne posna poveshniga ftanika, ftj je sadofti ji vediti, de glavza je naprej, sa to bres fkerbi pufha porod famiga febi, in delą zlo prav; in zhe bi tudi lih o porodovim sazhetku posnala glavzhno poveshnoft, ję vuner narbol prav, porod febi prepufhati, In ga nizh pretikati; famo to bode porodnizi prifpefhno, ako leshe v tiflo ftran, v ktero fe je glavza savegnila. Tukaj le govorimo famuzh od poveihne glavzhine lege, pa ne od take, po kteri hodi fpod-njak glavzhine ftranize, in ki vftppa vu« fhefze v maternizhno vuftje. §. 398. Glavzhin ftop v porod s sagíavjam naprej, n6 dela v poredbi nizh kaj raslozhka od ftra-nizhne glavne poveshnofti. Zhe vfe drugo je prav, bode tak porod raven kakor vlak redoven glavzhjo faruotesh freiUuo duko,* sis naii^ To velja ođ farnih porodov, kjer sa-glavje po polnim ftopi v medenzhno vhodifhe, in de fe tudi naprej pomika: dru-gaka rezh pa je, kdar saglavjovi fpodnjak otipamo v maternizhnimu vuftju, in kdar potlej satilnik fe pomika, glavza pa saftaja in fe vmika, 5- 399- Na/lop v materno vvflje rokzę s glavzo .vredt Pokler je otrok nad vhodifham , ne vemo nizh, kako bode v porod naftopil; gibizhin, premakne fe lahko; vuner vemo, de v poflednih hipih fe nikol veliko ne smakne. Zhe tedaj glavza vhodezha v medenzo ftopi mervizo fem al tje v ftran , ji oftane prasnija na uni ftrani, in zhe otrok takrat s gornimi vudi fe kaj gine in fegne s rokzo y to prasnoto, in je vezh ne vmak-ne , tedaj pride ŕokza s glavzo vred v naprejin porod. Porodu, je ta rezh vfelej fhkodliva; vfaj je porod savol tega bol teshek, defilih , kar fe tudi narrajfhi sgo-di , je redoven in iamoteshin. Zhe glavza je majhina^ medenza pa proftorna, takrat bo rokzä" malo napotvala , ilafli zhę fe pomika po kotu sraven krishnize, ker niaja proftora glavzi krade. Al tega vfega ne vemo lahko popred, tedaj zhe le glavza sraven rokze prav vftopa ; zhe medenza je pravifhna in ohlatna; zhę porodniza ima dobre popadke in je terdną; zhe glavza o vfakim sdajovidm popadku fe poglo-bejfha , in zhe ne je drugih saraudkov; tedaj takrat prepuftimo porod iamoteshai ai6 inaterni porodnofti , ktír vfelej mervizo, teshko pa frezhno bode dokonán. §. 400. Zhe pa glavza je prifbla v medenzrno, duplo, in fe tukajle narsdajoviilhim jiadkam vpera in nizh ne pomika, ca c pridfhi rokzi overshemo. sanko in pofkuli-. mo sanjo dete mehko potegvati , to pa le ob popadku, iu ne s gerdo, de rokze ne f k varimo. S eno roko mi potesaje san-kano rokzo, s plofkam perilo v ime roke legamo pa v drugo ftran na glavzo , in mehko pripomagamo vlaku. Zhe ta rez'! ne jide po frezbi, je treba klizač porodni-zhara , de porod dodela s klefhami, doklej fhe prevezh ne otezlie rokza. detetu. . §. 4°í". Ako bi fe kmal o sazhetku poroda glavza prevezh poftranfko nad tumpaftim fpod-liim robam ene al druje lednize vperala t sa to ker na uni ftrani rokza jj proftoe pojema, de glavza ne maga v medenzhno vhodifhe ftopati pri vfi.Ii sdaj.oyitnih popadkih;, takrat potifuemo rokzo v kot poleg krishnize , damo porodnizi lesho v tifto firaiij kamor je glavza savegnena, in zha-kamo, de bi po temu oporoozhku glavza v medenzhno vhodifhe sderknila, in zhe sderkne prepuftimo porod famiga febi. Ako; pa glavzaoltaja v tejnepravifhni legi, in v ■vhodifhe ne fmukne, rokza pa smiraj fe globejfha, takrat bersh obernemo dete, in ga sa nogi na fvet fpravlamo. Rokzę ą tlf maternizo nafaj fpravlati ne je treba , vfelej bode naprej ftopala , ne bode sad oftala; leganje pa porodnizo vfo pofhko-dova. — Zhe pa , kar fe redko primeri , obe rokzi v porod (lopate s glavzo vred , takrat bersh obernemo dete , in ga sa nogzi ispravlamo; le takrat tega ni treba, kdar je otrok negodin, iti pręmajhiii, fe| tak pojde fam rad. Drugi p r e f e k 1 e ji Teshka in pozhafna poroditev ?avol detetove prevelikotev primeri s medenzhnim pro-ít o r a m, §■ Ą02. Tef narbol prilizhni naftop v porod v-tegne dete fizer imeti, zhe pa je njegov shivotizh prevelik al vef, al po kakfhnimu dej]u, al fam na febi, al v fprimeri s materno medenzo; tedaj bode taka poroditev vfelej teshka in pozhafna, ker tazi-ga deteta dejli fe fpravlajo 1'kosi medenzo s preveliko nujo , in s dalfhim po-mudkam. §• 403. Glavza vtegne biti prevelika po trojnih pogojih , to je: sna biti 1. prav ftvorjena m sdrava, pa prevelka fama na febi, % jarevelka savol kake bolesni, in s defilih |e pravfhine podobe, pa farno sa porod 218 prevelka, ker njene kofti she v materi fo v fhivlh med feboj terdno fklepane in frafhene, de fe o porodu ne dajajo (poriniti , ampak le pozhafi pomalim ftifkati. 404. Glavzo v medenzhin proftor preveliko posnavamo po teh le snaminih: 1. Materin trebuh fe prav ne vfeda. t. O sazhet-ku poroda materno vuftje najdemo zlo vi-foko v medenzhnimu vhodifhu, in pripufha filno pozhafi. 3. jiadne vode mehir fe terdno napenja, oftaja premajhin , pokne prav sgodaj prejdin je vuftje sadofti pripu, ftilo. 4. Po vodnim fkoku najdemo glavzo vifoko v vhodifhu, in ona ga tako tefn« napolni, de nizh proftora ne oftaja, 5. Te-menfek otok fe jame delati zlo sgodaj, iri polagama fe sdela prav velik. 6. Nar krepkejfhi maternizhni tifhki pomikajo glavzo le pomalim v medenzo, de fe komaj sna. 7. Porod je pozhaGn, filno bo«. lezn, in trudi porodnizo, $• 4°5- Napotki in tňshave o porodu fo vfelej enaki, naj fi je al proftor, to je medęnzą premajhina, al pa gruzha, to je glavza prevelika; satorej je fploh treba ob glav-zhini prevelikobi ravnati po navukih, ktere fmo dajali od pretefnjh medenz. Mi bi fizer tudi snali glavzo , kakor medenzo meriti, in mere v ftopnje dejliti, iu po takim vganiti, kakfhin bo porod, al kip glavzo v materi premeriti je teshka rezh, sio. delo pa porodnizi fhkodlivo, in fhe bi v-tegnilo nam ne biti mogozhe prave fprime-re najditi; ker zhe bi lih glavzhino veli-koft najdęli, pa bi ne magali dolozhiti , koliko fe taka glavza daja ftifuiti; satorej mere naj bodo mere , mi fe pa ravnajmo po tem, kar farna rezh kasne, ta vadi babizo narbolfhi, §. 406. Kdar je babiza po natanzhnlmu fpregledti svědila , de glavza v porod redovno fto-pavfha je prevelika , bode fmela porod firepuftiti famoteshni porodnofti v teh le primerkih : i- Kdar porodniza ima vef shivot pravifhno ftvorjen , in pa fofebno medenzo, in de je sdrava in terdna. 2. Zhę ima sdajovitne krepke popadke , ki ji po redu hodio, in jih prav isdelavati maga. g. Zhe vfa mehka porojila fo v fvojimu pravimu ftanu, in ne fo fuha, ne otekla ne bolezha. 4. Zhe nizh kaj nevarnofti ne fili prihitevati porod. 5. fofebno zhe fe glavza vdaja popadkam , fe klini, temeti-fek otok rafte, in glavza po vfakimu sdat-nimu tifhu fe mervizo globejfha. Taki porod naj grede fvojo pot fam} teshek bo bolezh in truden , pa defilih vzhafi terpi dva dni s bode vuner frezhniga konza. Opravik pri tazih porodih je, de babiza fkerbi s derfklami istreblati blato is maft-nize, in de porodnizo fzat opomina. Porodniza naj fe pred shafaro ne v trudi s iiepokojiiim djanjam , leshi pa naj pô volji, al ledi al hodi, dokler vuftje jame pripu-fhati. Potlej naj fe Ipravi v porodivnek , pa ne fme kmalo rif hati, dokler vuftje sadofti ne je pripufhalo glavzo v febe prejeti, fizer pride ob vfo mozh , kir je pa ne bo. de imela, kdar je bo narvezh potrebovala. Zhe dolga poroditev porodnizo preveza vtrudi, de popadki fo majhini in kratki, al zlo premolknejo , takrat ji dajamo tiftih pokrepzhal , ki fmo jih rekli v 327. Nikar pa mi je ne filimo popadkov isdelavati, fhe le prepovejmo vfe tifhanje, dokler fpet pridejo mozhni. jo napade po-zhitik iii fpanje, ne blasnimo je : pozhitik je velelo sdravilo, daja krepoft in mozh. Babiza naj ne posabi o dolgi poroditvi porojil masati, slesaftih ftvari vanja derfkati, omezhilnih pogrejkov okladati , in jih 0-, hraniti rofna in mehka, Kdo ve, dobiva le glavza kdaj toliko velikobo, de bi ne magala med vhodifhe prav sdelane in proftrane raedeuze ? Vu-ner nakljuzhi f e , de le savol prevelke glavze porod famotesh ne je mogozh, de hres prodnizharja zlo ne jide naprej. Taka je fhe rajfba, kdar veliki glavzi je hoditi fkosi tefnobuo medenzo. Vekfha ko je ne-fprimera med glavzo in proftoram , ,vek-fha_ bo teshava pomaganiga poroda, forej, babizhna fveta dolshnoft je , kdar vidi al poprej nevarnoft poroda tako teshkiga , al jo sagleda med porodam > bersh in raj f hi 221 presgodaj klizati porodnizhara. Zhe bi prevezh savupala v porodivno ľamoteshno mozh, in odkladala, pojde glavza sa ti-fham v medenzhno vhodifliě , al pa bo vrinjena fhe v duplu, tukaj te bo sagosdila obtizhala in vklínila , de je noben tilh ne bode pomaknil. Sdaj otekajo porojila, fe vnemajo, vfak hip dela porod teshji in bol fklezh, Zhe fe pridni porodbi nafrezhi, de otroka, ki je tem zhafi vshe vmerel , istlazhi po neisrezhenim trudu v nekterih dnevih , bode mati vfelej vboshiza ; vneta porojila prehajajo v gnoj, al fhe v prifad, al taki teshki porodi, ktere je bresveitna babiza suemarila , pufhajo radi sa feboj mertvudoft fzavueka in mehirja, smezh-kanje in prepor maternizhniga vratu, ras-tergatev prefredka , al pa fhe maternize , in konez je matere. §. 409. Voilenizbna ghvza. Ta bolesen je prefiiirt nabor vodene mokrote vglavzi,de ona je sa to prevelika, in toliko vekfha, kolikor vezh vede je v nji, Glavzhina vodeniza je trojna: al fe je nabrala voda med kośbami in koltmi, ta je vunajna; al voda je v buzhnimn duplu nabrana, ta je snotraj-na ; al pa je obojod voda nabrana, svuuaj in snotraj buzhe, in ta je povfeglavna vodeniza. §. 410. Snamina vunajne glavzhine vodenize fo: 1. Vfe tifte prikasnje ktere pomenjajo pre* 222 veliko glavzo (§. 404.) 2. Po vodnima 1'koku nafh perft otipa filno veliko glavzo de vfe vhodifhe fpolni, in je mehka raven kakor ľvinfki mehir s vodonalic. 3« Sper-ftam mervizo bol vtifkavfhim dela fe ja* miza v glavzi; in pa teshka rezh je zhuti-ti mezhave na glavzi in Ihive* 4. Med porodam fe dela nesnano dolga in vprosh-na temenfka oteklina. Snamina notrajne glavne vodenize fo po verh danih v §. 404. fhe ta le: O fpregle* du najdemo veliko, fhiroko, mehkobno glavzo; po vodnímu fkoku otipamo me* zhave in fhive vfe fhiroke , mehke, pluf-kafte; dalezh fakfebi ftojezhe glavne ko* fti fo tanke in vproshne; robovi okol me-zhav in fhivov fo fkosi kosho zhudti ojftri, de fkoraj kosho prederajo. Snamina povfeglavne vodenize fo raven tlita, kakorfhna vunajne. Pred otrokovim rojftvam fe ne daja vediti , je li sraven vunajne vodenize tudi snotrajna, ker prav fada je ta pri uni» 5- 4»* 4 Glavzbna vodeniza dela o poroda ras-lizhne napotke, kakor je vodeniza vekfha al manjfha : «. Al glavza med porodam fe dobro sdalfha in ftifne, in porod jide fizer pozhafno, pa famotesh. 2. Zhe pa je glavna kosha pretanka, in fo le popad-ki mozhni , tedaj glavza bo v medenzo naua, tukaj le najdfha premalo proltora ode ftifnena , in prenapeta fe predere, 123' voda istezhe, in porod bode todi famote-shin. 3. §0 pa koshe preterdne, ne pre-derejo, in pregroba vodenizlina glava v medenzo tifhana, fe takrat tukaj le vkiini in vpre. 4. Al prefilno vodenizhna glavza nemogozha v medenzhno vhodifhe, fe vpre narbolfhimu tifhu, in oftane gibizbna nad vhodifham. Oba pofledna napadka klizheta porodnizhara famiga, de al pomaga s kle« f harni, al pa glavzo naftavi, in vodo is-tožbi. §. 412. Preterden fklen med glavnimi kojlmi v fhivib. Vemo, de glavne kofti nerojenih otrok imajo biti lozhene, gjibezhne po fhivih , in le s kosho svesane ; ta gibizhnoft jim daja o porodu fe ftifkati, fporivati in glav-zhino fhirjavo manjfhati. Al vzhafi fo kofti po fvojih fhivih terdno srafhene, fe ne lozhio, in ne dajajo fe f poriniti : od tod je porod teshek in pozhafin. Glavza pre-terdna potrebuje vezh zhafa in vpretja fe pripravlati sa porod, fe ftifkati, fe klini-ti. Buzha tedaj ne je prevelika farna ob febi, le savporod je taka, ker fe s tesh* kama in pozhafama daja vmanjfhati. §. 413« Snamina terdno srafhenih kofti nerojen-zove glavze fo : 1. Poznafm pomik pri vfih dobrih potifkih, in bres drusih napotkov. 2. Perft otipavfhi ne sazhuti nizh fhiva. 3. Le majhina, al filno napeta in terda fe dela temenfka oteklina. »24 Tak porod obravnamo vfe raven takc>,» kakor porod s glavo preveliko al famo ob febi j al savol kakfhine bolesnobe. Vfelej bode porod famuresh mogozh, zhe le bu-zhiza s materno medenzo ftoji v taki primeri , de ona defilih s nujo, pozhafi ia muzhno, vuner fkos maga; zhe mati je sdrava, de fo potifhki krepki , zhe fe le glavza po vfakim dobrim popadku mervo pomakne , in zhe nizh drusiga ne fvetova porod prihitevati. Zhe grede pa kaj narobe naj klizhe babiza rajfhi presgoriaj porod-nizhara, de samuda ne deva v ne varnou ne matere, ne deteta. §♦ 4r4» Vrefliirole plezha detetje. Kakor odrafhenzi febi ne fo vfi enaki v velikofti, jakofti i* t. d.; tako tudi nerojenzi fe najdejo , fizer prav ftorjeni, pa pregrobi in prevezh ple* zhati. Tazih porod je vfelej teshejfhi ia samudnifhi, pa nikdar, ako vfe drugo je prav, savol plezhatofti farne ob febi ne je iamotesh nemogozh: ref de teshejfhi, pa redoven je. Kjerkol namrezh glavza fkos maga, tam tudi shivot. D.kler rojenzova glavza neje prehodila medenzhniga dupla, ťtojita plezha profta in gibizhua nad vhodi-fham, in fe rada oberneta , kamor jih vo* di glavza fe lukajozha fkosi medenzhno ftrugOi Po tem takim ne je drugazhi mogozhe j kakor de plezha vfelej (Šopki morata v poveshin ali prezhin premernik medenzhniga vhodifha, kdar otrok s glavzo naprej redovno hodi 5 iu po temu ravs łiikti iiajđeta píézhä vrelej šádófti pŕoftoraj Íri pa fhe sa to 4 kiŕ ie däjata- dovel ftif-hiti. Redo vilo ňä f vět pridfha gtävza gleda V éno maternih ftegen; po ternu namerku fta takrat plezha v rävnimu premeruika medehzhnigä is - liodifha 4 v takrat fvojimu pravimu kraju. Zlié plezha po kakfhnímu - napotku fe ne ftä pfav safuknilá * iii fta v prezhnik rheděnzhmga is - hodifha ftobila $ takrat vtegneta med fediiižama ôbtižhati% ín zhe ťe tukaj predolga mudita, bode ba-'hiżi treba dete išvlekhki, de mú úe bode kaj fhkodiloj iit de pořoiUvizá ne terpi predolgo,. ker fe obema lahko pomaga. Kdär tedaj dete fe ne isprävi šmed is-ho-diťha po dobrih ttfhihj al de sáVot nizh popadkov tam predolgo obtižhi s ple'.haina naj ga refhi babiza tako le; se eno roko š lepama podpera na dati pfidfho glavzo h s kasavzam iu velkim perftam une roke feshe pod framov obok nad detetjim tivni» kam v tifto ftran in v plezhize, ki je bol proti materni krishnizi, la S perftama pri-tifne plezhe do krišhnize« Po temu säfuku pojde š peřvim popádkam dete rado na fvejt. Bi to vupanje prašno bílo , alí bl popadki dolgo ne prifhli takrat babiza fkljuzhi oba perltá, jih š kljuko safadł pod otrokovo pafdiiho, Irt ga potegne. Zhe ji to delo ne bi btelo po frežhi, de plezha fe ji ne fta dala safuknid v javeti prememik ž al zhe Jih je safuknilä, pa I 326 dete nehzlie sa podpafduhnim vlakam, takrat babiza popufhaje pafduho, feshe dalje s periłama po ramzu , in ga s lepo mervizo popotegne in potifne otroku na perfi , in ga nad peri'mi fname is noshnize. jpo tem mehko potegne, in dete gre rado; redkokrat je treba refhovati drugo rokzo. §. 416. Prevelik trehtjhizb fe malokrat najde, de bi uapotoval porodu. Narmanjkrat ga najdemo preveliziga savol otekliga al isra-fheniga drobu, bi rekel jetriz , felsene al drugej ; vezhkrat pa savol nabrane prevezh vode, ki ga filno napenja: Ta bolesen fe pravi trebujbna vodeniza. Njena snamina fo o porodu taka le : Otrok, zhe ftoji s glavzo naprej, fe do . perf fhe lahko rodi; al pa kdar glavza sad hodi , pridejo nogzi rade in rit, le fam trebuh saftaja, in deteta ne fpufba naprej. Otipävfhi najdemo trebufhizh kakor boben napet , in polno ga je vhodifhe. Zhe dete vprek ílojezhe , ftopi v materno vuftje narpred s trebuham , takrat vodenico fhe lag!ej posnamo po trebuhovi veli-kobi, napetju in plufki v njemu ; rada je vfelej tudi popkovnja debela in s vodo naljita. §■ 417. Pomozh, de otrok savol preveliziga vo-d«nizhniga trebufhika v medenzi ne obtizhi je taka : Glavzo deteta do perf rojeniga podpera pomagavka; babiza pa sakijuzhi 227 pa eniga, al po dva perfta oboje fvoje roke pod detecjo obojo pafduho; in kakor s kljuzham popotegova dete, pomikaje ga med vlakam kvifhko in navsdol, in fem-tertje v obojo ftran, tako ga pozhafi napravia isderkuiti — Dete rojeno s nogama naprej, babiza s želim perifbam oprime tako sa itegna , de fvoja pavza na detetjo ritko djävfhi ga femterrje mika in vlezhe. Ako bi otrok, kar fe zlo malokrat nakljuzhi, ne htel sa vlakam , je treba klizati porodnizhara , de vodo naftavi id trebuh isprasni. Tretji prefekt«}. Teshka in pozhafna porodieev savol dete tj i ga neprilizhniga naftopa v perod s glavzo n a p o f 1 e d« Ritkin porod. §. 418. Otrokov navadin ftop v porod je s glavzo naprej; sa tem pa je med drugimi nar-pogoftnifhi ftop s ritko naprej. Ritkin porod fe fhteje med redovne, sa to, ker je po ftvarňi naredbi famotesh frezhno mo-gozh, ako je le vfe drugo prav, kar imeti hozbejo redovne poroditve. Drugej fmo pa vshe povedali, de ritkini porodi hozhe-]o vezU zhafa in vperanja , kakor bi ga 2iB treba bilo, zhe bi tifti otrok s glavzo nák prej hodil Tudi je otrokov shivot vezh al manj v nevarnofti , zhe glavza hodezha iiapofled potrebova vezh zhafa fe refhitig 419. Snamina, de ritka grede naprej v materno vullje, ne fo prav jafna o sazhetkii poroda, sa to ker fofebno po vihravaftim (pregledu lahko menimo , de ritka je glavza. Ob ritknim vftopu bomo sagledali, de materin trebuh fe ńe je vfedel po navadi i de vuftje ftoji vifoko, in de teshko dofe-gamo f predaj leshezh otrokov dejl; vuftje pripufha pozhafi , otrozh^e vode mehir je bol plofhnat in rasfhitjan. Po mehirjovmu poku fo snamina naftopajożhe ritke bol jafna: otrozhja voda rada ítezhe oblatěna s detovim isfranim lajnam selenkafto barvana; nafh 'perft otipa nekaj fhiroko-o--krogliga* mefriatiga, kar fe raslozhi od glavze, de ne ima laf, rte terdih kofhiž, ne fhivov , ne mezhav; sazhutimo pa nek-di kukovzhin pUzik, od tega tezhe narav-noft ritkina brasda prot uni ftrani, in konez brasde fo Jiiititi fpolovilaj v fredi brasde je ritnik, na oboji fträni pa okrog-lafta sadnja liza. Nogzi fte al krisham na trebufhik pritifneni, al fte v kolenah v-kluzheni, in pa fedi dere v otrozhnjeku, kakor otrozi zhizhkajo* kdar gfedejo vel-ko potrebo opravlat, in takrat sazhuiinio tad ftopalza v maternim vuftju. §• 420. Pete vtegne s ritko naprej ftopati v me*-íäenzhno vhodifhe po zhvetirimu ftaniku: dva ftanika fta, de perfi in trebufhizh gledata v materin herbet, pa pikol uaravnoft v herbtanz, vfelej malo bol safukana al v levi, al v defni materin bok ; detetji herbtizh ftoji proti fteni materniga trebuha vfelej obernjen nekaj bol al v eno , al v drugo ftran. D tih dveh ftanikah sazhuti nafh perft kukovzhizo v tiftituu kotu sra-ven framniz maternih, in sa tifto ftegnovo fhifhko, kamor je herbtizh obernjen; rit-kina brasda hodi po poveshnimo premernj-ku medenze v kot sraven krišhnize naf-protne ftrane, kjer najilemo tudi fpolovi-la. — Druga dva ftanika fta pervima raven narobe, to je : perfi in trebufhizh gledata navfpred in poftranfko v fteno marerniga trebuha; detetji herbtizh ftoji proti maternimu herbtu vfelej mervizo bol obernjen v eni al drugi materin bok. ^ O teh ftanikah sazhuti nafh perft kukovzhizo v tiftimu kotu poleg materne krišhnize, kamor je herbtizh bol obernjen ; ritki na brasda hodi tud po poveshnimu premerni-ku medenze v kot nafprotne ftrane navfpred sa ftegnovo fhifhko, in tukaj najdemo tudi fpolovila. §• 4-ŕ. Po mar fi kater ofti teh le fta ni kov bi mi snali mifliti, de tudi hojba fkos medenzo je drugakfhina po vfakimu ílunku. Pa taka 330 ne je s lejte, ne fmemo pOsabitl, de otrok nikdar s naftopfhim dejlam ne bodi na fvet po tiflimu nameriku, po kterimu je vftopil nad medenzhnim vhodilham , in vanj. Ritka naj o sazhetku v ftopa in na-rnerja, kakor fi hozhe, vfelej pa pojde po takimu fukavnimu pomiku fkos medenzo in fkos mateme porojila na fvet, de nar-rialfhi in fhirfhi detetji merniki, namrezh kolka, plezha in glavza vfelej hodio po narvekfbih medenzlmih proilorih vhodifhu« vih, duplovih in is - hodifhovih. §■ 422. O pervih dveh ftankah s obrasam, per« irm in trebufhkam pofttanfko obenvjemm v materin herbet, in s herbdzham v materno trebuhovo fleno, fe ritka fkosi vho. difhe pomika v duplu tako, de kolka fto-pata v poveshin premernik sgorne medenzh-pe odpertine ; to je, en kolk v kot poleg krishnize , eden pa sa framov ob> k poleg fhifhke nafprotniga boka. Potlej fe dete safukne tako, de trebufhik namerja v krish-nizo, plezha pa fe fpravlata v prezhin premernik medenzhniga vhodifha ; temzba-fi dete s ritko ftopa na Ivet s trebufhkarn navsdol mervizo bol v eno ftran obernje* nim Kdar fta plezha v prezhin premernik fkosi vhodifhe prifhla v duplu, in ftopila do is-hodifha, takrat ftopa glavza, s obrasam v eniga kotov poleg krishnize v duplo tako, de bradel v perli opert fe naj* fpred v duplu prikashe. V duplu potlej fe obras inka v krishnizhin bok, in ker sa- 33,1 glavje med glavzhnim pomikam najde napotile v framovim oboku, ki fe na - n j vpre, tedaj najpred bradel ftopa zhes Ired-njo mefo, potlej vuftiza, nofik in zhelo; po tem fhe le fe refhi saglavje fpod fra« moviga oboka, in nareto je rojftvo. je §■ 423. Po enazih potih dela ilvarba famotesh ritkine porode obernjeniga otroka s obra-sam, perfmi in trebufhkam v eno al drugo ftran poilraufko navfpred v fteno materni-ga trebuha, in gíedajozhe s herbtizham malo po eni al drugi ftrani v materin herbet. V obojih teh dveh ftankih kolka raven tako , kakor fmo v prejlhnim od-itavku rekli, ftopara v poveshin premer« nik fkosi vhodifhe v medenzhno dupio, in po oboji hojbi, naj fl fpredin deterov plofk ob sazhetku poroda gleda bol v delno ftran materne trebufhne ftene, al bol v levo. Kdar kolka hodita fkosi medenzhno duplo, fe dete safukne tako , de tift kolk , ki je o porodovim sazhetku ftal v kot polt g krišhnize, sdaj ftopa v krishnizhin bok,in uni kolk fe cberne sad sa framov obok. Kdar fe dere nishje pomika, takrat navsad ftoiezh kolk rije narpred zhef prefredik na dan ; poleg tega pa okrogel trebufhizh detetov fe obrazha navsad v materno krish-nizo , in plezha ftopata fkos prezhin v h o-difhov prememik v medenzhuu duplu, kakor fmo rekli v pervih dveh ftanikah , v kterih fpredin plofk detetjiga shivotizha je kmal fpervizh navsad oberuen bil- Glavta terjaj mora lih tifto hojho imeti, kako? fmo jo vsadnizh povedali v §• 42?, Tedaj V oboji iiakiuzhbi, defilih fe nam zhudno sdi, je porod enaziga konza, naj fi je dete fpervizh 3 perfmi \n tfebufhzam godalo, kamor je hotlo;, v obojih namerkih ftvarba famotesh potnika dete is matere po enakih sakombah, in otrok vfelej ua dan no-. pi s trebufhzam navsifol mervizo, v en« ftran obernenim, Ritkine porode , naj otrok o porod« meri in gleda kamor li bodi, tedaj dodela famą ftvarba famotesh bres vfe vumetne pomo,' zhi, kako/ ona dodela vfe redovne glav-zhne. Enako glavzhnim porodam > vtegne-jo tudi ritkini al lahki al teshki biti i vfe, kar teshejfhą porod s, glavzo naprej, a] kar ga nevarniga dela,. vfe to vtegne tndi porod s, ritko naprej sadevati in filiti naf, de mu pomagamo. Zhe naf nizh ne fili porod pfihitevati; to je , dę ne je filne. kervavitve, boshjafti, napazhnih porojil, al kaj tązih nevarnoft;, zhe porodnizą |e terdna in de ima sdajovitne popadke, zhę detetova velikota je v pravi f primeri s, medenzo ) takrat pojde porod fam rad] famotesh bres vfe nafhq pomozhi • tudi pozhafnikaft porod ne bode nizh fhkodil ne matere, ne deteta, vfelej je bolfhi rie-ko pij miru pufhati hodit, kakor gre farna. Uhe bi mi hotli nogzi ref hiti, in tako le snianjfhati gruzbo, in detetu zefto slajfhati, budemo fi^er pomagali ritki, m fvojo fił dnfegíi, al sohujfhali hoderao s terr^ zefto glavZT, in detetji shivot v nevarnoft devali, sa to, ker glavza bode sa reťheii-tna nugząma prepozbafno hojbo dobivala: Ňamrezh, kdar o ritknim porodu mi re-fhimo uogzi, jq sa-nju otroka potegvarno, takrat vuftje in druga porojilą ne imajo z baťa pflpuf/hati, in le raąproftorjati. Glav* za tedaj najde velike saverke, in hodi 5 fvojo nevąrui)iljo filno pozhafno ť kos ifte-ďfnzo, in pa flie pozhafnejfíii, ker otrozhnjek ťe ne ftifka sadofti bersb, in satorej ne potifka g'avze prav kakor ję treha? sa vlakam íe pomika dere rado napak, in ne po tih nametkih, kakor ga ťamotesh-na pqr'odivnoft i?tifkava, sa to ramena in bradel ťe odáflfniita od perfis, glavza napak med vlvadiťne ftopivťha pritiťka popkovnjo , in tak fma 'napoťleJ prifileni ji pomagati, in JI s roshnoftjo reťhiti. T q delo pa je vfelej fitno in nehvaleshno, są to» ki otrok je rad she mertev. Q ritknih porodih tudi vzhafi fe naklu-zhi, pa zlo malokrat, de hodi dete ťko$ medeiizo vfe drugazhiod tega, kakor ťmo rekli v §. \2i in §• 423, to je, de po ną dan pridťhi ritki trębufhjzh ne gleda nąv-sad v krishnigo, ampak navfpred v mater-ni framnizi ; tedaj pride glavza po zeftj nad medenizhnim vhodifham, po kteri oną bodi zlo teshko, al pa ťhe jiti nę maga , iu sahrcde v filno ťmertno nevarnoft íílie tedaj v takima neprUizbnJnm otrokovi® *S4 N namerku ritka is mateme pinje ftopi , nam je trel>a dete safukati, de mu trebu-fhizh pride navsad v krishnizo mervizo poftranfko. Tega ne fmemo poprej delati, dokler ne fte nogzi refheni; tedaj ne nag-liti, ampak varno ravnari in pozhafama s fej ne je nobene nevarnofti, dokler je glavza fhe nad vhodifhara, Safukamo potlej tako le: Oprimemo s zelima rokama ritko, tak de dlani pridete na sadnja rit-kina lizhiza, pavza rastegueua na krishiz, perftje pa oblegajo kolka , in safuknemo dete v tifto ftran , v ktero trebufhizh she fam bol namerja. Med safukam, in po njemu , fe varvajmo vfiga vlaka in tiranja detetovga, puftimo ga pri miru, de famotesh islese , le famuzh popkovnjo mervizd na - It- popotegnemo. §. 426. Bi pa glavza ftopfřia med vhodifhe fe predolgo mudila, ne fe pomikala, bi zipią v popkovnji pojemala; takrat je otroku fmertna nevarnoft velika, in prihitevati je porod. Tedaj pametno pervizh refhi?no rokzi , ako ftojite kvifhko ftegneni sraven glavze, po tem lese glavza radasa njima. Zhe bi pa fhe glavza ne hotla , jo refhimo s vumetno rozhnoftjo. Take dela prav delati bomo vuzhili v befedah od pomaganih porodov. *3S- K o 1 e n f e k porod. §• 427. Kolenfek porod je', kdar dete v mater-nizhno vuftje ftopa s kolenama naprej. To vtegne biti al s obema, al pa le s enim , tak de drugo ftegno pozhiva na trebufhzhu ftegneno. Snamina deteta ftopavfhiga s kolenama noprej fo pred mehirjovim pokam nejafna, po temu pa je detetji ftanik vef snan. Najdemo terda, okrogla, neravna in ne prevelka kolena,, in lahko je kolenze slo-zhiti od komolza, ni fe smotiti nad kak-fhnim drugim dejlam: kdar ftopita oba naprej, takrat sazhutimo tudi fklenjena ftegniza, kterih pi f kali sakluzheni nakvifh. ko ftojite. Po tem sname vef ftanik shivo-tizbov vganiti," ker vfelej pifhalzi hodite po sadnímu plofku cbeh ftegnov kvifhko, in tam v tifto ftran je herbtizh, kjer pi-fhalki sazhutimo. § 4*5- Kolenfka poroditev ne ima raslozhka v hojbi od ritkinfke , tedaj obravnamo jo raven tako, kakor fmo rekli od tejle: To je, zhe nizh ne je hudiga vmeť, kar bi prihitevati velevalo , taka poroditev grede famotesh, naj dete ftoji, kakor kol fi ho-zhe ; gleda naj babiza , zhuje in ftreshe, Ta rezh pa nizh ne dej, al fta ftopila oba koleuza v porod, al pa fam eno. «|4 N o g z h i n parol, §. 429. Kdar sazhutimo dete v maternizhnins yuftju s nogzi naprej ftopfhe, pravimo de je nogzhin porod. Dete sna priti v porod al s obema vred, al pa le s eno nogzp , una pa je al sakljuzhena v kolenzu, iu pifhalfka je savita sad sa ftegnize, in njeno kolenze fe prikashe mervizo posneje, al je pa una nogza sakljuzhena v kolku, to je v ftegnovmu fklenu , in kvifhko , ftegnena ob trebufhizhu. Kdar je taka le; takrat tifta detetja ftran ftopa s ritkinirrj ťizam y porod- §. 430. Nogzhiniga poroda snamina fo: Vuftje pripufha pozhafi, vodin mehir fe dela filno velik, je pa odmekel. V mehirju zhutimo pniga al pa dva dejla, ki jih ne je lahko posnati. Is pozheniga mehjrja s valam is-tezhe veliko vode, in sdaj lahko fposnamo nogzj, in jih raslozhimo od rokiz, ker jaliio otipamo kratke perftize, podolgafta voska podpladza, gleshniza in petzo. —«-Babiza naj fe nad porojenzi farna vadi in vozni posnavati in otipavati detetje okraje in vude; ta vada vuzhi vezh memo v? fih bukev in fholfhe rąslage. §• 43Í- řřogzhine porode ofkerbevamo kakor koipnfke in řitkinfke.Naj ftopate obe nog-g\ , al pa je ena, in shivotizh naj ftoji'. fcákor fi hožhe, dece pojde vfelej na dati kakor o ritkinim porodu; vfelej s narvek-fhim okolusham ftopa v narohlatnifhi rrSe-denzhin proftor, zhe ga le ne motimo ś prašnim nevnmnim vumetvanjam. Ob ka-korfhnim kolnoshnim ftopu v porod, pre* puftimo poroditvo fvoji famoteśhni krepofti4 zhe le niźh drugih nevarnoft ne fili pri-hitevati: defilih tedaj le ena nogza v po. rod ftopa, in naj druga kakor fi bodi sa-ftaja ý tudi prepuftimo porod famoćeshnł materni možhi. Gerde napake dela babiza^ která brés nizh vlezhe, tira in gnjavi dete Jia dan ,- de bi ga le bersh isderla. Dofti* krat je taka babiza vmorivka nedolshniga detetžä. Vzhafi pel tem j ki je ritka vshe na dne« vu, sagledamo de otrok na popkovnji jes* di, to je * de mu popkovnja hodi med ftegnama zhes krishiž uakvifhko , takrat pripotegnemo njen koiiež, ktir tezhe k potíži , in jo isfuamemo zhes v trebuh porin* jeao ftegnize $ ktiro je blishej krishuize i zhe pa je prekratka, in de fe ne daja tako isfneti, jo le pomaknemo is krishza na ftran ; potlej naj hodi otrok famotesh na fvejt. — Zhe fe pa popkovnja ne daja pri* potegniti , in je tolko prenapeta , de otrok fe nizh ne maga pomikat, in tedaj predolgo saftaja* takrat je, kakor bersh je otrok s glavzo ftopil v medenzhno vhodifhe, treba popkovnjo dvakrat prevešati, jo med prevosama preresati , in po t le} befshkobersh porod dodelati. §• 433- Kdar je otrok s ritko na dnevu, kolenže in ncshni perftizi pa gledajo kvifhko v materin trebuh , takrat dete ne ftoji prav, sa to, ker s trehufhzam, perfmi in oblizh. jam gleda navípred v trebuhovo materno fteno. Taki tako ftojezh otrok fizer vtegne fe tudi famotesh rediti , pa porod je teshek in samudin , in dere je vfelej v uar-vekfhi fmertni nevarnofti; tedaj je treba ga vfekrat s trebufhzham navsdol safukati, kakor fmo vuzhili od ritkinih porodov v-§. 425. tako je porod hitrejfhi, safuk je pa zlo lahek. Po redovnih ritkinih , kolenf kih in nog-zhinľh poroditvah nam kashe fama ftvarba, v tih frankih otroku hoditi fkos medenzo m ftvarba nam daja podobik , kako delati , kdar fmo priCleni dete oberniti in ?a nogzi fnemati is maternize. Vfledna babiza naj dobro premifhia poftvarbino hojbo , ker po nji vidi, kako de pri tazih pondiłi raven tako, kakor v redovnih glavzhnih, varno vodi vftvarjena porodnoft dete fkos medenzo , tak de narvekfhi okolush detetjiga shivotizha hodi vfekrat po jiarvekffiib proftorih v medenzi. 239 Tretji ftavik. Vsroki teshkih in pozhafnih porodov savol pofteljze. §• 434- V nofhezhi maternizi sapopadene ítvařf, kterim fploh .pravimo de fo pofteljza, to fo jajzhne mrene , popkovnja in potiza ,. ti dejli , in tudi fhe otrozhja voda, fo vzhafi krivi teshkiga , al fhe nevaruiga poroda. §• 43í- Jahbne mme fhkodovajo porodu , ak ne imajo pravih laftnoft, de fo al preterdne in predebele, al pa prefläbe in pretanke, Preterdne ne poknejo o pravimu zhafu, to je ob sadoftnim vuftjovim pripufhu , in mehir pride doli do^ med pifka, al pa fhe dere is nju Je dete v pravi fprimeri s materno medenzo , takrat fe ni bati nizh kaj hodiga, le porod je malo samudin, ker pomik je otroku saveran« Je pa otrok v medenzhin proftor premajhni, taki bode v mrenah sav jit ob sdatnimu tifhu prenaglo fmuknil na fvejt; in zhe fe potiza fhe terdno dershi maternize, fe bo materniza ał vbokala, al fhe preboknila; zhe pa ne je prevezh vkorenjena , fe bo vtergala in nevarin kritok ftorila. — Temu ventamo, de do piskov predren mehir rastergamo, de vode odtezhejo, in kmal potle bo det« na dnevu. Jajzhne mrene pretanke in pfeťlabe fe prehitro rastergajo fhe ptej . de je vuftjti fe rasfhiřilo sadolti glavzo v febe fpřejeti? otrozhja voda odtezhe prt^godaj, porod je pa prepozhafin in teshek, ta to ker glavza ne rasproja vnftja tako, kakor ga la^gar.já vodin mehir./Vuftje tedaj kalno pripufha? otrok fe nishje pomikajczh pritifka s glav* 20 vuftnize matetniga vuftja prevezh V medenzhne koili , tedaj vuftnizi otekate In bolite, in od tod mora porod biti bo-lezh in kafuifhi. Ob tem takim fpravifnó porodnizo v snako ravno lesho, in ji pre-povetno popadkov tifhati , dokler vUitje glavze v fe ne pripufha, v kar je doftikrat potrebnih vezh Ur zhafa. Babiza pa naj fofebno fkerbi , kakor vfelej ob teśhkih 3n samudnih porodih, de porojila ne bodo fiiha, in bolezhat 436. Popkovnja vtegne porod mnogiterama jnadlegati. Vzhafi je popkovnja prekratka* al farna ob febi, al pa ker fe je kaj over-gla okol deteta. Zhe je fama ob febi predolga j fe radá overshe , in tako pride prekratka : oboja .prekratkoft vtegne biti l'hkodliva, to je famoobfebna in pá po-overshenfka. Overzhi fe vttgne ai ob de-tetov teri ti, al ob rame , narrajfhi pa ob vrát , fhe vzhafi po dvakrat. Dofti-krat o ritkinih iu ob nogzhinih porodih ona pride med ftegna4, takrat fmo tekli, ŮQ dete jesdari, Hi Snamina prekratke popkovnje fo ne gd-eová, fo fpodvodna. Kir fhe nizh ne prepri-zhäjo prekratke popkovnje, ne bolezhi in kratki popadki, ne pozhafiu detetov pomik, in vfkok po popadku; nerhajhine kervavit* ve med porodam i ne fkiezha bolezhi na neki v macerhizi, ne povegaft vftop glav-zhin med vhodifhe , né fhe tákfhiné druge prikasnje; Doiiikrat fe ob tih snäminili ne najde nizh prekratke , niżh Overshene popkovnje; doftikrat pa jé prekratka, al oversbena bres vfih täzih snamir. De je farna ob febi prekratka , to- svedamo fhé lepo rojíivu; de je. ovérshenä j fe nam rasodeva takrat, kdar prihaja dejl , ob kteriga fe je overgla* in to nápzhhoít al mervizo prej otipamo i al pa fhe le s b-žhema sagledamo* í .438. Kdar po rojftvu detetje glavže sagledanict popkovnjo savito ob vrar, in ta overshik je ohlatin bres davlenja, takrat, ne je fhkode fe bati, famo varvajmo, de nani otrok prenaglo né hlaítne na dan* de tedaj ne terga po fili potize. Kdar pá.je at enkrat $ al fhe vezhkrat terdnô ovjita o vrat, dé ga dávi, iri de gorili napeti V potizo fegajozhi konez fe iié daja pripo-tegniti, de davíénju né je veh tá ti; takrać popkovnjo fpodveshémo in prereshemo - fizer fe je bati potiźhniga pofilniga vtergan-ja i in* po täkim ňevarniga kricoka : al zUé o 94a je fhe prevezh vkorenjena potiza, bi v*-tegoila al ie pretergati popkovnja, al pa fe vbokniti otrozhnjek , al fe zlo prebok-nici. Popk<-vnj'i fpodvesavamo in preresva-mo rako le : Popkoviiji sa detetjim tilni-kam fpodlezhemo đvojin trak, jih pa ne-kaj vfakfebl terdo saveshemo, potlej tura-'pafti fhkamik fplofkarna podtaknemo med prevosama , in popkovnjo prereshemo. Sdaj pa. zhe pervi popadik otroka ne istifhi, ga je treba bersh ispraviti. — O popkov-nji fami ob febi prekratki, in nizh over-sheni, naj babiza varova , de otrok prenaglo ne islmukne is porcjil, in kdar je prilesel , naj ga pomagavka biiso matere popeftova, dokler babiza popkovnjo save-she in odreshe, de fe ne preterga, al fe ne is popka isruje.--Popkovnja okol detetoviga terfha overshena je obravnavati , kakor fmo sdaj le rekli od prekratke famo ob febi. Od jesdarenja na popkovnji glej §. 432' S- 439- fredftjpiena popkovnja. Dokler je dete v o-trozhnjeku, ftopi vzhafi popkovnja fpred v porod hodezhi otrokov dejl fkos vuftje, temu pravimo , de popkovnja je predftopila. Ta predftop fe vtegne sgoditi pred vfakim dejlam s kterim kol dete v porod ftopa, in cd nekidaj fo ga fhteli med velke ne-varnofti, sa to, ker pomikajozh otrok, predftoplen kof popkovnje, po fvoji poti v medenzi filno rad pretifne, in kervin pretok med feboj in materjo preshme, in Hi tako Tam fe vmori. Kar majn je profřora v medenzi , kar vekfho je d,?te , toliko vekfha nevarnoft. Narhujf ha pa, kdar vode presgodaj odtezhejo, in kdar popkovnja ftopi pred glavzo al ritko. §• 440. Snamina predftoplene popkovnje najdemo po (pregledu. Pred vodnim pokam sa-zhutimo zhevafto popkovnjo v mehirju iadne vode, in pa ob shivimu detetu otipamo v nji ziplanje. Po mebirjovim poku jo fhe bal otipamo, kir ona ftopa navsdol, in pride vzhafi do is - hodifha al fhe nishje, tukaj Je fe da ozhema vititi ; ponavadi pa oftaja sanki podobna pilegal glavze, al ritke, derka s njima fkosi v-vhodifhe v medenzhno duplo. §. 44'. V taki filni nadlogi fo veliko fvetvali, kako" de je ohraniti detetov shivot, al y materin ohranik pa fo fe manj osirali. Narvezh jih je (Vetovalo , popkovnjino s«nko nasaj fpraviti v maternizo, in jo V nji sadershati; zhe ta ne je mogozha , pa rajfhi dete obernici in ga sa nogzi na fvec fpravlati. Ta befeda je hitro rezhena, pa tako ftoriti je teshka. Dukler sanka je kratka , in fhe ftoji v vuftju, nam vtegne kteri redkikrat po ťrezhi jiti, de jo saver-nenio, in v roaternixi sadershimo. nikdar pa, kdar je vshe nekaj vezh is vuftja ftopi-ja: Tedaj zhe to pomiflimo , in pa fhe kaj mati cerpeti iim ^ujavlenja , kaj pop- kovnja męahkanją , kaj zhąfa je treba, dokler bi otrok, saporavnani popkovnji ze. fto sadelal. fmo primorani rezhi, de sa-vrazhilp nikol nizh korifta ne obeta. —— Pete ob sraven glavze predflopleni popkovnji vfelej pberniti in fnemati tpdi nę je bres nevarnofti, ker taka obernitev s. gVavzo navfpred ftojezhiga otroka je radą ceshka , in pą fej fhe ne vemo , pojde le potlej gjayza napofled hitro sadofti in rada , de bomo otroka refhili fmerti. Nizh manj nevarna je tudi taka obrazhva materi , kdar glavza med. vhodifham ftoji. in pa f Ji e tolko bol nevarnifha , kar po istek lih vodah otrozhnjek fe je bo\ ftifnil okol deteta. Torej veliziga pomiflika je je treba, kaj narbolfhiga bode sa materin otroka, §- 443- 'Tedaj nikdar ne fkufliajmo predftople popkovnje savrazhati v maternizo, »sa to, je i tą rezh ne le prašna, fhe fhkodliva je, Po tem takim opufhamo vfe tipanje in leganje, slafti ker s tem delam fe popkovnja rada fhe globozheji preftopi. Zhe po dobrimu fpregledu najdemo , de medenza je proftorna jadofti, de popkovnja je dobro zhverfta in shjva, de zhutimo njeno ziplo , de je ftopila v kot poleg krishnize, de tukaj ne je pretifkana, de porodnizą ima sdajovitne popadke, de otrok fe smiraj pomika s glavzo al ritko al s nogzi , de porod je fpelhin ; takrat devama modrovanje na ftran, in zlvakamo mirno famo- 245 teshniga konzą. — Zhe pa je rezh druga-zhi, to je, de popkovnja_ ftoji kjerkpl bli-shej framniz, ni pa v krishnizhnim kotu, takrat, zhe je vuftje pripuftilo sadofti ? oberuemo dete , in gą ispravimo są nogzi slafti ak v popkovnji pojema zipliza. Kdar abrazhamo, (e nam je s roko ogibati popkovnje , de je fhe bol ne smezhkamo. Kdar konzhik sanke ftoji ną dnevu svunaj matere , pomozhimo rutizo v topli vodi , oshmemo, in vanjo savijemo konzhik, de ga ne opiha ohlip. Qbrazhavfhi dete, fpra« v i ino to predftoplo sanzhizo s roko v medenzo, in oh enim vred s to rokofeshemq yiťhje po detetovj nogzi. Kdar je glavza sraven predftopfhe popkovnje globoko v medenzhno vhodifhe prifhlą, fo tudi yode istekle, in materniza fe okrog deteta mozhno fkerzhila; je pa treba porod prihetevati ; takrat naj pride porodnizhar s klefhami; obrazhva v ti dobi bi devala v fmertno nevarnoft otroka in mater. Vfaka babiza naj fi terden (klep ftori vfelej o popkovnjih predftopkihi klizati porodmzharą, (ofebuo zhe ga je le prezej dobiti. Kdo bi nek prefhteval ne-varnofti, in zhela de je treba, al ne f §• 444. Q predftopfhi popkovuji s ritko al s nog-zamą V porod, kdar grede rad in hitro, ga p.repuftimo tudi famoteshni materni kre-? polti, Je pa pc-rod samudin , pride pop- t s46 kovnja v kakfhino fhako , pojema njena zipla; takrat je treba porodu pomagati , ga ^riliiteti in dete re hiti. Kdar pa naj. demo popkovnjino sanzhizo bres ziplinga tepenji , al merslo in velo, de vemo in snamo detetovo fmert; takrat ne delamo nizh, in mertviga poroda hojbo pri dete-tovim dobrim vftopku prepufhamo farni materin famorefdini krepnfti; fej popkovnja fama ob febi nizh ne teshejfha, tud nizh ne lajfha. § 445. Otrozhja voda zlo redkokrat kaj nadlego-va poroditve, bodi G vode al prevezh al pre-rcalo. Preobilni vodi ventati je lahka rezh; premalo farne ob febi je pa nikdar ne najdemo, zhe le babizhna napazhna , al njena nepokojná ravnava presgodaj ne-preterga raehirja in vode ne ftakne, §. 446. Preobilna otrozhja voda rasproftorja prevezh otrozhnjek, in ta sgubla savol tega nekaj fvoje fkerzhlivofti, od tod pa pride pozhafnejlfai porod ; ta pozhafnoft pa je fhe vfelej dobra porodnizi. Al takrat, kdar je mtdenza prevelka, al pa otrok premaj-hín, fe je bati prenagliga poroda, ker je vfelej nevarin , sa to ki materniza ne ima zhafa, fe fp'dobno ftifniti, ona tedaj pada na kup enako fprasnenimu mehu, in matemizhin vfad al prebok , fmertin kerviu dor, omedlevize al boshjafti, in taki na-p-ddki doftikrat vgafnejo mater. 247 §• 447. Snamina preobilne vode fo: prerasprojeu in prevelik materin trebuh, vzhafi zhutli* va plufka pod nafho na materin bok djauo roko, zhe s perftmi ene roke pobobnamo materin aafprotin bok; popadki fo kratki i in flabi , in trebuh' po njih fe ne vterdi in ne napenja prav; ti f h je le majhin, sato prepozhafi pripufha vuftje, prepozhalin je porod. Vodin mehir je velik, pa med popadki ne sadofti napet; dete ftoji vifoko, tesbko je ga dofegati. §• 44S. Po tih snaminih svedfhi vodno preobil* noft fpravimo mi porodnizo v svifbano ritno lesho; kdar vuftje sadofti ptipufti, poknemo mehir, iu vodo isfpuftimo. Potlej s dlanjo manemo trebuh , devamo nanj obkladke fogretih rutiz; to vabi otrozhnjekovo pridnoft, popadki prihajajo sdatni, in porod gre frezhno fvoj pot pred feboj. §. 449, Premalo vorle otrozhje nima nobena porodna , to fe le sgodi farno po presgo^aj poklimu mehirju , de fo po takim vode istekle. Takrat je porod vfelej teshek , samudin in bolezh. Delati in obravnavati nam je, kakor fmo rekli §. 435 govorezh od pretanzih jajzhnih mren , in od pres* godniga mehjrjovga poka. é B a b i f h t v o Zheterte bukve, Neredovni porodi. R 25t Pervi ftavik. Neredovni porodi fploh« §• 45°. Kdar dete v otrozhnjeku tako neredovno ftoji, de ga na fvejt poftaviti materi ne je famotesh mogozhe ; al de dete fizer redovno ftoji v porod, pą kakfhina nevar-noftnarezh naf priganja porod bersh pri-hitevati, tedaj je vumetnoft dolshna pomagati. Tazimu porodu pravimo, de je neredovin ali pomagam porod. §- 4; U Porod biya neredoven: 1. Kdar v porod, ne ftopa ne glavza , ne ritka , ne kolenza, ne nogzi , ampak ktir drugi otrokov dejl. 2. Kdar je fizer glavza fpred, pa napak vllopa. 3« Kdar glavza fizer naprej in tudi prav ftopa, pa ne fama. 4. Kdar glavza fploh je v pravfhino medenzo prevelika ; al 5. Kdar napazhna medenza je pravfhini glavzi premajhina. 6. lidar napade o porodu nevarnoft shivota al materniga , al. decetp-vig^i, al fhe obeh. § 452' Vfi neredovni porodi , zhe f o s glavzo pred feboj nemogozhi , fe dajajo le sa fami nogzi dodelan : Satorej dejlimo mi vfe neredovne porode v dva velka zhifla , eni fo neredovni glavzbni eni pa neredovni nogzhini. Neredovnim glavzhinim porodam 'ne je mugozhe pomagati bres orodja ; s takim e ň a orodjarn delati babiza tie sna, satorej tesh-ki glavzhni porodi fe ne fhcejejo med ba-bizhne opravite. Neredovne nogzhine o-pravla farna lizhna in vajena roka, in babiza jo naj ima takfhino roko, fofebno kdar ne je dobiti porodnizliara, Tedaj bomo govorili na drobno sdaj le od nog-zbinih porodov, in kako de rozhnoft naj jim pomaga. Pervi prefeklej. Neredovin nogzhin porod, aH obrazhba, §■ 453- obrazblu po porodnifhkim pomenku je tift delavin opravik, po ktermu mi s ro, ko fvojo feshemo v maternizo , in dete v nji obernemo tak , de naj s nogzama hodi na fvet. Obrazhba tedaj je lizhno djanje dete v tak ftanik fpraviti, de nogzi laglej dofegamo, in jih fkos noshnizo na dan vodimo. §• 4Í4- Navuk dete obrazhati je v nafhih dnevih prav zhifto isjafnen bil, in tako dober in korifhn je, de vfe grosovitne mefarije , in detetje isresve is matere, savol detet-jiga neprelizhniga ftanką v otrozhnjeku, fmemo vefelo saverzhi in foshgat djati na germado vezhne posablivofti Obrazhva pą naj fi je fhe tako koriftua , in njen pobolfhik fhe tako dober, vuner treba je posrtati i in ffcuriiuja preprizha, de nog. 553 chin porod in vľaka obrazhva je The vfelej teshejfha materi, nevarni f ha detetu memo, poroda, zhe bi raven díl otrok s glavzo pred feboj fe rodil. §♦ 455» Bres prave file tedaj ne froemo obra-ibati: in pa fhe narmajn, dokler ne fmo dobro prtrnifltli, zhe fe dete daja po ti poti tudi s materinim koriftam isjemati. Nar nefrezhnifhi pomagani porodi fo doili. krat bili sazhet! s nerodnim obrazhanjam po nepravih navukih, in kdar ga -nt* je fvetvala pamet, kakor dan danafhin fe fhe sgodi, rie meni drusih , tuli prav po redu in prilizhno v porod ilopfhe otroke savol velike glavze, al pa, kar je ena rezh, savol tefne medenze cbrazhajo, jih v nefrezhne nogzhine porode preboknejo , in fe ne fpomnio, de vfaka glavza napof-led sa sdolnim telefzam teshejfhi fkos medenzo hodi, velko laglejfhi pa s temenám pred feboj; de nizh ne rezhem , kaj obrazh-va delana v narbolfhih fprimerah ima fe. boj vekfhih al manjfhih nevarnoft, §. 45<5. Obrazhva je narvekfhi opravik v porod-nifhtvu , fej doftikrat je ona edina pomozh ref hi ti shivot materin »n detetov: pa rudi fo velike teshave jo prav in frezhno fto-riti, in ima mnogitere materne in detetov© nevarnefti. Take nadloge fo toliko hujfhe', kolikor bol ob nezhafu fe lotimo dela, in pą bres vsekane rQzhnofti; nercdnoft fe. nam prav rada v tepa s nefrezbnim konzar«4 Tedaj obrazhve, tega tako veliziga opravka ne fmemo nikdar fe lotiri bres praviga sakajka. Babiza naj dobro sną in ve obrazili vne nasnamke in sakajke, to je, ktere snamina de »brazhfo delati kashejo, in, pą sakaj de fe dela« S. 457« Nasnamki de moramo dete oberniti, in, porodu pomagati fo fploh tile: i. Otrokov neredovin vftop ną porod, to je, ki ne pride v vuftje ne glavza, ne ruka, ne kolenza, ;ne nogzi, ampak drugi telefin, dejl j sa to ker s nobenim drugim dejlam mu ni mogozhe na dan. 2. Poveshin glavzhin ftanik , po komur, dete ftopa med vuftje s vufhefzam, a| sagiavjam, al s. obrasam tako , de o pomiku fe glavza vmika, temzhafi pą vrat vezh in vezh fe V vuftje pomika. 3. Kdar glavza al prav al neprav ftojezha v porod ne hodi lama „ ampak snjo vred kaj drusiga, poftavim ohe rokzi, al pa ena al obe nogzi. 4. Na-ftop popkovnje s. glavzo vred , fofebno zhe je glavza prevelika, al pa medenza pretefna. 5. Presgodaj lozhena potiza. 6. Po-tizhin napazhin ftanik; to je, kdar potiza j|e vkorenjena nad vuftjam in vuftje pokriva. 7. Tolkfhina poveshnoft otrozhnjekova , de vfi pripomozhki nizh ne vedejo vuftje tako bliso medenzhne frednize fpraviti, de hi otrok fe famotesh roditi magal. $. Savol prevelziga in preflabezhiga kritoka, raj iervavi porodniza al is porojil , al fkosi vaňa, al is nofa. 9. KrlarClin in dolg kerzh ali boshjaft porodnizo tare. 10. Kdar mati ima take perine bolesni, které ji sápo saperajo, in jo sadufhiti shngajo. ti. Kdar ima hude in pogoltne omedlevize, al de mad je vfa oflabela; tak de ponadki ťa zlo sginili i2. Kdar^ porodnizi kaj droba predítopa (de porodniza je kjilova) in 45 S. Ref je, de ti ( 457 ) nasnamki velevajo* dete oberuiti, in ga sa nogzi ispravlati 5 pa tudi je ref, de raven ob tih shaminili napadajo druge tem nať protne rezhi * ktere obrazhvo prepovdavajo , in druge pripo-mozhke sapovedajo« Takim sopernim sna-minam pravimo , de fo protinasnamki $ ktirih je babizi treba dobro premifliti ? zhe ji kaj mar je frezha njeniga tleia. $. 459« Obrazhvo, ďefilih po näsnámkib rezhenit? v §• 457. potrebno , vUnder jo prepovejo ti le protinasnamki: t. Zhe materna medenza je al toliko napazbna, al fizer lepcí podobe, pa tako pretefua , de fiżer deti* fe daja oberniti, al glavza gredozha na« pofled bi ne magala ťkosi tako medenżoi 2i Zhe glavza je prevelika v medenzhiri proilor al glavza farna ob febi, al savol kakfrmie bolesnobe, de ne maga fkos prii* vífhno medenzo. ?» Kdar gíavza gredozha naprej, te je vklínila in obrizhaia med vhodifham , in fe ne daja odriniti bres ne-varnofti al glavzo smezhkati, al pa pre. tergati maternizo, 4. Raven take nevarno-iti prepovedajo obrazhvo, kdar je glavza she vfa vftopila v medenzo, naj v teh nakljuzhkih ima ftanik kakorfbni hozhe. f. Tuli ne fmemo obrazhati, kdar otrok s kakim drugim dejlam, ne s glavzo Ropi v porod, in je po odteklih vodah s tiftim dejlam v duulu medenzbnu tako sagolfnen, iu materniza (kol njega tako terdno ftif-nena, de bres nevarnofti maternizo pre-tergati ne je mogozhe do nogiz nam feg. niti s roko memo predleshezhiga dejla. 6. Otroka fpod tridefetiga tedna ftariga ne je treba obrazhati , naj v porod pride, kakor fi hozhe, fej po yfih merah fam grede na fvejt. 7, Defilih je hvale vredna rezh r> hraniti zhlovefhek shivot, vuner ne fve-tovam babizi deteta obrazhati takrat, kdar je bila preposno klizana, de je temzhafi nevarnolt in nadloga fe ftolikala, de nizh kaj dobriga fi vezh ne obetamo ftoriti $ obrazhilam. Tako pametno vfmilenje fi je babiza dolshna imeti farna do febe, in pa s rherjozho porodnizo. §. 460. Ob tazih, obrazhvi nafprotnih 'nasnam-kih naj babiza ne zhafika ne samudi pofla-ti po porodnizhara , de porod po vuzheno-fti, dodela. Rasvumna babiza pomiflifha 257 nevarnofťí, ki fpremlajo vfako obrazhvo* bode farna vfelej rada klizala vuzhene po-mozhi; al zhe je hitra lila, in porodnizhar dalezn, fi bode privsela kako blishno in vajeno'babizo, de fi med lebo j fvetvate. Prorokvo, koliko zhafa bo treba, i« kakfhin bo konez nafhe obrazhve, uaj jo varno babiza primolkova, naj nizh ne is-blekne, raji naj obeta in rezhe manj, ko ne prevezli d>briga: fej vfaka narbolfha ftbrazhva je detetu vfelej nevarna , in pa i*he doftikrat fe prikrade nevarnoft in te-ihava, defilih ob sazhetku kasne vfe dobro. §. 462. Nevarnoft shivota d^tetovga ob nogzhi-nah porodih pride od tod, de glavzo refhi-ti je doftikrat muzhna in teshka rezh, ki potrebova zhafa in velike nuje. NapofleJ gredozha glavza ftopa v medenzhno vhodifhe s terdim in najfhirfhim okrajam , s poglavjam pred feboj; podglavje fe ne da tako rado klinici, svoshiti, p< dalfhati in v fprehod pripraviti, kakor fe teme daja. Zhe pa fhe glavza je kaj prevelka, al medenza kaj prevoska , kar ne magamo vnaprej vediti, takrat je huda rezh pri vfih drusih dobrih pogojih. Popkovnja bode pretifnena med glavzo in med medenzhni-ini koltmi, in kervin pretok med materjo in fadam je preshmet; zhe pa filimo hit-rejfhi ref hiti glavzo , takrat pretegnemo detetje vratove krishze in jih fkvanmo , S 258 in fhe fkoro vfelej delo dokonamo pre* posjio. §• 463. De pomagan nogzhin porod je lahek in frezhin, fo nekteri pagoji potrebni, in fo-febno, ti le : 1. Lajfha in manj nevarna je obrazhev pri porodnizi sdravi, s prav-fhino medenzo, in porodivfhi vshe vezh-krat 2. Laglejfha je kmalo po vodr.imu fkoka delana , dokler otrozhnjek je fhe po vodah rasproftert, in dokler fpredaj fto-jezh detetov dejl fhe ne je med vhodifhe sagaten, in fhe ne otekel. 3. Je manjfho dete, lajfha bode obrazhva. 4. Kdar dete s nogzama ftoji bliso vuftja, s glavzo pa dalezh od vuftja., bode veliko lajfha obrazhva. §• 464. Teshejfha, materi in otroku nevarnifha je obrazhva: 1. Kdar porodniza ima bo-lehnote farne gb febi nevarne ; poftavim , filno flaboto, bosbjafti, omedlevize , vnetje v drobu, otekline v porojilih, in take. 2. Zhe porodniza je pervelmiza. 3. Pre-posno po vodah odteklih jeta obrazhva, kdar fe vshe materniza je ob dete terdno ftifnila, in ga v medenzo nepremikama vgatila. 4. Kdar al je medenza telnobafta. al otrok prevelkaft. Kar glavza je hli-»hej vuftja, nngzi pa dalje, toliko nujifh-na in nevarnifha bode obrazhva. 6. Materi in detetu filno nevarne, babizi pa teshav-ae fo vfe obrazhve , ktere fo potrebne 259 savol nervegamnih nevarnih napadkov, in kdar otrok ftoji s glavzo nad vhodiŕham , fofebno zhe vuftje ne je sadofti pripuftilo » de ga je nara treba rasproftorjati. Drugi prefeklej. Nasnamki neredovniga detetjiga ílauka v porod. §■ 4<%- Dobro snati in prav raslozhati dejle in vude telefza detetjiga je velika in potrebna rezh, sa to, ker mem uekterih fplofhnih snamin, mi le famuzh po detetjih dejlili narbol posnavamo detetov ftanik v porod. Sadofti pa ne je vfak dejl pofebej dobro posnati, fhe njih ftik in sverftvo med le-boj nam je popolnama snati, potlej tudi bomo sňali po enima dejlu foditi ftanik in lego vlih drusíh, in lego zeliga shivotizha^ § 466". tSphfhna sumki detetj^ga neredovniga fta-nika v porod nam jih nekaj daja vunajn-fhina nofhezhiga trebuha, preprizba naf, jih pa notrajin fpregled. Nasnamki fploh fo ti le : i. Nofhezh %ebuh fe ni vfedel prav, tud ne je lepo ne krogel > ne raven* 2. Ob detetjim popolnamnim prezimim flanku je materin trebuh ťhiroklat, ne okrog-laft, in doftikrat od shlizhize do framovga oboka gaofredka nekaka brasda v dve polob-lize ^.Popadki o porodn, savol neenaziga ma> $ a ternizhniga fkerzha fo neredovni in kratki* ťe pogofto povraz hajo in bolezni (< 4« Snot-raj otipamo vuftje vifoko ftojezbe, ras-proftorja fe neenako , in med tifbam ne je sadofti napeto. 5. Otrozhne vode mehir fe ne kashe lepo enako okrogel , in ne posagojsdno klinaft , je le plofhojataft, fhiroklat, vzhali podolgaft kakor ravna klobafa; med potifkam ťe ne napenja sadofti terdo, ampak oftaja odmeklaft. 6. Mehir pokne rad prav sgodaj, in vode ftezhe prevezh , kar je ťhe saftane, ta pa fe le krade in lese. O preterdnih mrenah pa vode al s rokzo, al nogzo, al s popkovnjo derejo globoko v noshnizo, in me-hirja ne prederejo. 7. Ob ťhe ftojezhih vodah naťh iperft al zlo ne dofega vifoko ftojezhiga otroka , al pa le kolno sazhuti kaić drugi dejl ne glavze , in fhe tega prav teshko posnamo, zhe ne je popkovnja, al nogzi al pa rokz:. $* 4° 7* Vojelnc *asnamke po kteri h refnizhno svemo detetov ftanik v porod, najdemo s otipan-jam detetpga dejla ftojezhiga v maternizh-nim vtiltju. Sareťniga flanka fe gotovo preprizbati magamđ s otipanjam fhe le po mehirjovim poku, in kmal po ternu je treba prav pašno in verno otipati, k tir dejl in kako de fpredaj ftoji, kam glavza moli, kam nogzi, de bomo pri obrazhvi vedili prilizhno lesho dati materi , In 8 ktiro roko de nam bo delati. §. 463. VPak dejl in vud detetjiga telefza ima fvoje rassnamke od drusih; in po najdeni-mu predftanku eniga dejla, bodemo vedili foditi ftanik vfih unih in vliga deteta. Predftojezho zhepino v maternizhním vuftju posnamo po njeni kofheni terdobi s po s lafzi obrafhenmu oblizhafto isbuhne-nimu okolushu, po fbivih in pomezhavah? po fbivfkimu in mezhavfkimu teku in primerku s medenzo svemo glavzhin ftanik in namerik. §• 4^9- Nelafac v porod ftopfhi dejl glavze, ro je eblizbje fe rasodeva po majhinifa mehkih,, kroglih in oblizhaítih ozhefzah, fccira ftoji-ta v dveh duplih obdanih s kofhenjm bre-gam lebi raven naiproti ; vmeť je zhuti ti podolgaft ismolezh nofik »' ktirga sgorin konez je terd in vosek , ťpodin pa mehek íhirfhi, in zhutimo mu noftiizi. Pod nof. kam zhutimo prezhni mefnati vuílnizi ai shnabliza, lozhena s podolgaftim prezhnim raszepam , ta raszep nam daja v lebi zhu-titi terda dlefnifhka robova, sa njima pa fhiroko duplo s gibizhnim jesikam. JNarav-noft pod vuftnizami fe konzhava kmalo oblizhje s navfpred molezhim kroglo is-klinenim kofhenim bradlam. Oblizhjovi ftranizi imate pod ozhefnima jamizama .terda liza, pod lizma pa mehka podliza. *6a §. 470. Predftojezho glavzbno firanha nam na snan« je daja terd lafat isburjen plofk , na ko. mur ne otipamo ne fhiva , ne mezhave; narbol pa nam jo napovedá vufhefze s fvojim isvifhanim polshaftim vublam, ob-danim s flokaftim in hruftauzhaftim robzam ki fe navsdol sgubla v fvojo mehzhino , navfpred pa ima proti oblizhju isresik v vufhefovo votlino, §. 471. Tedaj namerik vfaziga pofebniga okraja vftopfhe glavze, naj babiza sna natanko raslozhati , de bo po tem glavzhin ftanik in vfiga telefza sadershik v materi posnala. Pa tudi naj veda in sna, de navadna otek. lina vzhafi glavzhin v porod ftopfhi dejl toliko fjremenja, de ga fposnati je velika muka , tedaj je treba vfelej fkerbno in pašno preotipavati. § 472- Vrat fe rassnava od drusih po fvojimu itojku med glavzo in terfham. po fvoji okrt.g'ini s fhtirmi Hranami, kterili vlaka ima pofebej f v oje rassnamke. Cpredno ftran suamo mi po ftojbi med bradlam in perfmi, in lozhi f e po hruftanzhaftimu gerlu od satilnika, kteri je med saglavjam in herb-tam, in na komur zhutimo ismoljave kli-, naftih vratnih krishzov. Vratovi ftranizi fte ottpati mefnati, in posnati jih pomaga vufhefze odsgor, iu odfpod plezhize iu »aramze. 26i §. 473. Wäddeblo ali per/in kofb ima fhtir velke plofke, vľak pa fvoje raslozhke. Spredin plofk fo perfi tak malomefnate, de lahko dotipavamo terd grudnik, in od oboje ftrane rebra; sgor fta terdi kofheni kluzhnizi, fpod pa je trebuh, snan po fvoji mehkobi. Ritnifek dejl perfniga kofha ali herbet fe sna po ismolezhih buzkih berbtanzhovih krishzov, is kterih ftrane hodio terda rebra; oh ftranah herbtanza fta plezha in njuni lopatizi s okroshenim terdim róbam. Stra-nizama perfniga kofha fe zhutio ob'ojodt sverftene rebra s mefnimi mezhavami med feboj ; sgoraj fe jima otipate pasduhi , řdolaj pa mehka trebuhova boka. §■ 474» Poddeblo ali sdolin terfb fe lozhi na fvojih fhtirih velzih ftranah prav dobro od sgor-niga terfha. Spredna ftran al trebuh je mehek, on fe perftovimu potifku rad vdaja,, in narbol ga snamena popkovnja, ktira v fredi mu svira. Ledjova ftran ali podher-bec je terd , in krishzi imajo manj ismo-lezhe buzke memo herbtnih; fofebno fpos-namo podherbet po medenzi njegovi rneja-fhizi. Boka trebuhova ali lakotuizi imata mehek proftor sgor omejazhen s terdimi rebrami, fpod pa s fhirokim kofhenim ro» bam lednih kolti. §• 475 Ritka ob ftopu v porod ima mnogitere podobnofti s glavzo, pa iozhi fe od glavze de ima prostima, mefnata, terdkafta liza , podobna kruglima kepama i ritkina brasda je med lizama , in vodi nať do otipliv« kukovze, pod ktero je rit; od riti dojde-rno po brasdi na unim kraju do fpolovil , ktira fo ílifnena med fkleněnima ftegui« zama. §. 476. Savol otoka in fpremembe v porod ftop« fh'ga otrokoviga dejla, vfelej pasimo in g'ejmo prav dobro med fpregledam, de fe ne smotimo, pa tudi varno je treba fpre-otipati, de kirga mlehaviga ispodobka ne f kvarimo, fofebno ozhef, popka, fpolovil, i. t. i. t. % 47?» Gorni in dolni vudi, to je rokzi in nog« ti, fo fi velko podobni, tedaj varvajmo fe nad njimi ne smotiti. Vfak vud ima fvojih vezh ftran ga posnati po njih. Zhe nam predhodezh dejl ne poveda sadofti , takrat je treba njegovih mejafhov jifkati. Sgoma vuda imata fvoje rame in lakat, rame fhteje k febi plezhe in narame, lakat pa komolz in roko s perftmi vred. oJerojrifl^o mrame je verhajin konez ramena; ob vftopu na porod je narame preže j po-d< bno kolenu, alrasp<>snavamo ga po fvoji ftojbi in fklenu s mejafhmi, med ktere ittejemo vrat, pasduho, terd perlin kolb in okroglo mefnato rame* £65" S- 479- Jidmoha ne je lahko smeujati s kolenám in fe nad njim motiti; komolz je bol kli-naft in robat mem kolena, koleno pa je okroglo s premiklivim jabkam ; tudi ga bliso njega leshezha rokza nam isdaja , kti-ro lahko lozhimo od ftopali. Rokza fe napoveduje s peftjo in perftmi, ker perftje njeni fo med feboj neenako dolgi, in pa dalfhi mem noshnih; tudi rozhni ftoje bol redko in pavz nardalje od njih. §. 480. Sdolna vuda, to je nogzi, imate vfaka fvoje ftegno, pifhal, koleno in fvojo fto-pal. Okrogla mefnata ftegna posnamo po berk-laftih, okroglih kolenah v enim konzu , ino v enim konzu otipamo telefovo deblo ob ímedenzhizi, tukaj pa fhe zhutimo od ene ftrane fpolovila, od ene sadnizo. §. 48i. Kolenza ftopavfha v porod imata nekaj podobnofti is glavzo , fta fizer terda, pa ne krogla in ravna kakor je glavza*. ger-bata fta ne tumpafto - klinafta tudi manjfha. Spredaj fe zhuti premikliv jabuzhik, sad podkolenfka jamiza ; sgor je r kroglo in povfod mehlgo ftegnize, pod kolenám pa odsad mefnata pifhal. §. 482. Pifhal posnavamo po nad njo ftojezhim kolen a j ipred po terdi pif h alki, odsad po 266 mehki mezhi, fpod po gleshrm in po fto-pali. .Stopal nam ^ rasodevajo enako sveríle-ni kratki perftizi, in gleshnov kot nad ftopaljo in med pifhaljo. Sad moli krogla petza, od oboje ftrani terda zhlenka al glinka, od sgor zhutimo terdo nadftopai, od ťpod pa gladko podftopal. §• 483- Nofhezh otrozhnjek ima v feki 'mem otroka ťhe druge ftvari, které snajo pred-fropati v porod ; te ťo jajzhne mrene , potiza in popkovnja. Tudi teh je treba posnavati. Mrttte al fo zele in delajo s otrozhjo vodo mehir, al pa fo prederte. Zele ťo med otrezhnjekovim ftiťkam napete, bob-nafte, odfkokle , iu fe od vCh drusih v-ílvari lahko lozhio. Prederte mrene al objemajo kakor mresha predhodezh otrokov dejl , al pa po predoru fhe delajo raehir, ki is neenako rasproftorjenga vuftja vifi dolg, odmekel in klcbafaft. • §• 484- Popkovnja predftopťha ťkosi vuftje dela ponavadno fvitik al ohlatneji al voshji, vzhafi pa vezh fvitkov, to je, al je salu-kana in saflokana enkrat al vezhkrat sva-naj vuftja pred vhodezhim detetji m dej« lam. Ona je zhutiti podobna vervizi perila debeli, okrogli, mehki, zhevafti in vzhafi gorjazhafti. Ob shivimu otroku v nji otipamo ziplo. Dolgo zhafa pritifnena v kafhino fhako dobiva otekline debele , in pa lahko fe je nad njo smotiti« 26? §. 435. Potiza fe je ob sazhetku al prijela nad vuftjam, iu med nofhefhtvam tukaj le rafia in fhirjala fe, al fe je prijela drugej v otrozhnjeku , pa presgodaj refhila o porodu, iu med vuftje ftopila pred otrokam. Njeno tukajfhvo po vuftjovmu odpertju ra-sodeva al vekfhi al manjfhi kervin tok , ktir vshe fe ponavadno kashe nekaj zhafa pred porodam, zhe je potiza nad vuftjam prirafheua ; otipävfhi sazhutimo nametl otroka mehko ;iu gobafto ftvar, podobno ferzu zvetniga selja, kj mu pravimo karfiola. Potiza ťamuzh predpadena, fe rada •odriniti daja, in lahko fegamo v maternizo ; prirafhena nad vuftjam pa nam to brani. Tretji prefeklej. Ravnava pred obraz h v o, §. 486. Babiza vfe premiflivfha in fodivfha, de potrebna je obrazhva , naj jo napove s lepo in s pametjo domazhim, in fofebno pa porodnizi. Pred delam naj fkerbi sa mnogo , kar bi snemarjeno ne bi bres fhkode bilo. §• 487- Babiza naj dela vfe s narvekfhim miram, pokojnim ferzam, in obuafha naj fe pa-metno, Poklizhe naj porodnizhara , zhe[ga 20~S ie lahko dobiti, de G raven bi bile dobre vfe prikasni. Zhe fe pa kaj nevarniga vidi, al zhe fe je kolzikaj bati, takrat oe fme bres porodnizhara nikar nizh pozheujati. §• 488. Po verh pripravkov potrebnih o vfakimu porodu naj li pripravi babiza pred roke , in rasloshi jih po verili vie pofebne v ob-j-azhvo potrebvavne orodbe. Poftavim : noshno sanko, kerfttio brisglo, rutize mehke in ftihe, pokrepzhala in mogozhne obudila sa flabiga al dozdevno mertviga na fvejt pridfhiga otroka , i. t. d. Porodnizhar naj ne pride nikol bres lvojiga orodja, slafti ne bres porodnizharfkih klefhiz, zhg bi mu biti vteguilo treba glavzo refhatU §• 489- Doba delo sazhenjati nam ne je dana na voljo, kakor nekteri menio. Potrebfhi-ne nam kashejo zhaf, kdaj de sazheti. Ob obrazhvi savol detetoviga neredovniga ftan-ka zhakamo s delam dokler fe vuftje farno sadofti rasproftori , de v otrozhnjek bres bolezhati mater lahko feshemo, zhe le fhe ne je poknil mehir, in vode ne fo isrekle. $e obrazhva potrebna savol nevarnih na-padkov, naj ftoji dete kakor fi hozhe; al zhe je ob neredovnim otrokovim flanka mehir presgodno poknil, she pred vuftjo-vim sa vfegati sadoitnim fproftorkam , takrat ne je vfelej zhakati famoteshniga vuftjovga pripufha; vzhafi ga mora babiza s fvojo roko vumetno rasfhirjati, de pri* liireva obrazhvo, 269 Kar obrazhvo tesa in obrazhnimu delu liapotova, naj vfe »kar je mogozhe babiza pred delam is poci fpravi. Vzhafi fo vu-najna porojila al tudi noshniza fuha , vro-zha in otekla ; take ispodi bke je treba , zhe je mogozhe , popred s omezhilnimi ngrejki ftoriti vdajavne, vlazhne in voljne. K'íar pa nevarnoft nam z ha ľa ne daja , jih le pred vfeganjam omokrimo, ovla-shimo in ofpolskamo s oljnatimi in sble-saftimi brisglami. Nikol ne fmemo posablti maftnize s dsriftlami zhiftiti , in porodnize fzat opominati. Babiza naj ne ima nizh okorniga oblazhila na febi, in vfe nepotrebno naj je okol nje pofpravleno , de ji nizh ne uapotova rozhno delati. Vfe prasne gledavke naj fe poberejo is hifhe, v nji naj oftanejo fhtir pametne shenfke ji pomagati, dve dersbite porodnizo sa nogi, tretja opera ji glavo, zheterta babizi podaja potrebnih rezhi v roko. Tih pomagavk je treba prej podvuzhiti, kaj in kako jim bode ravnati: potlej fe napravi prilizhna poftelja, de naj v njo leshe porodaua ob delu obrazhilnimu. §• 491- Lesha al ftanik porodnizhin med obrazhvo naj je takfhin, kakor kashe narbolfha prilika. Ponavadno in narpogoftiio ji je potreba snaki na herbtu leshati. Redkokrae je potrebna poftranfka lesha, in ta, kdar dete s nogzama ftoji fpredaj uad framniza- a?" ma. Komäravnä lesna je Clo ^ malokrat Sotrebna, in ta je, kdar porodnizhin tre-uh nadunjen kakor meh ji tje na ftegna vič. Ta pofebin pripadik hozhe imeti po-rodnizbara, in ta fam bo vedel pomagati v taki nadlegi. $• 492. Porodivnik sa obrazhvo naj je taki, de porodniza lahno v njemu leshi, de fe povfod okoli do njega maga, in de babiza s pomagavkami vred nizh ne ima napotja sloshno delati. Narbol priloshin je navadim poftelnjak na terdnih nogah. Naftelerno ga s flamo rasama enako s ftranizhnima robama; prek od ftranize do ftranize fe dene al shimniza, al plevniza, al flamuiza , al kakorfhuih fi bodi blosin tak , de poftelnjak prezhno pokrivajo in zhes tifto ftranizo memo mole, nad ktiro bode porodniza fedela ; od une ftranize naj poftelja polagama fe vifha s podloshenimi blo-sinami, al drugimi podlagami. Po verhu pogernemo rjuho , in fhe pofebej rjuho v gube flosheno porodnizi pod rit. §• 493* Ob zhafu obrazhve fpravimo porodnizo na tifto prezhno poftteljo, in odenemo jo po toplotni meri fpodobno. Leshi naj s ritjo pomoleuo is poftelje zhes ftranizhin rob tako, de ji krish na ftranizhuimu robu pozhiva } shivotov ftan al deblo naj prek zhes pofteljo v drugo ftranizo kar je potreba fe svifhova tako, de glava pride 2? J flarvifbzhji; sad ftojezha pomagavka jo pa iia-fe opera, in porodnizo sa ramena der-shi. Od oboje ftrane fedite pomagavki na pruzbizah , na kterih poz bivate porodnizhni is poftelje vifezhi, v kolenu vkljuzheni nogi , (ki jih vfaka eno od fvoje ftrane dershi in opera. Pred poftelnjak pod fpo-din materin shivot poftavimo pofodo, pri-ftregat kri, vodo, in vfe mokrine ; med pruzhiżt denemo podkladizo sa babizi kle-zhat na nji. Babiza med maternima po primeri raskrezhanima ftegnama poklekne al na fvoje leiro koleno, kdar deía s def-nizo, al na delno, kdar obrazha s levizo. Sama na febi je ena rezh , s ktirokol roko obrazhamo, refniza pa je, de babiza malo vajena fi delo polajfha s tifto roko , s ktero ji detetov ftanik bol kashe, de bode nogzi laglej prijela in jih varnifhi fpravila na dan. Satorej je treba ftatdk otrokov poprej dobro svediti, de med obrazhvo ne bomo rok pretĺkali, ker vfaka pretika fkli porodnizo in delo kasi f tedaj s ktero roko fmo jeli, s tifto dodelajmo, §• 405» Kakor nam detetova ftojba kashe, s ktero roko nam je delati; tako nam ona tudi poveda, kod de naj nam je v materniza fegati. §toji dete s nogzama v delni, mátěmi ftrani, in gleda s perfmi in s tre-bufhkam v krishnizo , takrat fegamo a defnizo v maternizo po defnimo kota pojeg »7Ä krishnize. Stoji pa dete po sdaj rezhenih enazih primerkih s nogzama v levi materni ftraui, takrat fegamo s levizo po levi-mu kotu poleg krishnize. O prezhni ftojbi, kdar dete ima trebuh in perfi obernene •navfpred v materni framnizi, in kdar nogzi fte [predaj v defni materni ftrani, fegamo s defnizo v otrozhnjek pod defno framnizo; s levizo pa pod levo framnizo, kdar ob enazih fizernih primerah fte nogzi fpredaj v levi materni ftraui. Bi pak ob oboji tej le pofle mervizo pripotesamo in fpet v miru popufhavamo ; med tem fhe jo varvajmo vfiga fhkodliviga mezhkanja. Nikar pa med trebufhik in popkovnjo vtikati perftov, ne eniga al jih zlo vezh, in 279 eripotegvati: istergali bi mi lahko popek. Sdaj s rokama dete primemo tako , de perftje objemajo kolka , dlani nam pridejo na sadnja lizhiza, pavza pa ftegnena na krishiz, in vlezhemo, nizh poprijemfhi 9 dokler perfi na dan pridejo. Perfi fhe le fmemo oprijeti, trebufhka pa nizh : filno fhkodliv mu je vfak tifhik. § 5°9- Dete fkos medenzo pomikavfhi, fe farno rado, zhe ga le ne motimo , s perfmi in trebuham safuka navsdol v krishnizo, kadar fe pa farno ne je safuknilo, tedaj ga po ritkinmu porodu tam le safuknemo ; med ťukanjam nizh ne vlezhemo otroka , iu vfelej ga fukamo v tifto ftran, kamor fe je vshe fam nafuknil. — Sagledavfhi , d« otrok na popkovnji jesdi, jo primemo s perftima in pripotesamo njen uni v poti-zo dershezhi konez , in jo issankamo zhes fpodaj leshezho nogzo. Je popkovnja is-sankati muzhna rezh, pa jo rajfhi pripo-tegnemo, in tje odrinemo, kjer fe je nar-manj bati preti f ke. Glavzo pridfho v medenzhno vhodifhe je treba bersh refhiti, in porod dodelati, sa to, ker bres nevarnofti popkovnjo pre-tifniti , kervin pretok med materjo in otrckam preshmeti , in dete sahlupniti, glavza nikdar ne fme v porojilih dolgo tizhati. Velika frezha je , kdar sdaj le materniza sdajovitno potifka , de glavzo «8o po priliznnim namerku v medenzo goni, Icakorfhinga glavzi dajati nam po nobeni-mu nafhimu vlaku nikol ne je mogozhe. Nikdar tudi ne 'fmemo sa farno deblo deteta po fili vlezhi , in meniti , tako le ispraviti glavzo is matere ; fej s tem delam bi mi le bradel od perfiz odmikali, glavza bi po fvojimu uardebelfhimu premerniku bila vlezhena v medenzhno vhodifhe, in to bi teshejfhalo njeno fprehoj-bo; fhe nizh ne rezhem, koliko fkode bi mi delali s raskrezbanjam detetovmu vratu. Kdar je glavza v pravi fprimeri s medenzo , to fe pravi: kdar glavza ne je prevelika v medenzo; in kdar porodniza ima sdatne popadke, in dofti krepofti jih potifkati; takrat kakor ob redovnim rit-Jknim porodu, glavza bres vfiga vlaka grede fkos medenzo po porodnizhnimu farnímu krepkimu tifhu. Torej ni treba ob vfih jiogzhinih porodih , kvifhko ftegnenih rokiz refhovati pred glavzhino fprehojbo: Vzhafi jih istifhi fam porodin tifh; doftikrat pa glavza s rokzama vred hodi rada in hitro fkos medenzo; in vfelej je dobro, kdar rokiz pred glavzo ne je potreba refhiti : Mem fkrajfhanja dela in sgublenja zhafa, fhe poleg glavze ftegneni rokzi varovate popkovnjo prelilniga pretifka ; varovate vuftjovga ftifka okol detetovga vratu, in tedaj varovate nove samude otrokoviga pomika. s8i Sazhutimo pa, de je glavza kaj prevelika, ali medenza pretefua, in de kvifhko ftegneni rokzi saref branite glavzi, navsdol fmukniti; takrat je refnizhna potreba rokzi refhiti kmal po otrokovim porodu do plezh, kdar glavza ne hozhe sa dofti hitro jiti sa plezhma. Refhamo fpervizh tifto rokzo, ki je blishej krishnize; refhamo s fvojo defnizo, kdar je otroku s perf-mi in oblizhjam navsdol obernenimu refhiti defnizhizo, in s fvojo levizo refhajo-zhi levizhizo. Refhamo rokzi tako le: ena nafha roka podpera detetovo telefze mervizo nakvifhko in pa v ftran , med tem hodita kasaviz in velki perft une nafhe roke do saglavjizha, od tod lasita ob ftrani glavze in ob raraenzu do komolzhika. in fhe dalje zhe je mogozhe, cb tem porineta rokzo zhes obras in perfize pred feboj navdol. Refheno rokzo polo?himo detetu sraven boka , in zhe po refhitvi ene rokze fhe ne hzhe glavza jiti, feshe-mo s uno roko in refhimo raven tako fhe uno rokzo. Babiza naj rokzi po njih foflavku in fkle-pih presa , in fkerbno naj varova nizh slomiti, nizh previniti; fhe manj pa popkovine tifniti, al zlo kaj tergati. Rokzi sa ti vnikaní krisham versheni, porinemo poprej ob ftrani glavze navsdol, potjel pa jih refhamo, najpred sgor.leshezho , potlej pa tudi fpoduo rokzo. 2*2 Zhe glavza sa reťhenima rokzama na rnaternizhne potifke kmalo farna rada ne pride , je treba bersh svediti, kaj jo mudi, in hireti jo s rozhnoftjo ispraviti : vfaka inajzkina pomudiza povekfha sdajle otrokovo fmertno nevarnoft. Nikar meniti, de tiranje in toranje otrokoviga telefza bode premagalo take napotja , in pregrefhna nevuma je, fhe pomagavki velevati, de naj temu morivnimu vlaku pomaga. Nikol s obema rokama vred ne kopati ne berba-ti po Dosbnizi, in pa fhe matij, s obema v notrajne porojila fegati. Zhe popadki premolknejo , al ne fo krepki sadofti ob zbalo, kdar je glavzi hoditi na dan, takrat jih gledamo sbuditi, satorej manemo s roko mater po trebuhu. Potlej bo med porodnizhnim terdnim tifham glavza veliko rajfha hodila sa nafhim vumetnim vlakam kakor bomo kmal povedali. §. 5T5- Brani pa fkos is-hod glavzi njen nepri-lizhin ftanik ; zhe namrezh je glavza s (Tvojim fhirokim podglavjam v medenzhni-mu vhodifhu obtizhala tak, de obras gleda na Tavnoft v krishnuhno predgorje, takrat je treba najpred glavzo premakniti; in jo djati v prilizhin medenzhin prememik , potlej fhe le pofkufhati jo potegvat in refhiti. To je , s kasavzam in velkim per-ftam lesemo po detetovih perfih v obras , sraven vufhefza memo do ftrane poleg no- 283 fizhka, in potifnemo obras od predgorja naítran v eniga kotov med krishnizo iu lednizo, potlej dodelamo porod , kakor sdajle porezhemo. §• 5«6. Zhe je glavza kaj prevelika v medenu, al zhe fmo s .prenaglenim vlakam bradel oddalfhali od perliz, de pa je glavza s fvojo narvekfho fhirjavo flopila na vhodifhe, prasin bi bil vel dalajin vlak, fhe veki hal bi nevarnoft. Le bersh naj glavzo refhi nafha vumetna rozhnoft. Torej s kasavzam in frednjakam fegamo po perfih detetjih v ftran njegoviga bradliza, in gledamo s mlahnim gibanja m podzheluftizo fpraviti fkos vhodilhe. Po tej fpravi grede-mo s tiftima perftama do naJzhelufti, jih demo na obojo ftran nofka, in potekamo buzhizo tako, de fe bradel priblisha perfi-zam. Bolfhi pa je, zhe je mogozhe bres podzheluft primikati, kmal fpervizh s perftama jiti do nadzhelufti/ s tem vjidemo nevamoiti podzheluft fpahniti. Ob tem vlaku, kasavza in frednjaka une fvoje roke opremo na saglavjizhe , pavez na eno plezhe, na eno pa masinza in sadnjaka, ia sdaj s perftama na obras djanima glavzo navsdol in navfpred. Glavza med tirni potegle-ji , in med terdnim maternim vporam fmukuifha v medenzhno duplo , fukne lama fvoje obrasze v krishnizhin bok, in fe pomika btishej is-hodifha. Kdar prefredik jame fe napenjati, ravnimo vlak s glavzo navfpred in nakvilhko, iu tako le vodimo *S4 bradelz in obrasze najpred zhes napet prefredik na dan , in kmal fe tudi saglavje ispresa fpod framovga oboka. Med tem le varvajmo, de fe prefredik ne terga. §• S"?- Ob temu delu ftanik otrokov daja nafhi vfaki roki fvoj opravik* Leviza hodi ▼ obras, in defniza dela v saglavju, kdar otrokov obras gleda v defni kot med krishnizo in lednizo ; gleda pa v levi kot, takrat lega leviza v saglavje, defniza v obras. Telefze otrokovo naj temzhafi dershi pomagavka , al pa fhe bolfhi, de ga babiza farna opera s roko,v maternizo fegajozho, tako le, de perfize oprimfhi s pavzam, masinzam in sadnjakam, ji perfize pozhivajo na dlani, in de otroka nofi nad fvojo sapeiljos raskrezhanima flegniz-ma, kakor bi ji na roki jesdel. Islesajozhi-ga otroka fproti odevamo s gorkimi plini-zami, de ga ohlip nizh ne shali, de fe roka babizi ne polpolska, in de otrok fe ji ne ismolsne. Rdar glavzo refhamo je bolfhi, deftojimo, defilih fmo obrazhavfhi al klezbali, al pa fedeli. Zhe glavza po taki ravnavi s lepo ne fczhe rada sa vlakam, al savol preflabih popadkov , al savol fvoje prevelikobe , takrat fila fama kashe , de je treba klefhi Vfi potegleji (o ne le prasni, fhe fhkodlivi fo,- ne farno dete bi vmorili, fhe mat&» 285 bi mi devali v nevarnoft. Doftikrat fo babize po fvoji nadleshnofti in lomafti odtergale glavzo, de je oftala v mater-nizi. Kdo bode vfe mogozhe hude sgodke snal prerokovati ; tedaj vfaka babiza lahko vidi , kako potreben je ob vfaki obrazhvi porodnizhar s fvoji m snanjam in orodjarn« 286 Drugi ftavik. Ođ vfake pofebejue obrazhve. §. 5^9- Kar je glavza blishej materniga vuftja , kar fte nogzi dalje od njega , toliko bol teshka bode obrazhva. Narvezh pak obrazhvo kerha, in nevarnoft materi in detetu nakopava delovnoft maternizhna po isto-zbenih vodah. Materniza pritifka neredovno v porod ftopľhiga otroka, in ga fili v medenzhno vhodifhe; predftojezhi dejl dobiva velike otekline; otrozhnjek fe kerzhi oglavju podcben okoli deteta in proft >ra ne daja babizhni roki priti do nogiz , bres nevarnofti pretergati maternizo. §• 520. Ob tem takim, in ob refnizhnih nasnam-kih potrebne obrazhve, je treba to teshko opravilo delati s vfo fmilnoftjo in poter-peshamo. Pri takim sanemarjenim porodu ne frnemo bres file fizer nizh fe muditi, pa tudi ob delu nizh prenagliti. Porodnizo ťpravimo v lesho s podblosinjeno svifhano ritjo, in prepovemo ji vfe tifhanje, de fhe hujfhi ne vganja deteta v medenzo. Temzhafi pripravlamo vfe obrazhavne po-trebfhine in orodje: fprejifhemo natanko, detetov ftanik, de svemo , s ktero roko nam bode obrazhati. Porojila ío rada iuha, in oteklinafta, sa to jih vlashimo in vlazh- 287 ňä delamo s shlesaflmi brisglami, in s omehzhilnimi obkladki. Otrok je ob tem takim vfelej bliso fmertne nevarncíli, tedaj dete kerťhanfke matere kerftimo s po-gojam fhe pred obrazhvo. Vzhafi najdemo predftojezhi detetov deji tako v medenzo vgaten in otekliga, de nam ne je mozh fvoji roki proftora dubiti v maternizo. Takrat s vfo pametjo in var-noftjo fkufhamo vgaten dejl is vhodifha odriniti tolko, de magamo s roko do no-giz. 'J ega ne delati po fili, ne nadleshno, ne nanaglima; delati je pomalim, pozhafi, s mlahno gugavnim gibanjam v tifto ftran, kamor glavza meri, de nam s lepim pomikam ritka, nogzi, in zhe je mogozhe, fpredin detetov plofk pridejo blishej mater-niga vuflja. Zhe pa obeh ne je mrgozhe, primemo fam eno nogzo, jo vodimo navsdol , jo v íioshuizi prisankamo, in ob njemmu notrajnimu plofku s roko fhtapa-mo v maternizo fhe po uno. §. 422. Vzhafi pa po eni isvodení nogzi nam sgine fpjec proftor do une. Takrat fe ne povrazhamo s roko, nizh ne preíilimo, ak nozhemo porodnize fmertno ofkruniri. Tudi nizh pre vezh ne pripotesamo vsa ukane íiogze, de je ne fpahnemo, ne vtare-mo, ne vtergamo. Ob tem takim bomo fpravlali dete v prilizhin ftanik po tej le pametni naklombi: s fvojo roko v nosu.- a88 nizi jifhemo od po ti (niti v medenzo vgaten detetov dejl, ga volno nasaj odporivamo, in kvifhko ttopat ravnamo ; med tem pa vsankano nogzo od svunaj priteglavamo k febi s pohlevnimi pritesleji. Ta pofku-fhik naj je varin in pozhafin ; ritka fe bode vuftju blishala in sgorin shivotizh pa fe vmikal; potlej pa bo lahka rezh uuo nogzo prijeti in jo isvoditi. Zhe bi pa fhe ne bilo mogozhe une nogze lahka dobiti, e bolfhi, de le kaka fila ne brani, popu-iliti jo vklonjeno na trebufhik , in sa eno dete na fvec fpufhati. Hujfhi bi bilo vezh file delati §. 523- Ob snemarjenih porodih dete po fvojima neredovnimu ftauiku je vzhafi tako globoko v medenzo vtlazheuo, de s roko nizh ne je mozh nam priti v maternizo do nogiz. Ta je gorje in ve materi, vfelej pa fmert-na detetu. Nizh naj ne obotavla fe babiza netvegama bersh klizat porodnizhara, fofebno kdar fojafni nasnamki detetove fmer-ti. Ta le je ismed tiftih shaloftuih rezhi, savol, kterih pridemo v filo dete v kof-zhikih is matere refhati. §. 524. Noibna sanzbniza je trak delan is kofmate fvile, mehek, pavza fhirok , vatla dolg, in ima od obojiga konza sadofti velilto Juknizo. Sanzhniza je koriftna ob teshkili obrazhvah , kir nam je treba nogzo otve-sati, de jo sa sanzlmizo v noshnizi pri- 289 dershimo. Kdar hozhemo. sanzhizo nogzi otvesati : demo en konez fkos luknizou'»i-ga konza, in tako le fíorimo sanko, vtaknemo pa v sanko konzhna zhlenka kasav-zhov in fredniga perfta , na osąnkana perfta pritiinemo pavez, de sanko dershi in jo islesiti varova , tem zhafi s uno roko rahlo nategnemo uni konez sanzhnize; sdaj s osankanima perftma feshemo áo ftopali, jo primemo s njima sa perftize , sanko ftopali overshemo, in jo s pavzam plašimo po ftopali nad gleshen sa zhlenkam, tukaj jo dershimo s perftama, potegnemo s uno roko vunajin konez, in jo tadergne-mo kolikor je treba. Neimevfhim sanzhni-ze , je v potrebi dober v tak Chvtok. trak, de le ne tifhi, in de ne dela kratoviz, kakor fe fukane vervize rade kratovizhio. Pervi p r e f e k 1 e j. Obrazhva deteta s glavzo nad vuftja m, § 525- Kdar je Cla obrazhati dete s glavzo v porod ftojezhe, takrat najpied, de magamo fegati do nogiz, s lepo pozhafi odrinemo glavzo v tifto ftran, kamor gleda saglavje. Naťha roka fe potlej mols i po oblizhju, perlizah, in po trebufhku do nogiz ; teh je lahko prijeti, iu is vodici, zhe lefem po trebufhku ftegneni lesnice. Jin, D 29° íiajdftii v koíemh vpogneni, in v ritfcd vklonjeni, jih najpred fklonemo; le var-vajmo shaliti kaj trebufhka in popkovnje* Zhe ne je lahko prijeti obeh , bodi teoi-žhafi dobro le eno nogzo ísvoditi v nosh-nizo, jo prisankati, in potlej po uno fe-gaci. §. 526*. V noshuizo fpravleni nogzi po fpodobni-mu vlaku radi jidete is matere, ker glavza fe vmikajozha, nadeleva proftor v medenzo hodezbi ritki. Vzhafi pa ne grede vfe tako po volji; ne vfelej fe ne vmika glavza od vhodifha, defilih ritka po lahnimu vlaku sa nogzi fe k njemu pri pomika in blisha, in pa fhe vfhtriz glavze pride. Oh tem takim ne mifliti, de s filnim vlakam sa nogzi bodemo , bres otroka fmerrno rasshaliti , ga tukaj ispravili, zhe poprej glavze ne odrinemo , in tako le dovel proftora ne naredimo. Kdar pri vhodifhu ftojezha glavza tedaj je ritkini fprehojbi napotna; je treba nog-žo v noshnizi, al zhe fte tukaj, obojo vsankati, potlej sanzhnizo mehkama natega je s uno roko fegfhi v noshnizo odrivamo glavzo. Ta rezh pomaga, sa to ker ob tiftim gibleju odftopa glavza, ob kterim ritka polsi v medenzo. Ob nogzah na dnevu dovel, de jih nam je mozh s rokama prijeti, refhimo sanzhnizo in dodelvamo porod po navukih obrazhbinih. 2gí §. 528. Glavzo odrivati je vfakikrat treba s velikim pokojam in pametjo: Prenagloft fe vfelej vtepa. Dobro bo ftorila babiza, zhe med obrazhvo bode velevala pomagavki dlan polosłiiti na porodnizhin trebuh, iu ga mehko tifhati, de varova glavzo kazi-ga prenagliga vmikleja v maternizhno dno* Ta prenaglik bi snal kriv biti omedleviz, kervuiga toka , al fhe maternizhne pre-tergatve. Drugi prefekleji Obrazhva deteta s vrátam v porod ftojeźhim* §• 529. Vfak otrok s vratarri v porod ftopfhi mora biti obernjen. — Detetu s vra tovi m fprednim plofkam v maternizhnim vuftjd fhtapamo zhes perfiza in trebuľhik s roko do nogiz; najti fte lahko, jih primemo iri ispotegnemo* —- Detetu s vratnim ftran-fkim plofkam v porod, de mu perOza in trebufhik gledajo navsad v krishnizo, ta-ziga primemo sa narame in ga potifnemo v tifto lednizo, na kteri mugiavza pozhi* Va, dokler proftor dobimo poleg krishnize fegati ob detetjim boku do nogiz, DalnrJ nogzo pritegnemo do blishue, potlej primemo sa obojo, in jih vodimo V nosh> mio* 11 i 292 §• Sto* Ob detetu s vratovim ftranfkim plofkarh tako vftopfhim , de mu periiza in trebu-fhik gledajo v materno trebufhno fteno , herbtizh pa navsad v materin herbranz , rezhemo materi Te nagniti v tifto Hran ; kjer lb detetji ritka in nogzi. Potlej feshe-nio od sad med ftegnama materi v pinjko, in pomaknemo blishej vuftja ftojezhe na« ramze v ftran ? kjer je glavza, in ga po-tifuemo mervizo navsaď v krishnizo. To nam daja prasnoto sad sa framovim obokam legati v otrozhnjek do nogiz. Po is-vodenih nogzah v noshnizo, naj porodniza leshe fpjet snaki, iu porod fe dela po fplofh-nih obrazhvavuih navukih. §• 531- Dete v porod s vratovim sadnim plof-kam, to je satilnikam , je muzhna rezh obrazhati, ker nogzi fte v dnu otrozhnjeka, in velika nuja je dofegati jih. Primemo deteta sa ob krishnizi ftojezhe al narame, af plezhize, ktirga in kjer je narlajfhi, ga s lepo pahnemo v ftrau, kjer je glavza, ob enim vred ga fukamo, de periiza fe obemejo trofhizo navsad, in po njih pa fegamo po nogzi. Si delo polaj f ha ti, fe ne fmemo smotiti pravfhine roke svol jiti, in vzhafi fhe poftranfka porodnizhna lesha vtegne prav veliko pomagati. Zhe ob kte-rimu li bodi teh neredovnih ftankov pride velika teshava in muka ob nogzhini vdo-bitvi, takrat je sanzhnize treba, — §izer 293 menim, ne bodem nadleshín, zhe opomnim, de ob glavzhnih in vratovih odporinkih. ne fmemo nizh prevezh prefiliti; ak je pa predhodezhi dejl preterdo vtlazhen v medenzo, naj babiza koj porodnizhara kli-zhe. Tretji prefeklej. Obrazhva deteta s terfham v porod ftojezhiga, §• 53*. Ob dererovi prezhni ftojbi v porod s terfhovim fprednim plofkam navsdol, fe al perfi n kofh prikasbe med v uit j im , al pa mehek trebufhik s popkovnjo vred vezh al manj predftopfho. Glavza rada pozhiva na eni lednizi in ritka na eni. Nogzi fte al ftegneni po trebufhku , al fte v kolenah vkljuzheui, petzi pa fe operati na ritko. Zlo redka je ta, de hi fe nogzi najdeli na herbtizh sakljuzheni. §■ 533- Dokler vode ne fo prevezh odtekle , in materniza ne prešlo deteta oklenila in ftilnila , je obrazhva zlo lahka, naj fi je dete ftopilo v vuftje al s perfmi , al s trebuham. S prav isvoieno roko fegamo po detetjim boku; le vtifniti ga ne prevezh , in popkovnje ne shaliti, do nogiz, in obojo vred vodimo v noshnizo. Sre nogzi v kolenu vklonjeni, takrat potifklamo «94 ftegniza v trebuffiik; fkufhamo raskljuzhi« ti in itegniti nogzo po nogzi sapored , in potle jih v noshnizo svedemo. Nogzi sa Jierbet sakljuzheni , refhamo po pravi vu. metuofti , zhe s rokama Iasimo med fteg-nizama do kolenzov , jih fklanjamo sapo-red pred trebufkik , in jih potle isvajamo. §• 534- Deteta s fvojo terfhovo ftranizo , to je S koťhovo ftranizo , al pa s trebufhkovim bokám v materno vuftje vftopf higa, ter s perfmi in trebufhkam v materin herbet gledozhiga ; taziga deteta lega je vľa podobna taki, kakor fmo jo rekli §. 532, in zlo taka je obrazhva ; le pravifhno roko fi sberemo, in delamo s njo vfe po befe-dah §. 533. — Detetu pa s ftränizo fvojo v porod ftopfhimu , tak de mu perfi in trebufhik gledata navfpred v fteno mater-niga trebuha; takimu detetu legamo do nogiz sa framnim obokam, ne ob krish-nizi. Satorej porodnizo poloshimo na prezirni poftelji v tifto ftran nagneno , v kteri je detetova ritka, hodimo s roko od sad med matemima ftegnama v maternizo , primemo eno nogzo al zhe je mogozhe obojo vred, in jo vodimo, kodar je pro-ftor v noshnizo. f. 535. Bi otrok ob tih ftanikih po odteklih vodah bil v medenzo vtlazhen tako, de mi fvoje roke bres veliziga truda bi ne maga-li v maternizo do nogiz fpraviti; takrat «95 varno naj pred dete odrinemo , in fi proftor ftorimo. Na predftoplen perfin kofh vpremo rasprezhana perfta, in ga polahno pntilnemo kvifhko v kraj, kjer je glavza, dokler nafha roka zhuti proftor do nogiz. --Prediloplen mehek trebufhik pa fam daja vfelej proftor naf hi roki, ne je treba de-teta odrivati. -§ 536 ■ O prezhnih otrokovih vftopih v porod s sadnim plofkam ferfhovini, to je s herb-tizham , je obrazhva tefhavnifha , sa tO , ker fhiroki in terdi herbtizh nam proftora pojema v otrozhnjek legati 5 n>'g7Í pa fto-jite vifoko v orrezhnjekovmu' dnu , in nujna rezh jih je vjemati in isvajari. Pred odreklimi vodami je obrazhva fhe in fhe lahka: le ľegajmo s pravfhino r< ko po tiftim kotu polec krishnize v maternizo, blishej knrga fte nogzi. Ob ritkini in noshni ftojbi v defni materni ftrani, obra-jihamo 3 defnizo , fegavfhi s njo po krish-nizhnim delnim kotu ; drugazhi pa s levizo v levi kot, kdar ritka in nogzi leshite v levi materni ftrani« Vfelej s roko lasimo ob detetovi ftraui do nogiz , in zhe fe daja, isvedemo najpred nogzo dalje od nafbe roke ftojezho, sa to, de dete med obrazhvo vshe pravi safuk dobiva. Magamo pak obe nogzi vred prijeti, je fhe bolfhi do* bizhik. 2$6 §• 538- Zhe pa je po vodah odteklih dete globoko vtifhano, de roka mero njega nam ne maga v maternizo, takrat fi delamo proftor s pametnim odrinikam. Naftavimo rasprojene perfte delavne roke tako v herbtizh, de nafh pavez pride kma\ sa 1'ramov obok materne medenze, perftje pa po verfti proti materni krishnizi ; potlej potifnemo otroka uarmozhnejfhi s pavzam tako, de dete mora beshati nakvifhko ,* in fe ob enim s perfmi in trebufbkam fukati navsad v materno krishnizo, kakor de bi mi hotli detetov herbtin ftanik premenjati v ftranfek. Po doblenimu proftoru legamo in vjamemo nogzi, in dodelavamo porod s pomozbjo sanzhnize. §• 539- Kdar otrok v kakfhinim teh prezhnih ftanikov je s kakim terfhovim plofkam tako vtlazhen in de ga materniza v medenzo ftifka tako, de nafhi roki ni pro-ftora fegati do nogiz, ter de otroka s pametjo bres prevelziga truda , bres njeni-ga in nvaterniga kvara ne fmo imeli frezbe ga odriniti ; takrat fi persadevamo dete bres odrivati ga tako poftaviti, de vgatena in oteklinafta dctetja ftrana fe mervizo vgane od vuftja , in de tako nafhi roki daja kolzikaj fkopiga proftora vftgati. Ta proftoriz ftoriti primemo dete sa kroglo siarame bliso krišhnize ftojezhe, kdar ter-f hov fpodnjak predftopa, primemo dete sa 29r kolk, ter ga tako pripotegnemo, kakor bi ga hodi fkos vuftje ispravlati. Ta vlak oddalfha detetov oteklinaft dejl od vuftja, in sdajle maga nafha roka v maternizo legati do nogiz. 2 h e t e r ti prefeklej. Obrazhva deteta ftojezhiga s fvoj ima sgornima v ud m a v m a ter ni zhni m u v u ft j u. §• 54°. Sgorna vuda vtegneta vftopati al fama, äl s drugimi dejli vred v materno vuftje. Narvezhkrat predft^pata s glavzo vred, giej §. 399 — §. 402. Ob detetiim prezh-iiim vftopku , prideta v zhafi obe, vzhafi le ena rokza v maternizhno vuftje, in lmukneta doftikrat globoko v noshnizo. Vtegnete tudi biti rokzi v ki ou jéni v komnl-zhiku, in takrat dete vftopa s komolzama. Ob tema obojima nahljuzhkama fe dete pomika sa vudama al s perfmi, al pa dete leshi na fvojmu herbtu, in pride s ple-zhama. Tudi sna dere navsdol leshati po fvojih bokov enimu, in takrat fe prikashe s naramzam v maternim vuftju ; ramenze je fpervizh ob telefzu nad maternim vuftjam isklonjeno, potlej pa vzhafi fmukne v noshnizo. Kmalo po vodnimu fkoku, dokler mater-nizhni ftifki deteta ne vtlazhio pregloboko 298 v medenzo , je obrazhva , ob takih otro« kovih Hanki h , ponavadno lahkiga dela. Cegamo med predrtoplima vudama v maternizo, in delamo vfe tako, kakor fmo vuzliili v §. F32. in v na prej[f hini hi Ne lotimo fe ne, deteta sa vude vlezhi, al jih v maternizo nasaj porivati ; defilih bi jih ne fpahnili, ne vterli, fej saftojn sgubla-1110 zhaf, in pa fhe tak le odperamo vodam, v obrazhvo tak) potrebnim, pot ištekati. Samuda s napazhnim djanjam bo delala zlo teshavno obrazhvo , iu savol habizhne negodnufti in nevume bode porodniza vzhali slo in slo terpinzhana* §. 542. Ob viio_u s naramenam v porod bres predkinknene rokze , ima dete poftranfko it"jbo, ktero nam je obravnati vfe po be> fedah §. 534. in naprej Pofebej je tukaj povedati od poftranfke ftojbes predkinkne-no rokzo v noshnizo. Sgodna obrazhva , pred prevezh savol odteklih voda vgatenim detetam , fe doftikrat daja hitro opraviti. Vsankamo rokzo, fhtapamo po njenimu notrajnimu plofka do periiz , odtod ob ftrani trebufhkä do nogiz , in obernemo dete. Kolikor nogzi prihajate dalje lefem v noshnizo , toliko fe vrazha osankana rokza v maternizo. Ob nogzah ispravlenih, pritesamo rokzo s sauzhnizo , in rokza pride s terfham vred na dan. Taka ravnava manj f ha vef trud s rokzbino refhitvo, h lajfha glavzhin is-hod* 299 §• 543- Preposna obrazhva, po prevezb isteklih vodah, ki materniza je dete pretefno ob-klenila, ki rokza predkinknena s plezhama vred je v medenzo prevtlazhena in pre-oteklińafta , tak* preposna samudena obrazhva je huda preslobna nadloga ; fej s roko ne magamo v otrozhnjek. Prašna, nekoritbia , nevarna , kervamozhna pozhet-va bi bila , ako bi sdaj babiza hotla rokzi islukati, in tako le fvojo nevumiioft dajati na dan. Zhe ne je porodnizhara pri rokah, naj ravna tako le: Spravi naj porodnizo leshat s svifhano ritjo, prepoveda ji popadkov tifhat; derfka sbles^ftih rezhi v noshnizo, fpolovila pa naj oblaga s gor-kimi mehzhiluimi obkladki. To mehzha otekle porojila, to jih olpolskava, jih vabi pripufhati; to manjfha vuftjov kerzh , kir fe rad prikrade ob dolgimu porodu. Temzhafi ponavaduo _ vmerje dete ; po fmerti fe pa smehzha in manjfha otok de-tetjiga predftopliga dejla, in pa dopufha nafhi roki fegati v otrozhnjek, in dete oberniti. Peti prefeklej. Pomagan porod deteta s ritko predfeboj v porod ftojezhiga, §• 544' Vftop s ritko v porod, je sa glavzhnim detetu narbol prilizhin, iu ritkinga poroda 3oo ne fmemo nikdar imenovati neredovniga » satorej tudi nikol ne fmemo bres filniga sakajka ritkinga fpremenjati v nogzhinga » to je ; deteta s ritko naprej, ne fmemo obrazhati bres file. Zhe pa kakfhina nevarnoft kashe porod prihitevati, takrat le fpremenjamo redoven porod v neredovuiga, mu pripomagamo, to je-, vnmetnoft fpremen-ja ritkin porod v nogzhinga. §♦ 545- Dokler ritka nad medenzhnim vhodifham fhe pregibliva ftoji , nam ne je mogozhe prav foditi, de bude prevelika v proftor fizer prav sdelane medenze; savol tega famiga tedaj ne je nobene rezhi, ktera bi fvetvala dete obrazhati, fej ritka fe daja veliko ftifniti, in lilo malokrat fe sagolfne v medenzi. Prihitevati , in ritkin porod obrazhati v nogzhin , filio le farne nevarne napafti, bi rekel : nořhniza in fpolovila filno oteklinafta, bolezhinafta, fuhotna in vneta ; al zhe porodniza je pretrudna, preflaba in bres popadkov ; al de ima ker-vine toke, al boshjafti, al naduho , al druge nevarne napadke, savol kterih je porod famotesh 'nemogozh. Takrat tedaj delamo vfe po navukih danih sa obrazhvo. §. 546. Ob ne veliki fili zhakamo vfelej s obrazhvo dokler vuftje sadofti pripufha, des roko fkosi magamo v maternizo. Najdfhi pa nogzi v kolenah vklonjeni in ftopali v maternim vuftju s ritko vred, jih primemo jot al obe, al pa er.o po eni, in pozln.fi jih v noshnizo posegamo. Najdfhim nogzi kvifhko zhes trebofhik ftegneui , je treba nam legati globfjľhi v maternizo ob snotrajnim plofku Itegniz do koleniz; kolenza sapored varno vklonemo in potlej nogzi primemo in isvedemo. Zhe nafha roka pn.ftora v maternizo ne najde, odrinemo kolikor je treba detetovo ritko v ftran. Odrivamo jo tako le: pavez vpremo V eno ritkino fe-dalze, perŕte pa v eno , sdvignemo pa dete kvifhko in v ftran , kamor herbtezh gleda. Potlej primemo nogzi, in zhe na trebufhku krisham ftojite, refhamo fpodnjo pred sgornju , de jih ne f pahnemo, al vta-remo. Po uogzah isvodenih v noshnizo dodelamo porod po befedah od obrazhve v §. 506 ino v naprej f hnih. §• 547- Ritke she globoko in tefno v medenzo vfajene nizh vezh ne fmemo odriniti, de bi pr-.ftor do nogiz pVbili, de ki ne pre-tergamo noshnize, al zlo materrize. Pri-bitleja potreben ritkin porod ponaglimo s vfo drugo pravfhino vumetvo, tako le: s kasavzam ene roke safeshemo in ga sa-kavlimo v tifto detetovo dimlo ktero lag-lej dofegamo; po navadi je rada tifta, ki je blishej materne krišhnize. Sa njio pri-tegvamo, smiraj gibaje femtertje ritko k febi, dokler s kasavzam une roke sakav-liti magamo fhe uno dimlo , in s obema kljuzhizama lagjej ispraviti ritko na dan. Sdaj le dete safukamo, zhe je treba, de njegoviga telefza fpredin plofk ftopi po= ftraľfko navsad v krishnizo. P tlej dodela-vamo porod po navukih danih sa obrazhvo. —- Ob ritki tako terdno, in nepreinikama v medenzo vklinjeni, de nafhim perftani ne je mogozhe dete ispravlati po sdajle rezheni naklombi , netvegama pofhlemo klizat porodnizhara, de ga bode s tumpa-ftim kavlam fpravil na dan, dokler fhe mati ne je vfa rasterpiuzhana. S h e ft i p r u f e k l e j. Pomagan porod deteta s fvoji--m a ť p o d n i m a v u d a m a v porod íl o j e z h i g a. §. 548- Dete vtegne s fpodnimä vudama flopatJ v porod po mnogiterno. in v kakorfhuo kol ftrano medenze oberneno. Nafhi vu-metnoili je prezej vfejedna rezh, zhe ob sazhetka poroda dete fe kashe v maternim vuftju al s enim vudam, al s obema ; al fta v uda ftegnena s ftopalzama predle al vklonena s kolenzama predle; al nekam perftizi kashejo nekam pa petza, in osna-movata detetji uamerik. Ob vftopfhimu fam enimu vudu, je uni al vklonen v ko-lenzu, al pa vklonen v kolkovim f klepu in pa ftegnen kvifhko po trebufhku. Naj dete vftopa al tako , al tako, s enim al s obema , vfelej bode ob redovnih porodih na fhe delo enakfhino , to je, mi pufhamo dete istifhati porodivni fa« moteshni mozhi , nizh ne delamo, nizh iie vlezhemo , fej bi le porod teshali, in obnevarili. Al o potrebi berl'h pomagati detetu v porod ftopfhimu s fpodnima vu-dama, *in ga vumetno na dan fpraviti , nafhe delo ne bode vfcjenfko, vfak ftanik fe drugazhi tjbravnava pofebej. § 549' Dete pridfhe s kolenzama, al pa s ko« lenzam in ftopaljo, obravnavamo jih tako kakor bi ftopali obe bile med vuftjam ; primemo ga sa oboji vud bliso nad kolen-zam tako le: medftavfhi fvoj fredni perft vmef oba vuda, kasavza pa ob vunajni ftranizi eniga vuda , rrajniga perfta lih tako ob vunajni drusiga vuda ftranizi , in pretegvamo dete, dokler vkljuzheni pifhali kinknere , in ritka ftopi na fvejt. Dete pridfhe s obema ftopalima primemo, kakor fmo fdaj rekli, nad zhlenkami, in s perftmi poprijimflri ga ispotegvamo. Po ispresanih vudah primemo ftegniza s obe* ma peftma, potesamo lahno ritko na dan, potlej dokonamo porod po befedah govorenih od obrazhve f ploh« Dete vftopfhe s eno nogzo v porod, al enim kolenzam pa s unim vudam v kolko-vim fklepu vpoguenim nakvifhko po tre« bufhku, ne potegvamo nizhnizh sa pred-ftopfhi vud, ampak mu lesemo kvifhko po notrajnim plofku do saftale nogze, in jo po njenih fklepih poredama iskljuzhisno, 3°4 kakor fmo pravili od fplofhne obrazhve govorezh. Pu obeh vudah fpravienih v noshnizo potesamo dete. Kdar je pa dete v takimu ftaniku she prifhlo in s ritko fedlo v medenzhno duplo , ne fmemo vezh is-kljuzhati kvifhko sakljuzheniga vuda, fej roka ne najde nizh vezh proftora tflko vi-foko , kolikor bi sdajle bilo treba fegati: dete odrivati rudi pa ne mojmo nikar vezh. V potrebi tak porod prihitevati, sakavli-mo kljuko fvojga kasavza v fkljuzhik nak-vifhko sakljuzheniga ftegniza, predftopfho nogzo pa oprimemo s peftjo, in potegva-mo dete po medenzhni frednízi do zhes ritko is porojil, potlej ga vfega ispresa-vamo po navukih babifhkih. Sedmi prefeklej. Pomagan dvojfhek porod. §■ 55 Dvojfhek porod farno sa to, ki je dvoj. fhek , ne potrebova nobeniga fofebniga pripomozhka. Zhe dvojzhika redovno vito-pata v porod, tak de magata famotesh na fvejt, in zhe tudi na porodnizi ne je nizh soprotniga, jo pufhamo famotesh po-rojati. Ne fmemo tadaj bres nizh, al sato, ker fta dva, al jih kaj vezhotrok v o-trozhnjeku , ne fmemo vodniga mehirja pred godam prepokniti , de bi porod pri-hitevali; fhe manj pa fmemo savol nizh dvojzhikov obrazhati, Raven ob dvojfhkih 305 porodih je bolfhi, zhe Jie fo tako nagli, de materniza rasprojana zhafa dobiva fe prav ilifnici. Samo takrat, kdar oba otroka vred v medenzo na porod ftopata, al kdar napadejo rezhi, kterim je tudi ob famfbkih porodih treba ventati ; takrat naílopi lila, ktira hozhe babizhue vumet-nofti in rozhnofti. S> 552. Kdar ob neredovnim porodu fe nam al po vunajufhinah dosdeva, al fe v obrazh-vi pokashe, de v materi je fhe drujiz , takrat fe kar je mogozhe varvajmo, druj-zhove jajzhne mrene med obrazhvo pre-dreti. So pa vode obojih she istekle , takrat pasimo fofebno de fe ob obrazbvi ne smotimo, in de ne primemo obeh otrok vred vfaziga sa eno nogzo, in jih v noshnizo ne potegvamo. Po pervizhovmu al , famoteshnim al pomagamim rojilvu preve-shemo tudi popkovnje v potizo dershezhi konezpotize pa pred porodam pofledniga deteta ne fmemo ref hiti nikdar, de tudi drujzhove potize pred njega rojil vam ne odparamo. Kdar pa drujzhova potiza pred njegovim rojil vam fe fama odpor ja in lozhi, takrat je treba bersh ko bersh dete na dan ispraviti. §. 553. Po pervizhovmu al redovnimu in famo-teshuimu, al pomaganmu porodu, oglodamo in fprejifhemo ilanik drujzhov, in fa-muzh ak je neredoven ftop v porod, ga X Sof) ga nogzi obräzhamo, potlej pa istifhatí ga prepufharao famoceshui materni raogozhno. iti. Zhe pa je fila porod prihitevati, delajmo vfelej pozhafi, de materniza ima zhafa fe ftifkati. Sploh pa pomagane dvojfhke porode obravnavamo vfe po navukih danih sa obrazhvo famfhkih porodov ; in tudi vfe tako ravnamo , ak bi fhe vezh otrok hodflo sapored na fvejt. —— Kdar je na pervenfhini, kaj veliziga leshezhe, ne fme babiza posabiti pervenza snamenuvat. Ofmi prefeklej. Ravnava ob odtergani glavzi od t e r f h a , in o v otrozhnjeku o ft a limu al terfhu, al glavzi. §• 554- Kdar je glavza prevelika v medenzo, al pa kdar ne prevelika glavza je nepri-lizhnovftopila v medenzo, to je, de s fvojimi narfhirjimi premerniki hodi glavza v voshji medenzhn ptemerniki, al kdar po vshe rojenimu telefzu, kerzhlivo maternizhno vuftje oklepa detetji vrat; tedaj je glavza saverana jiti sa telefzam. Zhe pa nevumna babiza ne posnavfha saverkov in jih ne is pota fpravfha, filno vlezbe dete sa porojen terfn, fe ji vzhafi vtepa nerodnoft, glavza fe terfhu vterga, in o-ílane v materi. Ta nefrezhna nadloga fe fhe rajfhi sgodi ob mertvimti trohnevimdj gnilimu detetu. —■ Detetu s glavzo na dan jidfhimu . s naramzama in plezhma* al savol neredovniga vftopa , in tako sa-vertimu, s nevumnim tiranjam fe rada odterga glavza, in pa obtizhi telefze V otrozhngiku. Obojod je nerodna in frova ravnava kriva taziga trinoshniga poroda. *— Bodi li glavza savol zhefar fi bodi vter-* gaua, bode nafha vumetnoil vfelej imelá opravit, oftali dejl otrokoviga telefza re-fhiti is matere , sa to, ker ob tem takim ponavadno fhe drugi prigodki ne dajo do* zhakovati zeliga poroda po fami famo-teshni materni mozhi. §• Š5Š- Oftalo gtaVZo v maternizi, Idokier nad tnedenzhnim vhodifham gibajozha ftoji, jifhemo s vfegavno roko vjeti, kakor in sa kar je rajfhi thogozhe; jo safuknerOo , zhe fhe ne je s oblizhjam v eno lednih kofti* in fkosi vhodifhe potegnemo v medenzo. V medenzhnim duplu savertimo oblizhje V krishnizo, in ga vodimo tak j de najpredj islese zhes prefredik na dan. Narterdnifht dershaj bo nalha roka Vjela, zhe s kasavzam in frednjakarti vkavli vuftiza, ś pav-zatn prime iatilnik; al pa fhe bolfhi, alé jejnogozhe, de pa viz nafta vi v saglavjo* voHiuknizOj s unima perftma pak ob^ifne glavno ftranizu, in tako naj vlak jame i lpodobno krepoitjo. á X i 308 Je odtergana in saftala glavza s bradlam na ťramnizi, al na kako medenzhno k<>ft terdo pritifnena, takrat jo odporinemo , de potreben dershaj magamo vjeti. Je pa materniza tak tefno fe ob glavzo -ftifnila, de odporinik je bres nevarnofti nemogozh, in de fe tudi glavza drugazhi ne da prijeti in prilizhno safukati; al zhe nam oprijeto glavzo ispraviti ne jide po frezhi; takrat je bersh treba klizati porodnizhara , de opravi nadloshno delo s dcbrim orodjarn. §. 557. Odtergane glavze v maternizi oftalt terfh je nam ispravlati raven tako po narlaglej-fhi zefti. Terfh savertimo , de naramza ftopita v medenzhin prezhin premernik ; sakavlimo pa kasavza in frednjaka v eno podpafduh , in potegnemo krepko. Zhe te-lefze tako le sa vlakam ne lese, pa glejmo ispraviti rokzi, de sa nje krepkejfhi in enakfhi povlezhemo, Zhe fe pa dajate nogzi lahko vjemati, le kmal ispravlajmo terfh po navukih obrazhvinih. § 558. Vzhafi vuftje sakleneno nafhi roki ne pripufha fegati v maternizo po detetji o-itanik. Takrat fe ne prenaglimo v delu, pa tud nizh ob nasnamkih prave potrebe ne samudimo. Gnjavitva cb tazih snemar-jenih poroditvah rada slo rasdela porojila, jih dela oteklinafta, vrozba , bolezhinafta. Tedaj ob nenaglizi rajfhi ven tavamo po- jfojilam s gorkim, okładki, vlashimo jih s oljnatmi brisglami, in manemo trebuh obuditi popadke: tako le vezhkrat fe vuftje odkljene. ter oftanik bres veliziga po-mozhka pride na fvejt. Ob filni nevarnofti je pa treba s pomaganim vuftjovim odpenjam porodnizo kar betshe mogozhe refhiti fvojiga oftanka, Deveti p r e f e k l e j. Pomagana trebitev pofteljze. § 559- Ref je, de porojva je ohranila fploh fama febi vef porod dodelati al vzhafi pridejo in fe redovnima ftvarbnimu delu vftavlajo napotki toliki , de jih vftvarba fama , in famoteshna porojva jie smaga , zhe o pravimu zhafu je ne operämo. Kakor fploh je porod ftvarbin famoteshin opravik, pa de fmo vzhafi mu pomagati prilileni, tako tudi ispraviti pofteljzo je fploh porojivin opravik, pa de mu vzhafi je treba pomaga-tivuner ne tolikrát, kakor porodam. §• 56a Potrebna in saref nasnamkana je pomagana refhitev, ali pofilin ispravik fe maternize fhe dershezhe pofteljze ob trojnih pripadkih : r* Kdar je potiza nad maternizh-nim vnftjam prirafheifa. Prirafheue ne fmemo nikdar s perftmi prederati, de bi fkos njo legali po dete , fej predor bi ne dajal dovel odpertine, le dete bi fe vteg-nilo vkervaviti. 2, Kdar je po nerodnima S10 vlaku sä popkovnjo biła preboknena ma, (rerniza. Najpred pofkufhamo preboknenp maternizo v Tvoj prejfhin ftan fpraviti, ak ne jide po frezhi, pa le refhimo po. fteljzo. 3. Kdar je otrok vumetno isresan bil ťkos trebuh is otrozhnjeka; to je , kdar fo ftorili materefek.--Je fhe nekfbina rezh, ki bi vzhaii fvetvala polilno poftelj-zhino refhitvo, in ta je; kdar po porodu is maternize prevezh kervi tezhe, in fe nikakor ne daja vftaviti ; al pa, kdar po vftavku fe od zhafa do zhafa povrazha, Zhe potizo takrat vekfhrdejl refheuo naj. demo, de fe le nekoliko maternize fhe der-shi, in fe refhen pctizl.in kof ne da rad odtifniti od dershezhiga , takrat fmemo fhę un fcofzhik refhiti, in vfo pofteljzo istrebici. Ob pomagani pofteljzhini istrebvi je sve-diti na kterimu meftifbu maternize je potiza prileplena, ąl v dnu» al na ftrauizah, al nad vuftjam ; je le nekoliko ręfhena , ąl fe fhe vfa dershi maternize, al zhe je ^nabiti uvrezhena ; al ima popkovnjo v febi, al je popkovnja vshe s potegvanjam odtergana ; je le vuftje fbe sadofti pripu* fheno, al fe je she fpet saklenilo. Po teh mogozhih pogojih fodimo, kako de bomo ravnali in obrązhali fvoje delo* Leshala naj bode porodniza ravno snaki, na herbtu, v navadni poftelji; al pa prek shes pofteljo, kakor ob obrazhvi. Ob is- 3" trebvi nad vuftjam prileplene potize, je fama prezhna lesha prav , sa to, ker lih temzhafu obrazhamo dete.--Istrebivno roko nam poveda potizhin fedesh. Mater-nizhnimu dnu prirafheno potizo refhati, fte naf hi obe roki dobre in prav. Levi macernizhni ftranizi prirafheno trebi defni. za, defni leviza. Trebitev nad vuftjam prirafhene potize hozhe imeti fvojo pofeb-no lozhitvo, ki jo pofebej porozhemo. Po svedenmu meftifhu potize, ovi jemo popkovnjo ob nekaj perftov netrebivne ro-ko, in s trebivno legamo ob mervizo napeti popkovnji do potize. Sapeftje trebivne roke dershimo in tikamo ob napetimu konzu popkovnje.^ s perftmi pa fe odganemo in jlfherao najditi potizhin rob ; oblasimo s perftmi vef njen obkraj, svědit kej je kaj odftoplena, ali refhena. Najdfhi odftoplc mefti he, tamkaj dalje lufhimo potizo tako le : fvojih perftov herbetin plofk obernemo v otrozhnjek, notrajni rozhni plofk pa v potizo, ter jih po dolgim in derezhim safadi-mo med potizo in med otrozhnjek , jih tako gibamojkakcr debi hotli ponzhine koreninze od piliti od otrozhnjeka.Gledati pa je, de med delam vef ti f h delamo le v potizo, otrezh-njeka pa nizh ne fkvarimo. Nenajdfhi no-hene odgoljave med potizo in maternizo , 30 farni s lepo nazhuemo. Perfte , kakor fmo. rekli podolgama in saderikama sa-fadimo neki ob potizhnimu robu, in jo jifhemo s voloim potifkam n^hiti od ma* 312 ternize: nazhevfhi lufhimo tako dalie in dalje. Odrinjeno potizo primemo s perftmi, kakor najrajHii le da , in jo ispravlamo. 'Jud jo snamo sa popkovnjo ispotegniti.— Uafhe delo pravprav polajfha med istrebvo poloshiti uno roko materi na trebuh , de tako roki v maternizi delavni damo fpo-dobin opotifk. § 56+. O vshe isderti pnpkovnji is fvojiga ko. rena trebimo li/.er pofteljzo vfe tako, kakor fmo vuzhili v prejfhnih odftavkih, to de fvoji trebívni roki nizh vodivnize ne imamo. Satorej nam je prav pametno jif. kati potize, de fe nad kako drugo vftvaro ne smotimo in pregrefhimo. De bomo sňali potizo raslozhati od drusih vftari , je dobro in potrebno fe vaditi otipavati vfe podobne vftvare, dokler jih vemo dobro rasposnavati, kar zhlovefhka befeda ne maga ne popifati, ne dopovedati. Teshavna, in s nevajeno roko delana, nevarna rezh je trebiti pofteljzo sahomota-no v homot, kterigá je materniza v febi sdergnila , ker fe ne je povfod enako kra-zhila. Kdar fe popkovnja fhe dershi potize, bode ta nam vodivniza, in naf bo vodila v maternizhno duplo, tukaj pa ne najdemo potize, ampak sazhutimo popkovnjo fe v-taplati v nekfhino luknizo tako, kakor de bi fe daljfhala fkos maternizhno fteno v uebuhovo votlino, De v ta homot feslie- 313 ino, nam je treba s perftmi luknizo ali gerio lih tako slepama rafproftorjati , kakor fmo vuzbili s perftmi fproftorjati ne« dopufhuo vuftje v §. 499. §. 566. Kdar pa je popkovnja is potize isderta, takrat ne imamo nizh vodivnize , in tesh-ko pa je luknizo v homot najditi, fofebno zhe je majzkina. ob tem takim je treba maternizo svunaj po trebuhu otipati in sve-diti, kakfhina de je; opotifk vunajne roke pa ťhe prav vodi in pomaga maternizi jiťkavťhi roki. Svetvamo polagama s lepo delati, le nagliti ne. Prav sa prav naj ťe babizá taziga dela ne loti, lej zlo in zlo redko je potrebno. Po istrebleni pofteljzi naj fe náťha roka mudi v homotovim duplu , in le pozhafi naj fe vmikova . dokler ob v ednim euakomnim metju enakama fe ftifne otrozhnjek v eno farno duulo. Stifk maternizhin fpefhiti, manemo materin trebuh. Pofteljzo po vshe saklenenmu vuftju trebiti is maternize raven tako in pozhafi s perftmi delamo proftor fkos vuftje, kakor de bi nam bilo dete obrazhati ; glej §. 499. Sr4 Tretji ftavik. Neredovna in napazhna nofhezhva. Govorili fmo od nofhezhve napazhne po fvojim zhafu in hojbi; vtegne pa nofhezh. va biti fhe neredovna po fvojimu ftanu, Ije in iaj de je Napazhna in neredovna je tu-di, kdar ob fpoju orodoviten jajzhik ne pride v vtrozhnjek , ampak fe prime dru-gej, in fe vpodobová al v jajzhniku, al v maternizhni trombi, al zlo tam al tam v trebufhnimu duplu, ter dorafte do nek-f hinga goda Je v takim jajzu sarefin zhlo-vezliik j pravimo de je prava neredovna nofbezb. va, famuzh savol fvojiga meftifha napazhna, to je: nevmaternizhna snofitev, alt nofhezhva *vunaj maternize, Kdar pa v maternizi fe s nekimi no-fhezhvi podobnimi prikasnami sdelova hq-beuimu zhloveku podobna rezh, in ktero ob fvojimu zhafu materniza s porodnim ti-fham isshene, tedaj pravimo, de taka je nofhezhva neprava , Jhetjava, in de shgna Je gnofila fnetje. Nevmaternizhna nofhezhva, Kdar mati fpozhne in snofi v jajzhneku, imenujemo to neredovnoft, de je jajzhne-kova nol'hezhva ; ie je jajzhik lozhil is jajzhneka in oftal v maternizlmi trombi. pa dala j v otrozhnjek ne ť hel - to je trom-bina nol'hezhva. Se prime jajzhik tam al tam v trębufhnimu duplu, temu pravimo vtrebufhna nofhezhva ; noshnizhua pa je, kdar zhlovezhji fad kli v noshnizi. §. §69. Spozhetik svunaj otrozhnjeka fe kashe po tvojih pofebnih prikasnih , al taka sna« mina fo ne sanafhna, in pa fhe vezh sa to fpodvodna, ker jih vtegne delati redovna nofhezhva, lih tako tudi fhe druge boles-note jih vzhafi delajo , defilih shenfka ne je snolila. Lih tako teshavna rezh pa je posuati kje al v kakimu mellifhu je nere« dovin fpozhetik fvoje korenine safadil in pognal. Navadna snamina neredovne prave nofhezhve fo ta le: Trebuh fe vekfha fkoro kakor cb redovni nefhezhvi teden su tednam bol, pa ne je enakfhino krogel in napet, ampak je^ rad na eni ftrani vek-fbi in ismolezhejfhi , in shenfka v tilti ftrani zhuti tesho, tifh in topo boleznino, ktira fe vzhafi tudi fpremenją v shivo ťkle-. zho: legfha pa shena na tlran nafprotno, zhuti de jo v otekli ftrani vlezhe in terga, Noga terpezhe llrani je otekla , polna ot* rozhnih shil, in je safpana; nofhezlrą fopą Si6 teshavno. Ob fadovi rafhi tifle mateře s které fo vezhkrat nofile, zhutio g;bke v nenavadnimu meftu fhe mozhnejfhe od unekratnih, in kterih tudi mi ob fpregledu fkos trebnfhno íteno ,.ritnjek in fkos noshnizo s nafho roko bol obzhutimo, kakor jih ne ob redovni nofhezhvi : ozhitnejfhj tud otipamo dejle detetjiga telefza. V maternizi tudi najdemo fpremembe, to de fo v nji, v njenimu vratu ino vuftju nevprav-ne, ne ftanovirne, neraslozhue. Materniza fe rada svekfha , sdebeli, in oteka po ívojih ftenah, vuftje pa je smiraj ftifneno. Zhifha ponavadi ne hodi po redu, al fhe vfa mine, al pa na njenimu meltu fe zedi kaj druge rrokrine. Nofhezha fe toshi savol bolezhin po trebuhu ino krishu Blatna in fzavna potreba fe ji pazhite. Sefza ne vfim fe ne navsemata , al pa navseta jim fpet vpadara. Vef zhaf ima nofhezha tťshavne obzhuike. §. 57°« Konez nevmaternizhniga fpozhetja vtegn© biti mnogiterin, pa redkokrat Irezhin. Sad shivi rafte in fe redi kakor v maternizi , in s ogrinalara odet fe podohla kakor rarn. to de dosoii malokrat, al fhe nikol. Je ogrinazha fadova mlehava in flaba , taka fe rada prererga ob narvekfhi rastesi savol fadove velikobe, shiv otrok pade v profto duplo materniga trebuha, in kmalo vmerje s materjo vred. Je pa fad v rafhi saveran, tadaj al pred al posneje vgafne, gnije , ter dela po materinmu trebuhu vnetje iu 3*7 prifad í n ta mater vm&At al pa vgafneniz dela vneto oteklino, ta fe sgnoji, rerdela tam al tam tvur, ta pozhl , in is nje fe refhi in kida gromada gnoja in mertvez po koťzih , al famotesh al s nafhim pri-pomozhkam» Tako mater sna- shivo sgol fam zelnik ohraniti* Vzhafi merłizhik ras-jide v fterdenafto gofho , po nji dobiva mati vodenizo, kteri fe venta po sdrav-nifhkih navukih. Tudi nekreri vmerjeniz fe vfufhi in oterpne, vapnafta fkorja ga obliva, in tako le okraitai^ga vezh lejc, fhe fvoj shiv dan, ga vtegne mati bres fhkod nufiti v. febi. Temu pravimo de je okamneniz. Neprava nofhezhva. § 57r- Neprava nofhezhva je, kdar shena po fpoju snofi in v maternizi nofi telefze nizh otroku podobno, ki nam fe nizhemur podobna raft sdi. Ta fpazhik zhlovezhjiga jajza imenovamo fnetje, fnetjava gruzha« — Tedaj med neprave nofhezhve ne fhte-jemo nobene bolehnote, ne vodenize bodi fi al v homo tana al ne; ne vreda; nobene iterditve, ne raka, ne israfti ali vodenize ne v jajzhnekih ne v maternizi; ne mater-nizhnih oteklin po saftali zhif hi, ne bobna, ne po gliftah napetiga trebuha, ne otokov, nobene terdLie al israftka v tre-buEu, in taziga nizh. Te fo famobfebne bolesni, ne fo nizh nofhezhniga defilih fe 318 v shenfki najdejo in fe nofhezhvi podob* iiaile vidio. Te fe fhtejejo med sdravnifh* ke opravila, nizh naj ne pezha fe babiza s njimi« §netje ne ima nobene ftartovitne podobe in notrajnfhine. Vzhafi je podobno shmokltl kervi * ta je kervina fnet; vzhafi pa je mefnafta, in rezhemo ji mefiia fnet. Me-hirjafta, vodena, nahlipna fnet, fo mehir j t napeti al s vodo, al fapo. Najde fe tudi kamnäfto terda gruzha odeta s vaplenkafto fkorjo; taki pravimo, de je kamniza. Naj-tajfhi je ftkana is mefovine, koshiz, kit, lafzov, berkel in kervnih pofodiż, in ta je ftkanza. Ne bodeffio před porodam vganili , dé shenfka nofi fnetje, ker ne imamo snamin take neprave snofitve* spremembe, ktere na shenfki fe vidio, fo pravi redovni nofhezhvi vekfhi dejl podobne, in nekfhini teshavni obzhutki, kteri vzhafi fe pridru-shio, vtegnejo tudi poleg prave snofitve fe kasati; fej vemo fhe, de sraven fnetja biva v maternizi refnizhin otrok , ki po dotekli nofhezhvi jide na fvejt s fnetjam vred- Tedaj kakor teshavho fe nam neprava nofhezhva daja posnati, raven tako teshko je njeni konez prorokovati. Po navadi fnetje odhaja med pervo polovizo no-fhezhve, najrajfhi od tretjiga d© petigá mefza« 3-9 Snetjav porod hodi vef tako, kakor pra* viga deteta; je tedaj fam ob febi ftvarbiit famoteshin opravik. Babiza naj nizh fofeb-niga ne pomaga, pasi naj famozh in varva kake nefrezhe. Rada vshe tezhe kri is porojil pred fnetjovim istrebkam, al pa vshe tekla vef zhaf napazhne nofhezhve , sdaj pa pred in o porodu tezhe fhe bol, in kervin tok vtegne biti nevarin. Jide fnetjav porod famotesh in s pravfhino hitroftjo, naj le babiza porodnizo krepzha s prilizhnimi krepzhalmi, in opravia naj jo, kakor fmo rekli o porodu negcdniga deteta. Kdar pa fnet hodi pozhafno na dan, iu kervavitva fhe in fhe hujfha prihaja , takrat fvetvamo babizi, v pripufheno vuftje vftopfho fnetje prijeti s roko kjerkol je mogozho, in ga polagama ispravlati. Zhe pa kri tezhe prelilno, de nakopava nevarnoft ; al zhe fhe kaj slobnejfhih nadleg napada, takrat kaker pri vfakim neredovnim porodu je klizati porodnizhara, ktif bo vedel po fvoji vumetnofti delati, iti snal tud , zhe je fila % pravifhnim orod« jam pomagati. B a b i f h t v o. Pete bukve. tStreshba nofhezhim , porodnizam , otrozhnizam in rojenzam ; tudi kak de naj fe babiza vede ob fodnifhkih fprejifhvah. Pervi ftavik. Shivlenje in ftreshba nofhe» z hi m. §• 575- Tako modro fo shrvali vftvarjene, in shivalfhka ftvaritev je ravnala po taki modrofti, de vfaka sbival, vlak pofame-sia fofebik isdelava nekfhine fvoje pofeb-ke, kteri ob vfledni shivozhi dobi fe v shivocu fpremenjavajo ; in raveu ti fpremen-ki, te kak f himbe nam osnamvajo tiftkrat-no shivotno dobo, v kreri je shival sdaj, al pa fpet sdajle s fvojim shivotam. Kakor ti fpremenki fe sapored prikasavajo in sa-pomikajo po isdelku in raspresvi mnogite-rih ispodobkov shivalfkiga narejka, aH shivotka, raven tako popotrebno fe v o-pravkih vfaziga vuda morajo goditi fpre-membe, ktere pa vuner po fprimerku shi-votniga ftanu med feboj lepo foglafne fi pomagajo sdelavati eno zelino. Dokler ta foglafm sdelavik ne je ne blasnen, nemoten, te zhlovek dobro pozhuti, je sdrav. Slabo pozhuti fe pa, in bolen je, kdar fhkodlive motivne mogozhnobe vfegajo in lepo foglafje fkupdelavne zeline motio v njenih laftnih pofebkih in opravkih Nofhezhva ne je, ter ne maga biti sdravju fhkodliva mogozhnoba, fej ftvarba jo je fpogojila s shenfko, in pofebik shenfkim Y a S 24 pogojen fkos nekaj njih shivotne dobe , Jrt v to dobo fhreta shenfka laftnoba ne maga biti nizh h udi ga , ampak je le dobrotna lprememba. Tedaj snofiti je po viih fvojih ponatvornih nafledkih pogoj iu ftorik do-sorjene shenfke, ter nofiti dete famobfebi ne je bolesen. Po temu isvidku fi je nam treba mifliti nofhezhvo , to je, de sdrava je famaobfebi, in po.tem bomo vedili in snali nofhezhim dajati shivlenjfke sapovdi ino vprave. Ref de nofhezhva ne je bolesen, vuner pa fprememba po nji ltorjena v shenfkimu shivotu, je kaj fofebno birjinga, in hozhe pravprav pozhiflana biti. Pametna shivitva je nofhezhim sdrava, vtezhna, ter jim nareja lahek in frezhin porod. Defilih nofhezha fe fkerbno vana in ogiba vezh ta-žiga, kar ji drugekrat ne fhkodova, vuner ne fme njena shivemba po velkim prevezh odftopati od tifte, ktere je kdaj va-jeua bila. Naj fe tedaj preojftro ne ogiba navajeniga shivlenja, sa to, ker zhlovek tazih prememb bres fhkode nerad vterpiva* Nektere opomnje bodo bleso narimenivni*-fhe, po kterih ńaj nofhezhe fe ravnajo, in take fo te le: §• 577- Spomerna, nevtrudivna fprehojba, slafti na planini pod nebam ob lepim vremenu, je vlaki nofhezhi sdrava in dobrotna* Do-mazhi opravki in dela, ne zhes nemozh , 32S nikdar ne fhkodio; filno pretrefni gibki, sdvihki in nofhnja teshkih bremen pa fo fhkodni; tedaj ne plefati, fkakati, tekati, begati, ne naglo voski fe po grudaftih zeftah, ne prenaglo l'e priklanjati, al dolgo klezhati , fploh nikol naglo al filno vperati fe, al fe vnemozh pveregtiití ; o vlim tem in takim fe je slegi bati materi in njenimu fadu. Raven tako fe je ogibati vfih priloshnoft do filnih gibkov v dumi; poftavim jese, fkerbi , vje^anja , tuge, togote, ftraha , pla hote, tudi fhe neipo-merniga vefelja, in tazih. Vdanih vrasham ali preveram, jifhimo s delam motiti in njih sbegano domifhljavo mi vodimo s pametnim podvukam na ;ravo fteso. Prasne iu brespametne vere fo, kdar meni no* fhezha, de fe je nad zhem savgledala , de je od zhefa vrozhna r de je kaj prehodila al. preltopila : ref vrashe foto, fkufli-nja nam to poveda, al taki dořhifhliki fhkodio nofhezhim sa to9 kir jih plafbio in ftrafhio, sa torej je treba is glave jim. fpravlati jih,. §■ 578«. . Hiiu sdrav in zheiftev naj je okol no-, fhezhih; to je fapa ne Ime biti fpridena , ne s jako diihezhim dobrim dobam ali isparzo, pa tudi ne s fmradno. Na r brd naj fe varovajo nofhezhe preuagijga" fpremeu-ka v toplotini. Nesdrava je navada fedeti, fe greti in zhepeti nad lonzam sharjavze. Oblazhio naj fe po toplotini ne pregork.o ne prehladno, in obleka jim naj ne tesa trebuha; nerodni fo tedaj tefno sank a ni 326 iiodrlzi, tefne pafivnize, teshki in ob trebuh ftirneni rafhi, krila, podrafhivniki i . na mehkih trakih jim naj vifio zhes ramena , tutl nevarne savol padleja fo jim vi-foke podpetnize, dolgo krilo, ino repazhe. Vampafta naj fe podpafhe s fhiroko mehko nopreshemavno opafivuizo, ki ji polaj-f ha breme, in overa neredovin detetov ftanik. Ktera hozhe frez h no povjiti , naj ii zbedi shivot , fuashi naj perilo in vfo fvojo obleko. Lafe prezhefavati, jih s vodo vmivati odpera isparzo is glave v o-trozhji poftelji, overa glavia bol in lafno guljavo. Omivajo naj ii fefza, podtrebuh in ftegna s mlazhno vodo, tud kopva v mlazhni vodi ali v pravfhni toplizi je fvetvana. Prenapetimu in bolezhimu trebuhu pomaga, masati fi ga, in pa prefredik s kakim zJiiftim masilam. § 579- Sdrava nofhezha naj fi prebojezhe ne sbera hrane ino shivlenja, le po meri naj vshiva , in ogiba naj fe prevezh di. fhavnih pizh , tudi jedil shelodzu ne pre-varnih, to je teshko savshivnih, ino na-puhlivih. Nofhezha naj ne dopolni fvoje prevelike f le do jedi nikol po vfem, fhkod-liva ámota je meniti, de otrok savol tega bode bel godin. Marfikteri fe potlej posh-refhnoft vtepa, de jo nadlegajo vetrovi, napetje, teshkote, ftud, isbruhanja, saperta potreba in take nadloge, ktere jim dela preohilnoft nedovarjenih jedil To kar shelodiz svari ali ftravi in posavshiva, uai' redi« pa ne to, kar savshivamo. Me- 3*7 to fi dajamo po tem, kakor fe po savshi-tju dobro al flabo pozhutimo. Kar naf pita, to je pizha; prasne fle pa fo poshelki nepitavnih, al pa fhe fhkodlivih jeftvin. Takim flam naj fe nofhezhe vprejo, slal-ti flam do nesdravih rezhi. Kaj bo nek detetu v materi pomagala, vfim ludem nesdrava rezh ? Pametnih profim, de naj fe pomagajo fmejat bebam bebaftim, ktere kaj taziga menio. Pjazha narsdravfha je ftudeniz bil in in bo. Slabenke, in pa tudi vajenke fmejo s vodo mefeniga vina piti; po olarfkih deshelah pa dokvafene pive ali ola: vrozbivnih, vpjanfkih, shga-njfkih pijazh pa nikdir in, nikdar. Kakor verfia s pozhitkam in fprehojbo, tako je potrebna fpremeroba s zhuvenjam-in fpanjam, Nofhezha naj saľpaii7U ne podkłada vfelej pod vuho; pog.-flo* fpanje flabi telo, orumpa nam dulho , otoshliva kervin pretok, od tod nam pridejo nevolja , zhmernoft ino nevfhezhje. Spanje s polnim shelodzam dela teshavne fanje. Smiraj na eno ftran leshati flikodova po-rojilam in ľadu : smiram v poiilenimu ftanku nepremikama fedeti al biti, bi rekel fhivaci, klinzhari, s fhivanko pifari, je fhkodno slafti nevajenkam. Vftajaje od fpanja naj le nobena ne prehl&di, fofebno nog fi ne. Hujfhe od nefpomerniga fpanja pa je nesmerne zhuvenje, bodi fi al savol nepokoja v duhu, al savol jegre, al bukveniga branja, al sa kar fi volj bodi. $28 TSikdar nofhezha naj nesadershi fvojo teieliie potrebe, slafti polledne mefze no. ihefhtvii. frętetSmu blatu ventajo ofneh. zhilna jedila; fofebiio kuhano fadje: derfkle s nilazhno vodo fo sdravev potrebi- Jako redka« je ta, de bi perve tri nofhezhe me! ze fe sapera la - fzavniza, taki nadlegi okratkim veiita Icshati snaki na herbtu s podvilhano ritjo, in s ftegnarjia vkíjuzhe* nima v trebuh« §• 532, Cefza , perva shiveshna sdenza rojeuzho* va, jame ftvarba med uoťheťhtvam mo. dioíbio pripraviti v njun namenik ; ne ímenio tedaj fe .modri ftvarhi vftavlati, bodimo ji volni, Sefzov ne odevati pre-gorko., pa ťhe bol nja varvajmo vfake prehladve, vciťke in tazih , de fe ki ne vnameta, po tem ne gnojita, al-pa de terdih bunk ne dobivata.' Noťhezha naj ft S mlazliiio m ji lovo vodo pridno vmiva leť-za, slafti pa ziska kdar fe po njih dela viazhua debela fkor ja ali krafta, ktera je vzhali podobna koshafti prevleki. Take krafte , naj li jih raashe s oljarn al pa s kakim zhiftim niasilaro, de bi smehzhala jih, potlej s perftmi krafte varno obere, ter s hladno vodo li pere ziska pridno, de fe vterdita, in de jih dete ne bode preletavalo. Ziska al farna ob febi, al po vtifki premajhina , preploťhnata, al prevtoplena, de ocrok bi ne roagal jih saťefati, ziska 3 je treba popravlati v poflerlnih nofhezhih mefzih, de porojenzhik bode imel kmalo ivoj materin pjitik Tedaj ziska jifhemo svifhati al s omokrotenimi perftmi , al s łapo v fe viezheno fkos lule lonzharfkiga dela, al s fefav 4mi, al s ferklami. Is-potegnena jih pa ohranimo s obdjanim iu podlezhenim perftanam vlazhne fmole, al s nalafh delanmi klobuzhki is lipovne, ki jim pravio zism pokrovzi ali nazisniki ; al pa nameft teh s orehovmi lupinami. $• 583. Nobena nofhezha naj ne vshiva nizh nepo-trebnih sdravilkov, slafti nizh tazih , od kre-rihfejile dosdeva, in li ledomil hla, de bodo porodovim neirezham ventovali. Nrkterim perve m fhezhe mefze vzhafi pridihih napad-kov, flabozhutkov, koslanja in tazih, ne fmemo preplafhno koj fhteti med prave bolesni, ne fmemo napak po nevumi jim ventovati s driftilrai , isprasnilmi , ne s drugmi fhkodlivimi pripomnzhki. Med hudobne predfodbe fe fhteje tudi lebafta navada med^ nofhefhtvam kri pufhati bres vfiga sakaj , le savol farne navajene ras-vade. Preredka je prava potreba nolhezhim pufhati, bres potrebe pa vfelej f h kodova, sa to , ki detetovmu shivlenju in sdravju krade potrebno salogo in dobroto mp terne kervi. Nobena naj fi ne rezhe pufhati , iu naj ne vshiva sdravilkov le pa Tvoji volji, al ki fo jih fvetvali gofpa teta, al ftara mati babiza, 'naj fi bodo vshitki fhe tako nedolshui , zhe jih ne je svetoval vuzheu sdravnik. 33° Pervi p r e f e k I e j, Nektere bolesnobe nofhezhih. §. 534. So nektere bolesnobe, ktere napadajo rade nofhezhih shenťkih. Babizi je treba jih posnati, in jih rasposnati, de bo ve-dila al ventati, al šnala nevarnoft, o k téri je sdravnika potreba klizati. Narimenit-neje in pognftneje bolesnobe nofhezhih fo: neredovna istrebva blata in fzavnize, o-tekliňe po vunajnih porojilih , nabor al vode al kervi v framnih piskih, otrozhne shile po piskih in sdolnih vudah, siata sbila, matemizhin uepravin ftanik, kervin, tok if porojil, i, t. §• 580. ' Szanje je neredovno, al kdar fzavnize ne magajo isprasniti, al kdar jim vhaja po kapljah. De ne magajo fzati, ta fe v-tegne primeriti le v pervih defet tednih , al pa zlo ob konzu nofhefhtva po vshe vfcdenmn trebuhu. Perve tedne fe vtapla nofhezha materniza, vzhafi pa ona ftifka vrat fzavniga mehir ja, in savera fzavnizo. Raven taka fe vtegne goditi ob konzu nofhefhtva , kdar materniza fe je vfedla;. zhe takrat njen sdofm dejl s detetovo glavzo na vprej pregloboko pride v medenzhno duplo , tedaj ftifka fzavin vrat in ove* ra f zanj e; pa fe voda naberá v mehirju, ga prenapenja tak , de kepo dela nad 531 framnizama otipiio, ino vzhafi podobno novima trebuhu. Shenfka fe toshi teshav-nih in reshezhih boleznin v podtrebuhu , boleznine in fzavin tifh fo pa fhe huji hi , kdar mehir jo v isbuh potipamo. Navadni fpremlavzi sadershane fzavnize fo fhe vro-zhina , sasharjena liza , sheja , mersliza. § 536. Ventavfhi mi fpravimo nofhezbo vsnako lesko s podvifhano ritjo, fesbemo pa s nek. teiimi perftmi ene roke, jih s merdanjo naftavinio okol rnaternizhniga vratu, in od. potifnemo vfajen otrozhnjek nakvifhko, ga mervizo podershimo, in lej voda nam zhes roko safhverli in dere. Zhe ne jide tako le, bode treba vodo s zevko naftavki. Zevko naftavla naj zelnik , iie babiza bres iile prevelike. Ob tem opravku nofhezbo denemo tudi v snako ravno lesho s ritjo fpodvifhano, zevko, sdelano is frebra ali pa is vlazhne fmole, pomashemo po njenim vcikavnim, tumpaftim in sataknenim konzu, jo pri fredi primemo s kasavzam in pavzam defne roke, nofhezha tvoja ftegna vkljuzhi k febi, in jih mervizo ras-krekne, babiza s perftmi leve roke raspro* ja piske, zevkin konez vperi v fzavíľk raven pod fhgavzhfcam, ga poriva polaga« ma s lepo vertama kakor i fvedram do v mehir, to je nekfhine tri pavze globoko, Sdaj sname freberin sntulfhik, mane she-no po trebuhu in fpufha fzavnizo po pri-samafhkih, dokler odtezhe, potlej isfname zevko. Nikar vliga mehirja ob enim dufli- 33* kn ispufhatt, tedaj po mervah ispufhamo, in zevko s perilam prisamafhamo, takole dajamo mehirju zhafa fe kerzhiti, de ne vpade podobno prasnimu mehu, in deshen-fka po tem ne vgafne. Tudi ob naftavlen-ju nizh ne fmemo iiliti, zhe zevka rađane jide, rajfhi bersh klizhemo zelnika. De konez nofhezhve fzanje al obilno tifhi, al de fe venomer nofhezha po kap-lizah ofzhiva, to pride tudi od tifha maternize, ki fe je she viedla iu tifhi na mehirjovo dno. Nizh kaj praviga sdravila ne vemo ventati taki uadlegi, pa fej neje nevarna, in konez je bode s konzam poroda. Snaka lesha pomaga pazh nekaj, pą ne dolgo. §. §88- Raven tako matemizhin tifh v maflnU zo vtegne pazhiti red velke potrebe: ne fmemo tedaj nofhezhi kmalo driftnih po-mr.zhkov dajati vshivat, kdar fe ji blato sapera. Shelodzu lahko prevarivne, in slafti fadjove jedi fo takim IVetvati; zhe to ne vede, bodo derfkle dobre. V take derfk-le ne grede nizh drashliga, sgol mlazhen krop, obarik pfhehizhnih otrob, flesovo perje al pa felsenino; zhe fe nam trehą sdi, primefimo tudi shlizo drevnjga olja, al neofoleniga putra. Bres nevarnofti fmemo tazih dtrfkel dajati, kar fe jih nam prav vidi, in fhe nofhezha, ktera terpi teshko in terdo blatno potrebo, fi bode 333 prav ftorila, zhe rezhe vfaki dan fi dati eno tazih derfkel. § 589- Dajajo fploh fe derfkle tako le: najpred fi pripravimo vfe orodje in it vari Pregledamo derfklo je le zhifta, ne fta le na-ftavzhik in trobevzhik kaj satuJbana. Derf-knino prezedimo do zhiftiga, in ne pre-gorko tud ne prehladno jo vlijemo v derf-klin tul. Prava toplotina je, kdar jo vtpr-pimo na oku al pa na jesiku Sdaj nafta-vimo kafitarjov naftaviz, in ga uvintamo. Potlej zhlovek naj v pofteljo leshe nadělilo ftran, prikljuzhi kolena mervizo v trebuh, mi pas perftmi ene roke rasprezhi-mo liza nage sadnize, in porinemo fukaje polagama omasilen kofhen trobevzhik s lepo v ritnik dva pavza globoko. Tako namerjen trobevzhik dershimo s kasavzam in frednjakam leve roke , s defnizo vsá-memo derfklo, vtaknemo trobo kafitarjo-viga naftavza v kofheniga, oprimemo s Onimi perfti leve roke derfklo, in jo s temi terdno dershaje , s defnizo pozhafi poganjamo derfkazha , in potifkamo derik-liino v maftnizo. Potlej fuamemo derfklo na ftran , in kofhen trobevzhek pozhafuo jemamo is ritnika. Med vfim tem naj zhlovek mirno pozhiva, in fope po fv< ji navadi. Stara vkorenjena smota je meniti , de naj fapo dęrshi v febi, sa to , de derfknina ne vjide ; lejte s tem delamo raveu to, kar naf je volju ne ftoriti. £ej 334 kaj dela zhlovek ferjejozh ? Kaj ne, fapo dershi v febi in tifhi. §. 59Q. Otekline kervnih pofod ob ritniku in v njemu, k jim slata shila pravimo, fo pogodna nadlega nofbezhih ; nofhezh ftan jo rad budi, in satorej je o vlaki nofhezhvi hujfha. Tudi te bolesnore blishin odkodik je fpretifk kervnih pofod, ki jih preti f ka rasproftorjana materniza , v njih savftavla kri, kervin saftanik rasganja pofode, iu dela tam ter tam al vekflie al manjfhe otekline, které okol ritnika svutiaj in snotraj le kashejo podobne okroglim , napetim doftikrat pretérdim voslam. Tim gumbam fe pridrusba boleft v krishu, v tivniku in saglavju , blatna potreba je lena, fkopa in savol terdo fkepaniga lajna rada velikrat fklezha. Po ritniku terpinko ferbi, vzhafi tudi pezhe al bode. Zhe ťo ti shil-ni gumbi veliki ( vtegnejo pa velikoto imeti med grahovo do kokolhjiga jajza ) napeti, terdi, in pa fhe ťuhi , rudezhi, vrozhi in fklezhi , taki I'o fe vshe vneli , in pa fpremla bolnizo mersliza, vrozhina, sheja, ii lna glavna boleft, nefpanje in iu-hota po vfi koshi. Take nadlege pridfhe o porodu ga filno bolezhejfhajo, samudi-vajo in teshejfhajo. Narbolfhi opomozbki fo : pozhitik v poftelji , derfkle obarjenih pfhenizhnih otrob , flesa al flesene, al tolzheniga laueniga femena, s troho putra al olja vmef Na ritnik polagamo me-zhilne okladke tako tople, kar je mogo« 335 íhe vtefpeti. Dober okladik je gofr. mozh«. iiik is rshene al laneniga femena moke, dva perila debelo namasan med rutizama: al nameft mozhneka obarimo flesa , fisene al pfhenizhneh otrobi, omakamo v obarik rutize, in jih gorke na ritnik pokladamo. Bolfhi pa je mozhnik, dershi dalje gor« koto. §• S9-- Kar fo slate shile ob ritniku, to fo po framnih pifkih in po sdolnih vudih otrozh-ne. Sproftorjana materniza tudi pretifka v medenzi shilne veje tiftih pofod, ktere is dolnih vudov kri nasaj pretakajo , satorej pod pretifkam kervin pretok saftaja , kri fe nakopizha in shile rasganja. Otrozhne shile bole al malo al nizh, iu vtegnejo biti nevarne famuzh sa to , ki prenapete rade pokajo, in pa shenfka po njih sgubla prevezh kervi. Tedaj famo savol tega fketb imamo varvati, de nepokajo. Pred porodam jih sdraviti je nepotrebna mifel, potlej pa fame minejo s fvojim odkodkam vred. Narbol dobro je, pozhivati v poftelji snak na herbtu s podvifhano sadnizo, al pa v tifto ftran , kjer otrozbnih shil ni, kdar fo fam po eni ftrani al piskov al vudov. Al nizh, al malo pomagajo gorki obkladki krepzhavnih selfh in zvetlik, kakorfhna je poftavim melifa, meta,_ka-milze > roshmarin , fivka , shalbel, isop in take, s primero mervize vina al shgan-ja. Zhe tudi fe nadlega po nalaganih ok* 336 latfkih vtoli o ftanovirim pozhitku, verne fe kmalo, zhe nofhezha vrtane v fvoje hifhne opravke. Jako d'fhezhe zvetlike in selje ne fme-jo biti barjene, kuha jim vsame duh in krepoft: nadebelo jih sreshemo, in s kro-pam poparjene v pifkerzu pokrite nekaj zhal'a rta ti punimo, potlej prezedimo, in napofled, ako je treba, obarku premelimo krepke pjjazhe al shganja. Taka smela naj je vfelej pok rita in sadofti gorka, v nji pa potopimo v kake ofem al deletkrat sguba-no ruto, jo oshmemo, obloshimo na hro-moto, in s drugo fuho ruto < beshemo de toploto dalje dershi. Nedifhezha seljfha in ilesafta pa barimo. §• 592- Kdar otrozhna shila na pisku bi med porodam poknila, je treba krivavno pozh hiteti in s perteno blosinzo natefnim svito, v hladni vodi smozheno jo satifniti, in terdno satifneno dershati do konez poroda. Po porodu fe rana kmalo ftifne in kerva-vitva mine, fofebno zhe merslih okladkov na njo devamo- «— Pok otrozfme shile po nogah savarvati snamo sa zhafa pred ro-jam, zhe prenapeto shilo obloshimo s blo-sinzami omakanmi v hladni vodi, in jih prav terdno povijemo s povojmi: zhe bi mi to bili samudili, in zhe je pa shila fkozhila, takrat bode lih tako, in nizh drugaznj, ravnati treba. 5537 S- 593- Kdar kri is shile pride (pod pod kosho9 in v koshi dela oteklino al vekflio al ma-njfho, vezh al manj napeto in ploľkama rasproiWjeiio, temu pravimo, de je ker-vin podled. Kervna podfedenža fe vzhafi kashe al v pisku, al v obeh, in imafvoj-ftva enaka s otrozhjo shilo; zatorej jo obravnavamo vfe po befedah § 591. Zhe materniza pretifka vodne pofodze, fe dela po njih vodna oteklina, kak<>r fe v pretifnenih shilah dela kervna* Narraj-fhi fe voda salije pod kosho v pif ki h in dela otekline al enoj al obujod, in sna fe tako le: ob sazhetku je ot< k majhin, pa smiraj rafte, je teltenalto mehek in enako raspufhen, potifku fe vda in jamiza sa perila m fe pozhafi salija » belo fveti fe, ia je fprevidin kakor puftavim s vodo nalit fvinfek mehir. Vzhafi oteklina fe lilo veliko nabukne, potlej pride fhe le napele-bolezh obzhutik, shenfko teshko fhne hoditi, vuner malokteri je fila v pofteljo lezhi. Sraven piskne vodenize otekate rudi radi nogi; pa piskna al noshna vodeniza vteg-nete biti ena bres druge. Ta bolehnota fe ne da sdraviti pred porodam, tedaj jifhe-mo nadlego sgol manjkati, kdar bi shenfko tesala. Narbolja je tukaj, kakor b kervnih otokih, pokojna lesha v poftelji. Otok ogrinjamo s gorkimi plinizami, al pa s okładki krepzhavnili seljfli §. 591. Tola- Z 33* shi tudi piskno vodenizo obkladik s vodo, v které merzi fmo lot falmjaka rastajali. § 595- Neprava lega al ftanik nofhezhe maternice. Materniza vtegne mnogiterama fvoj pravi ftanik fpremeniti , in sato mnogiterne nadlege delati. Kdar materniza fvojo pravo pokonzhno ftojbo tuko fpremenja, de fe ji dno navsad nagiba, vuftje pa poleg framnizbniga fklepa fe sdviga nakvifhko , pravimo de ta je navsajfhina poveshnoft maternize: navfprejfhina pa je, kdar fe dno nagiba navfpred , vuftje pa_ ob predgorju ftcpa nakvifbko. Dno v eniga bokov vtopleno, vuftje pa v unimu fkvifhkano, fe pravi poftrsnfka poveshnoft. Kdar materniza fe vtopi naravnoft pok on z n v medenzo tako globoko, de ftopi med is-hodifhe, in de njen vrat in vuftje molita vezh al manj fkos piske , temu pravimo trut ali vtop matemizhin. Kaj napazhni matenfizhnj nam*, r ki porodu fhkodio, fmo povedali v §. 349 in pa v 364 i. t. d. tukaj tedaj le od nadltg med ncfhefhcvam. § 59& fovegan* materniza Po pervih treh mefzih nolhefhrva, kdar je materniza U medenzh-niga dupla fkos vhodifhe kvifhko ftopila, ne ima poveshnoft maternize nizh kaj po-febno fhkodiiviga sa nofhefhtvov (peh. Zhe pa perve tri mefze fhe v duplu ftoje-zha fe povegne , vtegnejo njeni nafledki biti nevarni fhe tudi fmertni. Naredik , ftanik, i no fkJemba v duplu ftojezhih ispo- 339 đobkov kashejo, de v ti-fti nofhezbi dobi, narlaglej in narvezhkrat fe materniza s fvojim dnam povegne v krishnizo, in ie vtapla v njen flokan bok ; med tem ftopa materin vrat fpredaj ino nakvifhko sa framov obok. Zlo ino zlo redka je ta , de perve tri nofbezhe mefze bi marerniza povegnila navfpred sa framnizi , in rakrat bi materin vrat bil porinjen navsad in nakvifhko v krisbnizhno predgorje. Na-flenki take nevpravne ftnjbe fo vfelej febi enaki. Poftranfke poveshbe ob tem nofhezhim zhafu , fi ni lahko mifliri ; vfaj tolika ne bode, de bi nevarna bila. V taki , neredavni legi fe materniza vekfba , dokler ob konez tretjtga mefza ne ima vezh proftora vmederizi, in ker ji ni mozh kakor bi treba bilo, fe is medenze fkvifh-kati in sdvigniti , fe nekakfhno vgati , in okol febe ci i ha je sapera lajno in ("zanje. Zhe takrat fhe fe nofhezhi ne daja prui-ga pomozhka , al zhe fad ne isplava , tedaj fc bo vnela materniza in prifhla v prifad , tako pa med neistezhnimi fkliua-mi bo terpinka fklenila. §• 597- Sdaj popifani nafledki povegane maternize fo nam rudi njene predsnamina, de jo bomo po njih posnavali, narbol pa p >-veshnoft posnamo s notrajnim fpregledam. — Kar je take nadlege kriviga, in kar ji naklanja je: preohlatua al neprav ftvorje-na medenza, zhe fo ob tem materni/hna vesila odmekla , in fe rastegnila. Vesila Z 2 34° pa fe rada rastegnejo s plefam, teshkiffl sdviganjam , fkakanjam, filnim padzam na sadnizo , dolgim hudim kafhlam, prejakim prefrefam, s prevezh in presaporeduimi porodi, s prevelkim tifhanjam ob Iranju , b\ po materni fploh flabofti in mehkobi i. t. §• S98. Edina je pomozh fpraviti povegano ma-ternizo v fvojo pravo ftcjbo. Najpred ispravimo fzavnizo is nofhezhe po zevki , in blato isperemo s derfk!o> potlej zhe je povegam.it navsad , rezhemo nofhezhi , de naj na vííh f I. čirih komara ; pa li po-mashemo kasavza in frednjaka, feshemo sheni v maftnizo , tak de obeh perftov herbet gleda v krishnizo, iu potiliiemo maternizhno dno tako vkvifhko, kakor de bi ga bo tli gori fkos medenzhno vhodifhe poriniti. Vzhafi snabiri bode bolfhi, ne ff ga ti v maftnizo , rajfhi k mal v noshnizo, in po sdaj rezrenih befedah po- pravlati maternizo.--S dnam navfpred povegano maternizo vravnamo tako le: nofhezha le.he snaki s podvifbano sadnizo, potlej s dvema perftama , de nju herbet gleda v Iramnizi , legamo v noshnizo , Ihta parno pod in sa framovim obokam na-kvilbko, in tukaj najdeno maternizhno dno potifnemo navsgor in navsad v medenzhno vhodifhe. Popravlen ftan mater-nizhin fkerbimo ga ohrauki , satorej naj nofhezha fhe nekaj zhafa tako leski pri miru , in fhe potlej naj tak dolgo pozhiva v poftelji, dokler materniza nad vhodifhe 341 ne ftopi, in nizh vezh vpafli ne maga. ťesha naj shena v poltelji, kakor rezu kashe: po navľpred.ii maternizhui poveg-uofti dobro kashe ftauovitna leáhana herb-tu: po navsadui pa je potrebna al poftran-i'ka al natrebuľhna. Mala in velká potreba naj ne le ní kol predolgo ne vílavlate a nikol tudi jih iilno ne potifkati. §• 59<> Kdar pa savol samujene pomozhi fe je materniza v medenzi tako vKlniila, de fe ne da vezh kvifhko potifuiti, iu de tuli ne hzhe Iplav iti, to vmori nofhezho. Je babiza fpervizh snemarila poflati po po-rodnizhara , naj sdaj le bersh po njega poťhle. Ak tudi porodnkhar nizh ne o-pravi, ne bode popraviti babizhne nevume drugazhi, de on, zhe je le mozh, vuftje toliko rasfhirja, kar je potreba s perftani v maternizo fegati, jajzhne mrene predre-ti , otrozhne vode Ipultiti, tako. le maternizo smanjfhati, in potlej jo. prav poftav.iti. $. 6 DO.. Matemizhin trut Trut ali vtop matemizhin ima ľvojťtva enaka njenimu pove-hku: kar vtegne biti krivo poveshka, to tudi truta; nafledki maternizhniga poveshka sa^ajajo tudi sa njenim trutam; tedaj ob truru fe nam kashejo tudi uuim enake prikasni, raslozhi k ie sgol ta, de o povegani maternizi vuftje vfelej gleda v ftran v ktero fi bodi , in de ga je teshko dofegati ; ob trutu pa je vuftje med piskama, al pa fhe is nju na dán gleda. 342 § 6oT. Kakor povegani, lih taho trumi mater-nizi ven tamo; to je, predpaden otrozhnjek fpravimo v í*voj pravi ftanik, in ga tam ohranim". Satorej nofhezho fpravimo le-shat snaki s pndvifhano ritjo, babiza pa li potsathe perile ene roke po njih herbtu, poftavi perfte v merdanjo fkroshene okrog maternizhniga vratu na isftoplo maternizo, in jo po zefti medenzhne ftruge sdivgue kvifhko proti medenzhnimu vhodifhu tako dalezh, kar je mogozhe. De potlej fe fpet ne vfopi , naj nofhezha pozhiva v poftelji, in smiraj kolikor vterpiva snaki na herbtu s vifoho podiosheno sadnizo ; dokler otrozhnjek vifhje ftopi is medenzh-niga dupla, tak de fe ne bode truta vezh bati. §. Ć02. Kdar nofhezha ne vterpi ne vtegne dolgo biti v poftelji, tedaj pofkufimo zhe fe da maternizo podpreti s trutni m venzam. Po svil ha ni nofhezhi maternizi kvifhko nad medenzhno vhodifhe pa ta venz isfnamemo. Vfe poveganke in trutnize v maternizi , sdravimo potlej po porodu s natanzhnim pozhitkam, in pravfhnimi sdravilmi, tak de jitu ne b< de treba venza vfe njih shive dni v febi nohti. 343 Drugi p r e f e k 1 e j, Kervni toki is porojil fploh. §• 603. Kdar is pnro'il kri al po kaplah fe zedi, al pomaloma tezhe, in de po tem nizh velike ľpremembe nad kervavivko ne vidimo , ktera bi nji nevarna bila, takrat pravimo, ile tO je kervin tok. Kervin dor pa je, kdar kri zurkama tako hitro is pm-ojil tdzhe, de fe ker v i na sguba oziiitama hiti kasaci, in de osnamova naglo nevarnoft. Raslozhik med kervinim tokara in doram je tedaj sgol v al vekfhi al maujfhi nag* lizi in mnoshi ob enakimu zhafu tekozhe kervi. — Kdar s ozhema vidimo kervi te- zhi na dau , ta je ozbitev kervin tok: /krivil? pa je kdar is fvojih pol od isftoplena kri je po zhemur kol fi bodi saverana fe na dau islijati, in fe tedaj snotraj v porojilih ko-pizha. Smejtn; to je azbitvin in /krivin kervin tok rezhemo, kdar po jalnih prikasnah snamo, de is pofod ftopa vezh kervi mem tega , kar fe je vidi na dan prihajati. §. 604. Sploh snana rezh je, de shenfke vtegne-jo is porojil kervi sgublati o vlaki dobi fvojih shivih dni. Ta kervina sguba je al fpogojena s nijh vftvarbo, al pa ne. Zhe ■ni poftvarbina , jo tedaj fhtejemo med bolesni, in le takrat, kdar n fhezheh al porodniz al otrpzhniz napade, jo fhtejemo med rezhi porodnifhkíga snanja. De bo-detno taki kervavitvi prav ventati sňali, 34+ Hani je tudi treba_ vediti, od kod kri te* zhe, ar is maternize al is ncshnize. Ta rezh fper nam kashe, k?ko potrebno je fhe jiľkati in fposuati prizhetik kervinga toka. Rervavitve is porojil pri?.hetki fo: porojila odmekla al vfa, al některá^, al nekod, al pa ona prevezli napeta, napolne-na, navita, nenavadna bolehna sdrashli-voft al v porojilih al svunaj njih; nefpo« mernoff. v natvorfhinah ; ftrafti in prenagli vtilki v dufho; ognjavlen shivot s pretepam, iuvanjam, mezhkanjam, vrozhino, prehlajo , i. t ; prevelik al vfaj nenavadin trud ; povfeshvotne bolesni, fofebno mer-slizhne, tudi pokrajfke v porojilih; rasgon-jen fpojov vshitik ; napazhna velka in mala p treba; mem teh in tazih, je fhe shen-fkih farnih po it hi tazih , de jim bres po-febniga »akaj rada kri tezhe. §. 606. Snamina ozhitve kervavitve fo farna ob-febi jafna, in ne potrebvajo nobeniga fo-febniga rasfvitlanja; rez hi je trtba od fkriv-ne, kadar kri ne tezhe na dan, ampak de fe v maternizi nabera, kako fe taka nt-sodeva : i. ihenfka fi zhuti nenavadno, pa nizh ji iievfhezh.no toploto v maternizi ; vzhafi pa je kmalo pred zhutila v nji topo bole,-sbino. 2. Sdi fe shenfka dobro pozhutiti, in pokojna leshi v nalomnimu sadovolju. S45 s« Sdaj materniza ji nekaj nabnhne, otipati Je mehka in ne bolezha: vzhafi sazhutimo pluiikanje poterkavt'hi s perftmi pa eno. ftran trebuha, in poloshivfhi une roke titan na uno ftran. 4. Ob tem le jame kasati flabota savol sgublene kervi í shenfka sblecli , vuftnizi opepelite ji in trefete fe; bled lesi k befedo s tesho vali; oko fe tammi, je trudno, kolno, in kakor fkos ogrinalo vidi zberne ifkre padati; omotiza, sd.ehanje, svou po vufľeVu, g!a-vin b'4 , sdibanje, zipla flaba pa hitra* 5. Zbe kri le naprej vhaja, pridejo sa tem teshave, slegote, mersel fuoj in 1'rage po zbelu; mras, trepet iu put po vii h vudih,, omedlevize, safpaniz,, makatavize; shenfka al rumena al bleda je vfa, zipla fkosi hitrejfha pa flaba de jo perft komaj otipa, potlej zipla ptemolkova; shenfko makata, zhedalje sleji dokler jo ftare boshjaft«, §. 607» Kervavirnih nevarnofti ne fhtejemo po farni mnoshizi sgublene kervi, prifhrevati je treba tudi koliko , in v koliko zhafa je ra kdojka sgubila toliko kervi; potlej fhe kakfhnizo, to je kakfhina je kervayiv-ka, je le nofhezha, porodna, al otrozhniza; in pa kaj je prizhetik kervavitve. Bol kratek je zhaf, pa sgublene kervi vezh, toliko bol velika fe fhteje nevarnoft, in fhe hol velika, kar bol flaba je kdojka in de ne ima sadoftne krepkofti vezh kervi bres lofebne nevarnofti sgublati Pre-tergatve v porojilih fhe bol hujfhajo fa« niobfebno hudo kervavicev. 34* freji p r e f e U e j. Kervin tok is nofhezhiga otro. zhujeka. Kervin tok is ot fhezhe maternize vtegne biri nevann materi in detetu. Kritoki vtegnejo nofhezhih napadati o vfaki no-fhezhi dobi, nobena fi ga ni vfvtfta: nar-rajfhi pa pridejo med drugim in tretjim mefzam nofhezbve. Posnejí'hi, zhe ni kaj folebne ľile vmcf, pridejo kervavitve rade fheftiga iu fedmiga meľza. VTelej fo redkejľbi v konez uolliezhve, rajťhi pa v pervih mefzih , kdar fhe materniza ni sadofti odvajena zliiľhe , in kdar fhe vfe mlehavo jajze fe le rahlo dersbi maternize. Spíoh ŕajfhi dobivajo kervavitvo sheufke mlade, mtkushne, mlehavo sreje-ne , mehkobe vajene, in pervefmize, §. 609. Kervavitev is nofhezhe maternize vtegne biti trojna, to je: al 1. je fama sgol navadna zhifha, al a. pride oJ presgodne P'>tizhne odluťbve, ktera ima fvoj fedesh redovno v notrajnim maternizhnkn okoiu-shn, al pa ner.dovno ob vratu , de tedaj vuftje nekako sakriva: al pa 3. kri tezhe savol kaziga preterganiga porojila ; in pa je nfkróneua al fama materniza, al noshniza fama, al pa obe vred. S47 § 6lo. Zhe kervin tok je sgol fama navadna zhifha, tedaj ni ftizh bolesni. Ponavadno fizer nofhezhim mine zhifha, pa ne vfim. nektere jo imajo vezh mefzov , fhe nektere do konez nofhefhtva- Sej Ihe pravio, de nektere nimajo zhifhe ob nenofhezhim itanu , in jo pa ci bi jo po redu, ki fo sno-file. Po tem takim redaj je vfelej teshka rezh, fofebno ob sazhetku foditi, kaj de je, al zhifha, al bolehnobna kervavitva, sa to , ker zhifha nofhezhe tudi odftopa rada nekaj od uavadniga zhifbniga zhafa, kervine muogofti, fvoje dohojbe in fizer-nih fprimerkov. Refnizo svediti pa naru je fiina potreba, satorej babiza uaj ne zema , nizh naj ne pazka , ne savupa li prevezli, de nofhezhe ne samudi; vuzhe-niga sdravnikoviga Iveta naj jifhe. §. 611. Kdar nofhezho kritok napade, al kmaio po fpozherju al vezh tednov posneje , tedaj ga nam je treba kmal fposnati, kak-fhin de je, de mu bodemo suali ven ta ti. Zhe je sgol zhifha, ne f me nm je pred zhafam in po fiii'vftavlaci, vuner pa nam je fkerbeti de ne fprejde v bolesnobin kritok , po kterim pa rad otrok presgodaj is-plava; satorej je vfelej treba kmal ub sazhetku sheno prav in' dobro obravnavati. Ravnamba je taka le: pri miru in pokoju naj je nofhezha v poftelji vef zhaf fvoje kervavitve, ne truditi fe, ne prevezh fe S48 gibati, ne vperati, tudi ne po Tpnju hodi« ti, ne preobjetiati, ne preopiati le, f ker« beti pa sa vfakdanjo lahko blatno istre-bo, in pa nizh sdravilka vshivaci , dokler fe dobro ne pozhuti. §. 6ra. De nofhezhe kervavitev je navadna zhi* fha , Ibiiimo po teh le snaminih: i. Zhe kervavitev ob ť.fti mefezhni dobi pride, kdar je zhifha poprejfhnekrat napadala. 2, Zhe je kervi toliko in taka, kolikor in kakorfkna je iizer bila ob zhifhi. 3 Zhe fe shenfka po li/erni navadi dobro pozhuti , in fe ne kashe nobena prikasen , kakor ob bolehmm kritoku- 4« Zhe nofhezha fi nizh ne je vfvefta, kaj bi vtegnilo kriviga biti bolne kervavitve. 5. Zhe je o prej-fhnih nofhezhvah tudi zhifho utkaj zhafa imela. 6. Zhe po notrajnim fpregledu nizh nenavadniga, iu nizh odpeniga mater nizh' niga vuftja ne naj lemo. — Ta snamina pa fhe ne fo popolnim gotova, tedaj zhe kervavitev je ni nevarna, ni prevelka , ne prenaglimo fe nizh, salti ne s prekrep-kimi sdravilmi, de konja ne prijemamo sa rep. Kervavitevsavol presgodne po« flelzhine lozhitve. §• 613. O vfaki nofhezhni dubi fe vtegne potiza, pa nikol bres nizh, od maternize lozliiti, 349 i?? kervavitev delati. Take kervavitve napadejo rajfhi v pervih nofhezhih rnefzih , dokler jajze fe s maternizo fhe malo klema ; al materi fo manj nevarni, bol pa i'o ji posnejfhi, sa to, ki fpervizh kervne pofodze fo manjľhé, in manj kervate: fa-du pa fo kervavitve v prejfhnih rnefzih bol nevarne, sa to, ki mlehav fad fe la« glej od matere lozhi, iu fhine na fvejc fhe vef neshiveven. §. 614. Tedaj lozhitev potize od maternize je fizer naravnoft kriva. takfhine kervavitve} ' ta lozhitev pa ne ima vfelej enazih pri« zhetkov; fhe v tem dela saslozhik fam kraj, kje fe potiza dershi otro-zhnjeka. Drugaka je rezh, kdar potizä po fvôji navadni pravoti je priklemana al dnu , al kaki ftranfki fteni ; drugaka pa, zhe po nenavadnim fe je prijela maternizhniga vratu, al fedla vfa nad vuftjam. § 615. Priloshmfti, ktere fo krive presgodne potizhne lozhitve od maternizhniga dna, fo vfe take, de al prejilno gonio kri 11 notrajna porojila, in s tem gonam tako rezhi, potizo od maternize odtifnejo : al de s (iU nim pretrefam ftik iuo fpopad med njima re-fhio; al pa , de s pojebnim enobipnim kerzbnim gibkam v maternizi potizhnim koreninzam der-shaje povsamejo in odtergajo. Ta pofledna fe bleso godi c b f poju, defilih ob tem tudi prefilno v porojila gnana kri temu por 350 maga ; snabíti de raven tako dershaje poříze tergaj) prefilni ferzhni gibki, poftavim jesa, togoca, prevefelje, i. c S pretrefam ftik refhajo, pfef, fkakanje, vosbnja po gruda afti zefti , jesha padez, i. t Kervi prevezli poganjajo v porojila. in tako le potizo odtiľnejo, vpjinive piazbe, predi-fhavnata hrana, nesmera v jedi, defilih lahko pa savol dolg te vtrudivno delo, predolgo fravno sapertje in terd tiľh fvoje blato iitrebiti, sdvig teshkih rezhi, i. t. Prekervatoft fhe pomaga, al pa rudi farna obftbi je sadofti potizo presgodaj lozhiti, in f I e lahkeifhe jim íe bo lozlila, kterim le flabo in rahlo ftika s maternizo. 5. 616. Kervnvitvo is nofhezhe maternize savol odiufhene potize p(.snamo po teh le snami-nih; i. Vfelej prid1 po unih v prejfhnimu § rezhenih odkodkih; pa raven cd ktirga. nam ne b'de vfelej vganiti mogozhe. 2. Kri fe lozhi od mefizhne po tem , de je vezh istezhe ob enakimu zhafu, de je jafno-rudezha , toplejfha , zhiftejfha , raj-f hi tekozha; vzhafi tudi pride v fterdenih shmoklih. 8- Ob enim fe kashejo, al kasale fo fe vshe pred krirokam bolehnote, kakorfhne o fizerni mefezhni zhifhi ne fo napadale; poftavim, ftref, mras, bolezhi-ne v krishu in po porojilih, tiľh v podtre-buh, i. t. 4. Pred al prsnej pridejo snamina sgublene kervi popilana v §. 606. ktera nam, de bi tako ne, preposno pove« dajo kakfhin de je kervin tok. 5. Raven 351 taka snamina (§. 6o6.) fe kashejo, kdar jcri ne tezhe na dan in ťe le v maternizi naberá. 6t Vuftje ob taki kervavitvi je rado omehzhano, mervizo od perto , in pripufhat pripravleno; to nam narbol osna-ni kakfh;na de je kervavitev in odkod , zhe tudi fhe ne vidimo snamin kervine sgube; teh rudi ne je nikar zhekati, iizer pride pomozh preposno. §, 67. Preprizhani po tazih snaminih, de kri-tok od potizhne lozhitve pride, mi liizli nefcfiramo fe v nofbezhno dobo, in mzh ne mudimo ga vftaviti, de odvernemo ne-godin porod in materi vfako nevarnoft. Delamo pa vfe s pomifiikam na kervavi-tii odkodik, njeno iilmft in materno shi-votno kakfkinoft, in po teh merimo fvoje pripomozhke. Tezhe malo kerti in pre-molkuje, in fizer ni viditi fhe snamin hudih napadkov ; takrat tedaj ne fmemo kmalo s valam ropiti nad ncfnezho , pa tudi nizh snemariri, de fe ne* prikrade ivarnoft sa mater in otroka, § 6>3, Perve potrebne pomozhi o vfaki kervavitvi fo: vtolashiti ferze, pozhivati mirno, biti pri pokoju v poftelji, oblezhenim al odetim s lahkama, in v malo toplotni hi-fhi: vshivati lahko prevarivnih in rejovnih jedi pomalim in po lazhnofti, ne prevro-zhih ne premerslih. Pije naj kervavivka vode s polovizo toliko vina. Lajno naj fe. 35* ji rado trebi, tie fme fe fiUti ob franjUt, tudi ne biti saperta, satorej fo deifkle zlo dobre, pa farne mlazhue vode s mervizo ulja v nij. §• 619. } Kdar po snaminih sazhutimo de kerva- vitva je Iiafledik drasbliviga vdkodka^ in deje bila sdrasbena po vshicku vrozhivnih pijazh, al predifbavnih jedil, al po vnemavnih tele im h gibkih, poftavim po plefu, teku, prelilni liojbi, prevelikim fmehu, i. t.; kdar vidimo sheno dobro pitano, mozhno, krepko, rudezho v lize, ziplo mozhno iu polno, de ji sheja rafte, de tedaj vfe kashe njeno prekervateft, in de kri je fhe le jela, al fhe je malo vteklo; takrat bres fkerbi rezhemo ji na roki pufhati, iu kervi fpuftiti kolikor kashe prav. Prej de zelnik pride , in pa fhe potlej, ofker-bevamo bolnizo po befedah prejlhniga §. ľa m uzd bol f hi bode nameft vina dajati hla« divne pijazbe, bi reki, lemonade, s vri-fkam al kilelim medam okifane vode, i. t. Cizer pa ravnamo vfe po velevkih vuzbe-niga sdravnika. §• 619. Kdar fe kri ne vftavi po teh le obrazhvah; tezhe fhe smiraj, al pa fhe bol; kdar s tem irf s bledoftjo nam kashe, al s omoti-zami, al fhe s ome^levzami, de bolniza le flabejfha , in de rafte njena nevarnoft. — Al kdar fposnamo , de kervavite al pa v kamilzhnimu teju* zhe bolniża maga savshivati. — Boshjaft po povfodni flabofti je narucvarnifha, in ponavadi napovedik fmerti. Dokler klizan sdravnik ne pride, naj babiza dela vfe, kakor fmo lihkar govorili, ter Che naj ne posabi bolnizo po vfi mogozhnofti krepzhati. Satorej vef trebuh obklada s rjuhami omozhenmi v gorkimi; oharku mete al pa kamilz, roshma- m 37° riria, fiienih pleviz, al fivke, í. t. Dobro tudi je trebuh polagama meti s shganjovzi, slafti s kafrovzam. Mezha na nogah ob-devamo s plafhtri is gorzhize (senof) in ak toliko boshjaft odlega, de terpinka sav-shiva, ji dajamo fpremenjama topliga vina dobriga s zukram in fladknfkorio, al vin-fke juhe, trijeta, al omake fladkofkorjine, al fladkoj'korjanga teja. Med boshjailjo ji manemo in derguemo vude s fuknenino,—~ Boshjaftam po kervatofti venta pufhanje ; koliko kervi je pufhati, bode zelnik fam vedel Dokler tega ni, deva babiza ome-zhiluih obkladkov na porojila; ak je mogozhe, daja hladivnih pijazh , limonade, ovrifkane vode , al vode s fokam rude* zhiga grosdizha, al s okifanim menam. Bolniza naj ni v prevelki toploti, naj ne vshiva nizh vrozhivniga al drashliviga; dutrat fe ji daja fam vrifk. Boshjaft po prevezh fzavnize v mehirju mine po is-prasnenju fzavnize. — Boshjaft po převel-ko blata nabraniga, in sadershaniga v zhe-vah, osdravio derfkle v maftnizo. — Bosh-jafti po prevezh rasprojanmu otrozhnjeku fe sgnblajo rade po vodnimu poku, ker po isteklih vodah je vablen maternizhin ftjfk. Satorej snamo v potrebi vode pre-pokniti. — Boshjafti po prefilnih ferzhnin gibkih fe vtolashio s pokojam in miram , s pametnimi befedami s tolashvami , s hladilmi ino derfklami v zheva. — Kdar pa ni mogozhe svediti, od kod pride boshjaft, ker domazhi ne yedajo nizh, bolnizi je saperta beleda ; fhe vzhaii tndi dobri odgovori nam ne jafnio bolesni dovel: ta* Krat naj babizo vodi srJrava pamet, in med fplofhnimi pomoshki naj fi jihsbere, kteri fe ji vidio narbolfhi. §. 644» Nektero porodnizo popade ftrafhna boshjaft, ktera pa ni tako nevarna, kakor je marfikcera druga, ki fe nam fpervizh maj-hina sdi. Kdar fe po nji vuftje proftori , in fpodobuo pripufha, takrat fhe porodu fpeh daja, in kmalo farna sgine , zhe jo nizh telefniga prisadevka ne podpera. Kdar pa vuftje med boshjaftjo prepozhafi pripufha , lej to je velika nevarnoft, in mater vgafne fhe pred porodam. Babiza naj dela ob tazih napaftih, kakor jo vuzhe prikasui in kakor je al manjfha al vekfha nevarnoft. Kdar ob dosdaj povedanih pripo-mozhkih porod prav hodi, in fe dete dobro pomika, takrat fmemo porodnizo pu-ftiti farno delati. Kdar fo pa boshjafti kmal ob sazhetku poroda prefilue, fe ne fmemo sanafhati na sgolo famoteshnolt; bersh ko je vuftje dovel pripuftilo, dete obernemo, in ga na dan netvegama ipravimo. Zhe pa je babiza to samudila, in dete je s glavzo al ritko vshe v medenzhnimu duplu in kdar nevarnoft fvetva porod prihitevati, bode sgol fam porodnizhar vental. §. 645. Kakor je bila s :detetam, lih taka rezh je s pofteljzo : zhe je boshjaft po porodu sginila, naj fe pofteljia fama crebi; pomagamo pa ji, zhe ob pofteljzhuih tifhkih Bb a 37* boshjaftne mikalze fe fpejt vernejo. Po boshjaftnirnti porodu je fploh treba porodnizo sdraviti, satorej naj sdravnik prevsa« me to fkerb. Kdar boshjaftniza vgafne med porodam, fe m«re dete bershkobersh is nje řefhiti. Dober fpregled bode povedal , kaj je treba, al obrazhve j al klefh, äí pa materefeka. § 646. Pomnjj, Obesik is gorzhize, ak ga ni bersh is sdravilnije (apoteka) dobiti, narejamo tako le; Vsamemo pelt gorzhizhne moke * pelt domazhe shitne moke, shitzo folij vfe to le s vriťkam sámefi, in sdela tefto. Kjer pa ne imamo gorzhize, takrat G pomagamo s tem le uameflkam : Vsamemo peit krufhnih drosh ali krovajza, ftolzhe-niga jakiga hrena tri shlize, foli dve shii-zi, in shlizo ftolzhenih brinovih jsgod , vrifka al pa shganja kar jih je treba tefto sa-mefiti. To tefto fogreto namashemo dlan fhiroko, in pol perfta debelo na pertnino, in bolnizi obeshemo na riiezha pod sakole-nam. De obesik bolfbi f peh ima, je treba poprej mezho dergniti do rudezhiga s pre-resano frovo zhebulo, al zhefnam, al vrif-kam, al flanomuro. Drugi prefeklej. Kervavitev med poroda lil. I 647. i Vfledna porodniza sgubi nekaj kervi is porojil, ena manj, ena vezh ; taka je farna na febi. Vtegne pa tudi o porodo biti bo-lesniva kervavitev , ktera samudena shuga nevarnoft, al pa fhe fmert. Take kervavitve imajo fvoj korenik , al i. v pres-godnim ■ odlufku al nekaj al vfe potizet 5. al ga imajo v prctergatvi popkovnje 5 al pa 3. v pretergatvi notrajuib mehkih porojil, bi rekel al maternize, al noshui-ze, al obeh vred. Kervavitev po presgodnirau odlufku potize. §. 648. Sila te kervavitve je vfelej v enaki primeri s manjfhim al vekfhim odlufkam; jakifha je, kar je vezh potize odlufkane. Nevarnoft bomo rai prefodili, in po nji merę vseli mi fvojiga pomaganja, zhe bodemo eno do eniga prezhiflali, kolika in kako nagla je tekozha kri / knliko jaka in krepka je porodniza; kakfhini fo in kak sdajoviti popadki, in pa fhe kaj zhafa je treba porodu. §izer je ref, de veliko ne zhiflamo, od kod pride presgrdin potizhin odlufk ; hozhemo pa svediti , bodemo vfakikrat nafhli kteriga tiftih odkod-kov, ki fo krivi potizhniga odlufka med nofhefhtvo. glej §. 615. §. 649. Obravnavali ne bodemo teh oporodnih kervavitev fploh veliko drugazhi, kakor fmo rekli od obnofhezhvih od §. 6:3 -— 374 §. 626. Kdar kervavitev je majhina , nizh vidit nevarna , dete v porod prav ftopa , porodniza dobro dela sdajovite tiťhke ; takrat jo puftimo delati farno, fofebno zhe ob maternizhnimu ftifku fe manjfha kervavitev. Kdar pa je kervin tok she o pervi al ob drugi porodni dobi tolik, de fe kashe nevarin, in fe ne vtolashi po nobenih pomoshkih §. 618. i, t, d, takrat zbe dete prav ftoji, prepoknemo mehir, de po vodah odteklih materniza febol obtifue deteta. Zhe sdaj kervavitev fe nam fhe sadofti varno vtolashena ne sdi, bode treba porodu pomagati; tedaj zhe detetov ftanik obrazhvo kashe, ga obernemo; je dete prifhlo globokejfhi s' glavzo, fo pa kle-fhe potrebne. §. 650. Na kervavitve je treba vfelej dobro paski, fofebno pak o porodu, de naf malota istekozhe kervi ne srnami, sa to ker lih takrat vtegne biti narbol nevarna kervina sgnba kdar narbol nefumni zhakamo fre-zhniga pnrodoviga konza; pa lejre , kar naf snamina notrajne kervavitve po navadi vfe preposno is nafhe nemarnofti is-plalhio. O pervi porodovi dobi, dokler fhe je-glavza pregibiiva nad vhodifham, ne ima kri nizh napotja tekati na dan is porojil, in ob tem zhafu fe ne mamimo lahko. Pgemamimo fe pa doftikrat ob drugi porodni dobi, kdar glavza al ritka napolni medenzhno vhodifhe in maternizhno vuftje, ter kervavitvo navun samafhi, in 375 tftlekrat notrajno kervavitev lahko fpos-namo prekatno. Vuftje gatiti fhe vtegne tudi kaj drusiga, poftavim al pofteljza, al shmokel fterdene kervi, al fnetje. Kervavitev po pretergani p o p k o v n j i. §. 651. Pretergana popkovnja vfelej kri tozhi; detetu je ta kervavitev nevarna, fhe tudi fmertna; materi pa zlo malokrat. Dokler je shiv otrok v otrozhnjeku v fvojo odejo ogernjen , fe mu na preterga popkovnja , ta nefrezha fe nakljuzhi fam o porodu. Si bodi popkovnja kratka al dolga, preter-gala jo bode fhefhnjava babiza , al_ isder-la is popka, al is potize s nerodnim fe« ganjam ob obrazhvi, al ob drusih tazih opravkih, zhe po pravih navukih fkerbno ne dela. Tudi popkovnja al fama'ob lebi prekratka, al ker fe je ob dete overgla, taka fe rada preterga ob detetjim preua-glimu fmuku na fvejt. §. 652. De dete v maternim telefu ima vter-gano popkovnjo, svemo le po otipanju , zhe ohlatamo al odtergatik, al pa rano v popku. Sgol fam narhitrejfhi pomagan porod takimu detetu refhi shivot. Kdar pre-tergatvo sagledamo fhe le na detetu po porodu, bersh je treba prevešati odterga-tek: je pa [popkovnja isderta is popka, £7^ takrat je kmal treba sadofti terôno sava-sati rano- Pomagavka naj rano s perila^ camafheno dersiii, mi sdelamo dve blo,-sinzi al tri is vezhkrat nago.baniga platna, te sgatke omozhitno v hladni vodi, jih poloshimo na rano, de fo njeni orsafhki, in pa jih s povojara dobro povijemo. Bano, dalje zeliti je zelnifhką praviza. Zhe is ujtiiga v potizo dershezhiga pop* kovnjeniga konza kri preiilno tezhe, ťa,-, krat ga preveshemo, naj fi je popkovnja al po ii U raskrehana, al ponavadno, ptere-r. sana. O prefiłni keTvavitvi savol is potize isderte popkovnje vtegne treba kiti, de mi pofteljzo s rozhuoftjo istrebimo, zhe kervi ne vtolio pomozkki povedani y/ §. 618. i Kervavitev savol preterganlh no* trajnih posojil.. §• 654. Pretergana je materniza fama, al noshni* za fama, ąl pa obe vred: Ofkrumba ma-ternizhna je al na njenimu telu, al kár je fhe pogoftnejf hi, na njenimu vratu. Take ofkrumbe fo farne ob febi nevarnifbe, kakor ni njih tovarifh kervin tok, in radę vfmertvajo hitrejfhi; fhe naglifho fmert pa privede filna kervavitev, foiebno kdar kri tezhe nekam, od kodar je ne magamo trebiti, De rn&terniza fe íerga, ji naklauja in je iad kriv prepozbafin porod, kdar ob fta novi tni h in sdajovitnih tifkhih fe nakljuzhi kakfbin. uapotik, ktir detetu brani le prav Jaitro fkos medenzo pomikati. Taki aaperth ki £o al vuftjov kerzhaft ftifk , al terdine-in otekline v njemu; fo israftki, otekline^ proge, sarafbki in taki v noshnizi, je pie-> tefna medenza, al prevelik otrok , al njega nedober ftop v porod, i, t. Otekline, ule. in terdine v materuizbnimu telu jo nekaka pripravlajo fe tergatu. Nefrezha bode fhe laglejfhą, zhe ob takim pritifnejo fhe (rtj* najui vsroki in íilni prisadevki, poftavim\ padez, funik , vdariz na trebuh, nepokoju* premetlaji in rasgrajki v porodni poftelji. fofebno presgodni in preSlni vporki in ti* fhanje na porod ; frovo in nerodno delan, pomagan porod al s nevurno roko, al | crodjam í prekafno , al presgndno porodui-zharfko delo , al fhe tudi prefilni detetovi gibki. |he bol lahko fe godi tergatev, kdaj po odteklih vodah fe materniza preterdo oh dete ftifka. Nafhle fo fe maternize tud| pretergaue, de fi ni bilo nizh teh dosda| povedanih prisadevkov, ia de fe ni vedíU od kod. Dobro je treba pasi ti, kdar sazhutimo »a* povedze maternizhne tergatve. Skufheailą vuzhenikov hefede nam povedajo, de fe je ti take tergatve ob teh ie snaminah s Ka* 378 fhezhe trebuh je otipati zlo terd in napet, ftanovitno na enimu meftu je smiraj bolezh, ta bnlezhina je vekfha ob otipanju, in veliko vekfha ob popadkih, porodni potifhki fo filni in bolezhi, in otroku nekaj brani jiti naprej. Po tih snaminah fe nam sna nevarnoft dosdevati, defilih ni dolshna pri-ti; al dobra je ta, de fmo opomněni, de pasimo, de porod vodimo s pametjo, de po narmehkejfhi, narfpodobnifhi poti porod al sroko, al s orodjarn dodelavamo, zhe kol-zikaj napotja sazhutiti vtegnemo. §. 658. Jafnejfha fo snamina she sgojene preter-gatve, in zhutimo jih fhe pred kervavitvo, ktera po nji pnde. Stanovitna v nekimu maternize mellu terdno tizhezha bolezhina ob tergatvi dofeshe fvojo nervekfho fklino. Ob tem fe vfa porodniza vftrafhi tako, de ljudi prizhiozhe ftrah fpreleti, in doftikrat s porodnizo vred fJifhio tergatvin refk. Sdaj zlo minejo pi.padki , kakor bi jih odresal, polahkano fe zbuti porodniza in meni, otrok je rojen. Al ob enimu mahu sbledne, je vfa v teshavah , oblizhje přepadena vfa; sdaj hodio ínoj, pot, omedlevize, mikaljza po vfih ribizah; zipla majhina, trepecavafta. Zhe otrok je fhe pregibliv nad medenzhnim vhodil ham, takrat pride velika kervavitev is nos!.nize, in dete ftopi ponavadno al ga jiekaj, al veľ v trebufhno duplo; satorej trebuh otipavfhi, zhutimo mi otroka lih pod trebuhovo odejo na eni ftrani, na uni pa 1'Kerzlieno maternizo. Zhe je pa tizhal, i 379 otrok s glävzo al ritko she v medenzi, ta-krat tezhe malo kervi is matere, in deteta ni mozh ftopiti vfemu is maternize v tve-buhovo duplo; vuner pa maternizo fe ftifka-ti in manjfhati zhutimo, kmal potlej ote-zhe trebuh savol vanj slite kervj iu otro-zhne vode. §. 659- V takim obvupnim nakljuzhku pomagamo detetu in materi, in jima gledamo shivot ohraniti, Kakor narbol rezh kashe« To fe ve, de, bersh je klizati porodnizhara: dokler on pride, ne fme babiza nizh po« trebniga samuditi, kar nevarnoft overa; i'koro vfelej fo le zhaliki med shivotam in imertjo. Kdar je mogozhe dete s lepo sa nogzi prijeti, bi narmanjfhi samudik ne bil odpuilliv: hitro , ferzhno pa s vfo pametjo naj babiza feshe ponj, in ga po navadni poti dene na dan. Kdar je pa dete she s glavzo prifhlo v medenzo, takrat ga le klefbe ispravio. Zhe je po narhujfhi ne-frezhi otrok vef is maternize sgreťhil v tre-buhovo dnplo, in daja fhe shive snamina , tedaj ga je treba fkos trebuh isresati. 5. ooo. Po detetu tako al tako rojenimu je tre. ba pomagati, de fe materniza bershkobevsh ftifne, in de po ftifneni pretergatvi fe kri vftavi. Pasiti pa je, de kakfhina sanka zhev ne ftopi v ta preterg, de fe tukaj ne preshme, in tako le nevarnofti ne poiiov-la; fizer bi bilo treba zhevo s roko vrini- 38* ti in ga sati Tkati, dokler matemizhin f kerzh ga vezh 1'kosi ne pufha. % 66 r» Kar sadeva kervavitvo, naj temzhafi do porodnizharjovga prihoda babiza vfe dela tako, kakor fmo rekli od §. 6r.y. do §. 623. al vediti je, de oh temu ftrafhnimu pripet-ku vef trud malokrat vtekne. Kdar je pre-tergan lam matemizhin vrat, al lam of-nutik materne noshnize, kdar otrok lahko in bres velike kervavitve je ipravlenna fvejt, fmemo fheinfhe kaj frezhniga vupati, al vfe prerad nam fpodleta takfhin vup. O pre-tergani maternizi na fvojimu telu, je ma« * terna in detetova nevarnoft raslozhena jaderno J sato kir preíilin napmik je detetu zefio prekolil, in kir preteshavno je fko? predor vp^tegvati otroka vshe nekoliko is maternize preílopliga v erebuhovo duplo. Gťkrumba pa lama ob febi takfhniga shíaht-niga , kervaúga in obzhutniga droba, kakor je materniza j pa kervina sguba, in fhe kervino preljitje v kraj, is koga kervi ne je mogozhe istrebiti, in ktera tamle dela vnetje in prifad ; te fo prevelike, fhkod-Jive in shivallkimu telefu prehude shali , de po njih fi ne imamo nizh dobriga vupati. Tretji flavik. Streshba otrozhnizam, in njih s h i v 1 e n j e* §. 002. Nafebne fprernembe fprehajaio vfako no*, fhezho vef zhať od fpozhetka do poroda« Velike ťpremerr.be pak jHper prkejo po porodu Jular fevj&i sne bila vfega ,.- har>y njeni marernizi fta vťnovala rod in snoť* Podtrebuhov rasproj mine, tiťh rasproftor-jene maternize sgine, kvifhko potifnen drob ftopi v fvoj prejťhin ftanik, fapa ii oddihne, kervin pretok ni nizh kaj saveran. Konez poroda fe zhuti mati vpehaiio in trudno , kakor po prelilnimn delu; pri vfem tem je nji dobro in lahko* Kdar je bila o porodu prevezhkrat odkrivana, jo rad mras napada 5 po tem jo prime dremaviz, safpi, fi pozhine, ako nizh kaj ne brani. Med po-Zhitkam jo fprejide povfod enaka toplota in isparza, iu po tem fe zhuti oshivleno, ťpo-iftni fe deteta , in s' vfo Haftjo mu fefe?, ponudi. Ta poplensenfek obzhntik je ftvar-ba vdeljiia vfleduimu maternirhu ferzn, kteriga, de bi tako ne, zhlovekinje dan danaťhin rade saduťhajo; v ťamih shivalji« nah je ťhe nefpazhen in zhift. §. 663. Otrok ob fprehodn na fvejt rasproji porojila, in jih pretifka; ob enimkrat mine 38* podtrebuhov rasfhirik in njegov tifh, satorej porodniza takrat fe pritoshi savol bo-lezhin po trebuhu in medenzi; satorej fo vunajne porojila vrozha, otekla, rasproja-na in ne bres bolezhine. Materniza fhe ne vfa povratena v fvoj prejfhin ftan, jifhe s v edi-im ftifkanjam dobiti fvojo v nenofhe-zhim ftanu imetotef nobo. Taki fkerzhki ter-pinzbajo mater fhe nekaj dni po porodu, ji delajo bolezhe obzhutke, in jim pravimo, de fo posabolezhki. §. 66Ą. Vfake poporodnize porojila islivajo nekaj kervi, ki ji pravimo , de je otrozhnifh-ka zhifha. Ona sazhne kmal po porodu, pa ne je vfim enaka, ne v mnoshi ne v dalji. Spervizh tezhe kri zhifta in jafno-rudezha, smefena s shmoklizi in kofmizhi raspadnih ljevivniz. Po treh al pet dnevih fe manjfha, je podobna me f ni perilni vodi, fheiti al ofmi dan je bleda, vodena; fhe posnej-fhi pa bres barve in shlesafta, in taka je nardalje, pa zhedalje manj in manj, napo* f led je gnojafta, hodi le po kaplah, vkrat-kim pa fe sgubla in mine. Sdrave otrozh-ze iu farne dojezhe Imajo zhifho po tri al fhtir tedne, manj sdrave, flabotne, in pa fvojeh detet ne dojezhe jo vtegnejo imeti do tretjiga mefza, sa to, ker nedojezhim veliko po shivotu pripravlenga mleka bleso po zhifhini poti odhaja. §. 665. Petiga mefza nofhezhe fefza vidimo fe vifhati, okroglita in polnita fe , terdlata bi- vata> in ob konzu nofhezhve ponavadno dajata mlezhnato mokřino is febe: pa fhe le po porodu mleko priberá; takrat fcfza bivata zhverfta in napeta, zisika fe pomolita , dobita temne obftreti, in f e krepzhata; mleko je le belkafto in fhe redko , in ob m.,j-hnimu vtifku derfkne is fvojih nalez h niz, do-fti krat fhe tezhe fantoradno. V dveh al treh dnevih po porodu dobiva mleko fvojo prą-, vifhnoft; neje pa pregofto ne preredko, je f koro bres duha, in vuftam je prijetuo in fladko; na poveshno dershan noht kaněno mleko popufha belka it f led; vkosarz vode kapneno ne pade kmal na dno, ampak vfaka kapla dela lepo meglizo, ktera fe le sgubla pomalim. J3okler mati doji,, ne dobiva ponavadno niefezhne zhifhe; zhifha ji pride fhe le, kdar dete oditavi; zhe cemzhaii ni vnovizh snofila. §. 666. Sdaj porezhemo, kakfhina naj boie otro-zlmifhka ftreshba in shivlenje: Po dodela-nimu porodu ispravimo vfo nefnago is po-rodivnika, podlezhemo otrozhnizi fuho in ogreto rjuho, in jo puftimo pri pokoju nektere zhafe v porodivni pollelji leshati. Temzhai dobro pasimo na njo , de jo kaj nenavadniga ne napade; mej tem ofkerbe-vamo dete , in pofteljamo otrozhnizhno po-fteljo, v ktero jo bomo djali po treh al fhti-rih urah, kdar bo njena materniza otipati podobna okrogli terdi oblizi sa framnim obokam. Popred jo s'mlazhno vodo omijemo, ozhedimo jo vfiga oporodniga fnoja, frag, potu in okervavlenja, in jo natanko fpre-gledamo po vlili porojilih; in pa jo preble5* stiemo v oprano, f uho, prav ogreto perilo* O r. lebleki, in o prenoť hni naj fe otrožh* niza fama nizh ne pregiba, mi jo prebla-zhimo iu prenafhamo, ona naj je pri miru, de fe ne daja priloshnofj: nobeni kervavitvi. Ehe je porodila ne v poftelji, takrat jo kmał po porodu prenefemo is porodifha v napravleno otrozhniihko pofteljo. Ehe pa je treba porodno pofteljo prenarejati v otro-ehnizhno, takrat fmemo to le delati po nekterih urah, potlej ki fi je mati toliko opomogla , de fme svunaj poilelje prebitij dokler fe ji poftelje. Otrozhnifhka poftelja , zhe je mogozhe, fe napravi v proftrrni in kurjavni ftaniżi, ne prebliso vrat, ne pezhi., ne oken i in ne óbvefena s pregrmali, ktera hlipovo fpre-membo fcaverajo. Perniża naj ni predebela, bolfhi je fofebno perve dni bres pernize biti. De poftelja fe ne vmashe s otrozhifhko żhi-fhO) podkladamopod sadnizo fheftkrat nagubano rjuho, in jo Ipremenjavamo vezhkrat v dan. Dobra je fhe pod rjuho flanela al klejano platno, al fernina, al jelenovna al pa kosina. Ne je mozh sadofti priporozhati te-lefniga in pofteljniga zhedniga perila, vfe-iej luhiga in^ ogretiga, nikdar ne mokrot* niga ne hladniga. Babiza naj fe sna vftav-lati vrashnim menitvam, ki menio, de otrozhniza mora pervih devet dni leshati v fvojimu gnoju in malti: an ti otrozhniza ne Mg je shivina goveja; pä fej fhe ta vftanfe in fe ozhedi; zhlovekinja pa bi v fvoji ispavzi bolehala? Raven satorej Vfak dan jo pre-blekajmo po perilo 9 fnashimo jo po shivottl. Pe jih fmefhnih nevum! fhe branio ji fe vmjiti ino ihefatij tejné velevam j filale kodrati. $. 66Ž. Prehladiti haj fe varova otrozhniza nář* bol. Nizh mersliga ne fme na njeno telot poftelja preftlana vfelej naj fe pogreje pre-din vanjo leshe. Toplotina v ftanizi ne prevrozhá i ne hladna, top'.ejfha naj jej fofebno vfelej ś enako toploto. Kar hli p gnufi j dależh od otrożhniżhne flanize naj bo f poftavim dimne ljuzhi, kadivne fvezhe* foparne sharjavnize, mokra perila^ nozhna kahla >, fmerdliv potrebnjak , predifhezhe zvetlize* blupna kadila, dimi, pari in taki hlúpi. Kdo bode nek fheH in jo fhe kadil s zhebUlo, i. t.? Rajfhi odperajmo vfak dan okno j pa vuner, de ohlip he sadevá fae deteta, ne matere. §• 669. |onže tafvitlá ham fvejt in vfe Ošhivia kar jev njemu, satorej nikar ne šagrinaj-iho oken i iu otrozhnize ne devajmo v tam-hizoi Štaniza* ki je ona v rtji, naj je ve-fela, prijasna, fvetla, to dé pa sonzhni shať je ne blef hi, in ozhef otrozhnize ne shali* Bodi odleshna od fhuma, de otrozhuize nizh kaj rte moti mirno pozhivati; satorej otro* žjtmizi odfvetamo perve zhafe po roju kreni- Če «86 la in pogovorov, tudi peřve dneve overa* mo vfe nepotrebne obifhbe in fitne blebet* ne jesike. 5. 670. Isrojenk trudnih po porodu rad sarpanit popade , ne branimo jim ga, fej ta jih narbol pokrepzha. Prašna jemifel, deje rad kriv hudih kervavitev ; ne jih je kriv, pa lizer vfaka isrojenka vtegne kervavitvo dobiti, satorej treba je fpiozho vezhkrat ogledati, de ne fpregledamo kake nevarnofti. Pa tudi potreben je otrozhnizi poverh te-lefniga dufhin pokoj: sa zlo nizh ona naj ne fkerbi, in zlo nizh priloshnofti naj ne dobiva fi ferze shaliti, al ga nepokojiti« Shkodova ji vftajati kmal perve dneve, in domazhe opravke ogofpodinvati; rada pride po temle kervavitev, maternizhin vtop, noshnizhin trut in drugi slegi, ktirih fe do-ftikrat prenaglenke preposno kafajo. Vnner fmefhna bi a bo ta bila meniti, de otrozhni-za mora v edno leshatli snaki na herbtu; leshi naj kakor fe ljubi, famuzh perve dni naj ftegna dobro fklenena dershi. ter lene koriti in po poftelji ne premetava* §. 671. Otrozhniza ne fme vshivati teshko pre-varivne al napihvavne hrane, pa tudi ne prevezh odftopati od fvoje fizerne navade* Jedila ne prevrozba, ne prehladna * lih prav topla naj fo. Dobro je perve dni mervizo fkopejfhi shiveti, pa ťhkodliv je pre-ojfter poft; al narslejfha ji bode preobilna fenagoltva. Żhifta voda je narbolfha pi-jazha; navajenkam pa fhe tekne vino s vodo, al v olarfkih deshelah , dobro fkva-fen ol: tudi mleka jim dovoljimo in ne« premozhniga kafeta s mlekarn. S tejrai pa* in s mandelnovimi zhorbami jih. nikar ne salivajmo, zhe jim ne miflimo shelodza pokvariti, in jih vtopiti v flabivne potenja. §. 672. Sdrava Otrozhniza ne fme hizh íekárijé vshivati. Lajno fe nekterim rado v zhevah sapera , takim ventajo detfkle famiga rnlazhniga kropa, al pa kamilzhniga teja: nesdrava rezh je otrozhnizi driftila dajati. Kdar trebuh vezh tednov po porodu fhe smiraj je prerasprojart, ohlatin ± Velik ino preodmekel, kakorfhin je rad pO nesňier-nih tejih , in po odmeklivhih pijazbah v otrozhji poftelji j taziga vrni varno al s gorkim vinam, al obarkam feneuih plevz , ai shganjam vinfkim , melilnim al metnim * in pa fhe operamo ga s opafivnizo. §. 673* Mati j která hozhe fvoji vitvaritvi švěftá biti, naj farna fvoje dete doji. Detetu teknejo narbol materné perfi 9 mati pa odpodl vfo zhedo slegov, ktera ji v fhkodo dere po sadershanimu mleku. Al v tem je zhlovek nefpametnifhi ód vfake shivali, keř shival po fvoji vftvarbi ravria, in vliH dobrot vshiva , kakorfhne pa neobzhutnô ithlovekinje od febe pahajo, nepomifhlajd Ce z 388 nadleg , kí jih febi, in detetu s nedojitvtJ nakopajo. Stvarnik je shenťkim perli dal$ de njih nedro bi mladim kdaj ob fvojimii zhafu shiveshnik bil. Nizh fe ne da v ti ftvarbiui sakonjavi pretakniti bres detetji-ga in materniga nekojiftja ; bodemo le od tako ozhitne livarne zefte v ftran lilili? Pa fej fe nam dosdeva, de nafhe otrozrni-ze bi ne bile bres vfega obzhutka safhle tako dalezh od refnizhniga in dobriga , ako bi jih dobizhkarfki sdravniki, indnar-ja gladovnfe babize ne bili svodili , satajitl fvojo vftvarno baravo* §■ 674. Ňafha meftná mamka fhé dó dobriga né doporodijo » ki fo she vfe napravili de pojde rojenzhik is ozhkoVe hifhe, in de ne bode Imel preko zeliga lejta domu. Tak firotik in saversheniz kaj nek je dolshirt fvoji nefmilni materi ? Poroditev farna ni nizh materniga safUishka, ta je name-nik vfake shenfke ; famuzh sa mleko irt ftreshbo je dolshin ji biti hvaleshin^ teh pa mamka njemu ne dajajo. Tako le sgo-daj fe vpervizh preterga prirojen fklen de-teta s materjo, kteriga snabiti nikdar vezh noben prihodin zhaf ne bode v pravi btro-fhek fpovzbutik , to je v fpriferzhnoft pri-fukal. Ptuji fkerbi predana fadika nikdar tako ne sdaja j kakor v rhaterni ftreshbi in reji. Sdrav jide otrok is ozhetnigä dO* ma, de le bo vemil j de bi tak malokrat ne, al bolen in sverislien, al ne fhe nikoh Kaj? fej fhe lahko na dom pride smenej 389 Jel ga mati dolgo ni vidila, in ga ne posna. Zhe pa hozhemo vfim nnim sięgam fe ogibati , iu zhe mu dojnizo v hiilio najmemo; al pa zhe fmo tako nelmilni , de ga redimo s tesho bres macerniga mleka, vuner vemo, de materne perfi ma narbol teknejo, in dę vfe drugo mu je flabejfhj. § 675, Kaj pametniga nam imajo neljubesnive rnatere odgovoriti, kdar fe zhutio krivih nedopolnjene fvoje dolshnofti f Malokrat kaj vezh , kakor dę naf mamio s fvojo smifhleno flabofljo, ktera po njih befedah jim ne pufha dopolniti tega lepiga opravka: fmefhin isgovor! Krepka sadoftj dete vezh mefzov pod ferzam noliti x in ga rediti , kaj taka' bode pręflabą na fvejt ro-jenimu nekaj zhafą perfi dajati ? Malo pazh je isjemkov od tega ravnila. She bol pa ta slgana flabota sabode v ozhi, kdar hliao po defet mfcfzih raven tifta mati novo dete pn(lavi na fvejt, dę ga, kakor . je prejfhniga, mervizo sahibie, in pa fpec drpgim odda. Kaj pogoftne nofhezhve jih ne flabijo bol, kakor pa flaft dojivniga opravila? Sej vfaka ve po ptuji fkuflmji, de zlo malo'krat fe prime nova fpozhetev, dokler dcjenzhizh fhe znsa materno nedro* Tudi snani fo slobni naflgdki , kteri ob suemarjeni dojitvi sadevajo mater i u dete. Materna fefza, nameft de bi bila dobrotna shivivna sdeuza rojenga zhervizhka, fpre-verne lenoba, nevuma, inabotav gnesdo grosovitniga terplenja, velikr-at v gnojifhe ofludne juhe, fokrovze iu fmradniga gnoja. Cefza vftvarjena v materniga teleta, najgorih0 lepoto, fe po napazhnofti fpremeu-jata v terpinzhvo » in odmekla , fuha in vela , pod sobe dajata materi fvariveii fpomiii opufhene dolshnofti. Tedaj , ker nedra ftvarntk ni naredil preflabiga opravlati fvoj poglavitin name,-nik, naj vfaka otrozhniza napaja fvojiga rojenza s fvojo perino fladzhizo. Pa nikar naj ne odkłada predolgo, v treh al jbtirib. wab po porodu, kdar fe jt nafpula , naj mu le fe- fat ponudi. Nizh motiti ni treba fe, zhe fe(-za fhe ne fta napolnena ; fej zhe fhe mleka ne dafta ga bnde otrok privablal, zisek vravnaval, m fe zusati vuzhij. Dojezha naj ii perfi toplo ogerne , de fe nepremra,-si, de mleko ne saftane in felza fe ne vnameta. Vfakikrat naj daja is obeh fefati, pa nikol kmalo po fvoji jedi, al tesbkimu, delu, al po filnih ftraftih in ferzhnih gibkih. Po filnih ftraftih fvetvamo fi felza ismolsiti, al s kupizami islezhi, in potlej vnovizh pribraniga mleka ponuditi detetu. O premajhinih al preglobokih zisikab. re-zhemo materi lesho fpremęnjayati, in sdaj na eno, sdaj na uno ftran. leshati, zisika s perftam s fvojo flitj.o oflinenim maneti in jih islezati t vuner fefzov ne pretifniri. Po tem tezhe mleko raj f hi, in dete lajfhi Ift-me sa zisek. 39» Mlezhnata ne fama dojezhamati je pri-Mena rasshaleni fvoji vťtvaritvi po družili potih pomagati, de febi ftorjeno krivizo predane. Mleko fe rado filno nabera, ras. ganja perfi, dela bolezbine, rada fe vna-ineta fefza , potlej fe gnojita al pa dobivata v febi terde bunke, in zhe teh iie rasdejlimo , jih jame sjedati rak. Take slege overuiti napovemo otrozhnizi tanko dnino ali ojftre pofte, flabe, pufte nere-divne jedila; fame vode piti, in pa mervo potrebniga teja. Primim naj leshi v po-ftelji., in sdaj na tej ftrani, sdaj na uui , ne na herbtu, de mleko isteka, in de raj. fhi odhaja , ns;j mane zisika s perftara ofiiuenim. Sefza s gorkimi plinizami o-devamo in jih mehko podperamo de ne vifita. Derfkel dajamo, de f e trebi govnja in otrozhniffaka zhifha. Zhe ob vfim tem je fhe prevezh mlezhnata, pa je treba mleko s kupizami al s ferklo prasniti, in zhe tega orodja ne ima, bode ji treba fe fefat dajati al pfizhikam, aj. kaki ftari bressobi dobrovoljku §• 678, Pamet fvetova dojitvo prepovedati she"i* f kim, ktere imajo pluzhnizo, fufhizo, na-klombo v dolge bolesni, flaboto po preo-, bilnih kervavitvah, vrojene al naleslive bolesni , poftavim mertvudbo , boshjaft , boshje, mramorja, frarono kugo, ftare vu-le, raka, i. t. i tudi takim, ktere imajo pregloboka zisika, de jih dete ne dolega. Dojke, zhe je potrebna, je treba varna sberati; nikol le fleparij tazih nevurniz nam ni varovat; sadofti. Ne fmo nje sa-. dofti vfvefti, gledajmo de je prav sdrava, mlada, zhedna, fnashna, ne teshke in, fmradlive fape, ne hudiga potu; de je bres pperhov ali fpufhajov in' prifhzha, nales-livih bolesni, fofebno bres framne kuge. Dofti slegov fe f kriva naf him ozhem, satorej bo treba jo v fpregled jemati; fpre^ gledamo, jo pa fprenaglima, kdar fe nizh tega ne nadja. Dojniza naj je fvoje dete povjila bliso raven tega zhafa, kakor nafha otrozhniza, uę fme biti she davna doji vka. Bol f hą je poporodniza memo per-vefmize. Pa tudi po ferzu in duhu dobra naj je, ne flraftna, ye jesayna, ne fker-. sobna, ne sgonjenka. fledi in veríte naj vajena je v tvojih opravkih, in lizhna, na-, tanzhna, ta rezh fe vidi narbolfhi nad nje«, nim otrokam, je lę dobro rejen, fnashen in zhejen al kaji, Po temp tud fodimo, ima le dobro mleko iu perfi, pa fhe jih je vseti v pofebin fpregled: naj ne fta prevelika fefza ne premajhina, pa nabudlana s mlekarn, de fta viditi podobna kroglim oblizám, dobro terdlata in de mervo pritif-nena mleko sabrisgneta- Ziska naj ne ftą cgrisena, ne'ranjena, ne predebela, ne prekratka, ne pregloboka, de jih otrok lahko in rad safefa. Kakfhino de more biti mleko glej §. 665. Vekfhi dejl je ^ojniza bolfKa is kmetov; in vedjti je. m de hołfhi je dajati ji hrana kakorfhne je Y$jena. Pervi p r e f ę k 1 e j. Nektęre Qtrqzhnifhke bolesnobe? poftikrat fta materam nofhezhve iu po-, rod hodila redovno in po frezhi, vuner-ptrozhniza ne vshiva taziga veľelja: huj-fhi slegi pa fhe tarejo jih są neporedno nofhezhno in porodovo hojbo, in sa ne-pravfhninii fpremembami v shenfkirru shi-votu. Veliko nofhezhim in porodpizam bo-lesuobnih sapetiftkov vtegne sadeyati, kteri obilno al posamesnih al po vfo tni h moi |ivzriy po porodu ('pogajajo v shenfkimu telefu. Narfofebnifhi kj , med nofhezhvo fprevernjen kervin pretok , kervina m no--goft in sdelik; mnogi fpreraenki v hrani in shivlenju; plahotą, ftruli, ino vzhali tud l'ramota poroditi; premenjan ftanik ofer-?hja in droba , in shelodzova prevarite? nadlegvana Bolezhine in premozhno vpe-ranje o porod.u, tudi pretifk , sgnjavitev » pretergatev v'porojiiih; nepotrebne al narobe dajane lekarije ; nepotrebno pufhanje-. napazhna ravnajva s porodam, napazhnq sjiivlenje ob nofhezhvi, porodu in v otro=: zhji poftelji, vlesene vrashe, rasvade, i. 6« To vfe vtegne sderati otrozhnizhno frę* zho, fhe ji biti nevarno, -it kili!od JtxufjpW 394 §. 681. Jaki • huní posabvlezbki in kerzhi fo nama-vadnifhe nadlege otrozhnizam, to de per-, vefmizam fo manj fkliozhi, bol pa popo-rodnizam, kterim fe oflablen otrozhnjek ne ftifka tako rad volno, ne vpravno, ne jiitro. Nar pogoftim pridejo flabim in dra« shlivim shenfkim, al ktere fo presgodaj in zhes nemozh fe o porodu vperale, al fe prehladile, al napak shivele, al prenaglo porodile, jake ferzhne gibke imele, fe vftrafhile, jesale, shaloftvale, ii, t. d. ~-Tem venta, pozhitik telefa in dufhe, gor-ki fubi obkladki po trebuhu, topel kamil-zhin tej s primefo bibrovne, al pa njene omake ; kamilzhne derfkle al metne al meli f ne; metje kafrovza i. t. na trebuh. Bosbjajl po porodu je vfelej slo nevarna. Njeni navadni svirki fo, prenagel porod , nefpmeten jak vpor in tifh ob teshavnih porodih, nanaglimin ftrah , jesa i. t. Sve^ diti je njih svirik, po temu ravnamo fvoje pomoshke, glej. §. 639 do §. 646. §, 682. Omedleviza hodi rada sa drugimi slegi, ona je snamine velke flabofti. Omedlevize naj. rajfhi hodio sa kervavitvami iu takrat fo $Jo nevarne. Ventajo jim drashila in obudila, pa vuner malo sdajajo, zhe ob enim vred ne okrepzhamo nemozhne matere. Qniedjevko obravnavamo po befedah §.. 386* Mkzhną mersliza. fe ne fhteje med nafeb-%@ pogajke redovne ocro2hnizhvę. Mle- z-hne mersHze kriva je mlekova preobik noft, nakopizliva in samujena fprasnitev : ona napada sgol premlezhnih otrozhniz» ki lame ne doje, al ktere preposno dete s perľmi ponudio. Dojezhih, in v krat-kmi po porodu fefat davfhih nizh ne na--pade taziga. Hojba mlezhne merslize je taka le: Drugi al tretji dan po poroda otrozhnizo fpreletajo mrovle, kmal pa jo ftrefe mras , řolebno v herbtanzu in gornjih vudih. Sa mrasizo pride vrozhina po, vfemu shvoru, sheja, naglo fopenje ia hiter ziplin tep, glava boli, saftaja pov-? tna isparza in otrozhnifhka zhifha; 1'efza fe napenjata, bolita , Ha vfa s mlekarn naljita. Vfa napaft terpi bliso dvanajft ur, potlej sheno oblije fnoj , mleko ji tezhe famoradno, in tudi otrozhnifhka zhifha fe fpet verne. Ta bolesen farna ob lebi njt nevarna, biti pa vtegne po samudi, §. 684, Mlezhni merslízi ventavamo s tem, de? fpefhimo in budimo povtovo. isparzo, o-, gibamo vfako^ preblajvo in manjfhamo. mlekovo nakopizhvo, Satorej sapovedamo, mirno v enaki toploti leshati v poftelji poi ftrani; podpremo fefza , de ne vi lita., in* jih oblagamo s pogretimi fnhimi plinizami£ rezhemo mehko bradavizi meti. s oflinenirOi perilara, v to potezhe mleko farno rado«, In dobro bo palajfhana otrozhniza. literą niifli lama dojiti, naj bersh detetu, felac ponudi, iu. zhe je mleka prevezh, de v-í'ega ne pofefa, naj ga da kakimn lofednj-. so«S mu fefavzhiku, al naj ga poprasnl s knpf-zatnú Nedojezhih shivemba mora biti fko-pa, nerejivna. Fjazhą je ťama zhiíta yodas vshivati pa nizh kjifliga. Blata jo zhiftitj dajamo derfkle pfhenizhnih otrob; isparzo buditi dajamo piti nekterekrat po fkledizi , teja iipuiga zyetja al pa luzhnekoviga. §: 685. Vnetje v fejzah ]{ńvą gą je uajrajfhi al samuiena al opufhena dojitev; tudi vzhafi prehjaja fefzov 1 al shalenje po vuna j ni fili, poitavim , de fta bila (sojena, dreg-liena , prttifnena ; kriv biti vtegne pre» sgodin vshitik predifhavnih jedil, shgan-jaltiji pijazh ; filne ílraíti ; samujena al papazhno sdravlena mlezhna mersliza i potiej pa fhe plafhtri, mašila , kadila , ki peni >, de s njimi bodo mleko savernile al rasplavjie. § 686, Vneti fefez je otekel, rudezb, terd napet, bojezh, vrozh, in mersljza shenfko Brigade, kakor Tmo jo popifali v §. 6^3. Vnet ie fefez al famozh na nekimu meltu, al vef, al fta fhe oba. Spervizh je oteklina gladka in blifkatava , ob hujfhim otoku tudi otezhejo mlezhnize, fefez pa je gruzhaft, getbinaft, terjifhi, bolezhejfhi-. jionpz vnetja ni vlim enak, enim o dobrih priporpozhkih fe rasplavla in rasjide t pním savol samude in snemarja fe vgnoji, §nifH pak oftauejo terdine, ki rade fpreha-J4pt v raka. 39? I 68?. fperviga vfelej fkerbimo vnetje rasplav-íati, in varvati de fe ne gnoji. Obklada« hio fefża v enomeŕ s gorkimi rutami al blo-šinami riafutmi s pfhenizhnimi otrobmi al s zberiio moko, in delamo vfe* kakor fmo fvetvali o mleżhhi mersiizi v § 684. Slo fhkodova, zhe fefez maha in vifi, satorej ga objamemo ś fhitoko ruto prhesano zhes ramena, naj v nji lahko pozhivä; Se vnetje ne rasjide, in vidimo de fe jame gnojiti j takrat gnojitvo priganjamo, kakor kmalo porezhemo. Gnojitev fposhamoj kdar oteklina je tamno riidezhä j kdar bolezhina jame tolzhi, oteklina je slo terda iii napeta-, napofled po nabranimu gnoju fe sdvigue na nekimu kraju, in ta kraj je bel, mehek in plunka. Sdaj fuhe obkladke smenjarho s gorko - mokrotnimi : satorej s kropam al rshene al lenenga temena tnxfr ke^ąmelimo v golt mozhnik, ga namashe-mo dva perfta debelo med dvojo plinizo, in vrozhiga kar shena vterpi$ demo ha perfi: ohladeniga smenjavamo v ednos vreznim obkladkam. Kdar fe predere fefzov tvur fam od febe, naj It gnoj tezhe, pä Bog obvarui ga istifkati; potlej präshno tanko Zunjizo pomozhimo v gorkima kropu i jo demo na rano í po Verhu pa deva« mo pridno Uniga mozhhikoviga obkladka. Trikrat vlakdau odmozhimo prashno zunjizo s gorkim kropam , de gnoj istezhe , iu fpremenjamo jo s zhifto po perilu. To vfe delamo, dokler ne bode fefez osdravlen ia vef mehek. Po nozhi ogririártio fefža śgol is ogrero fuho ruto, in fkerbno fe varvaj-mo vfih mašil in plafhtrov. §. 688* Kdar zisková verhajna koshiża jě pŕern-lehava , takrat fe nekterim rada vnema 'i vzhafi fhe fe gnoji, ino pa boli in fefauje tesa. Pa sato ni treba kmal otroka odfta-viti; mashe naj fi mati ranjen zisek s fro-vim mafiám, al s gofhavkino pomasho al s vinfkih jagod masilam, in kdar os-dravi naj ga vrniva s shganjam, de ozher-ftvi in fe oterdi. Med sdravlenjam ga pokriva s orehovo lupino, al s nazismkam » de ga otifka varva; dete pa naj fefa al fkos pregernjeu tanżhizhnik, al fkos uni pok rovi z. §■ 689. otetima v fpolovilih pride po šmezhkanju ob teshkim porodu-; ne ima pofebne nevai*łio-fti; famuzh fkerbeti je sa zhednoft in sa toploto: savol tega omivämo fpolovila vezhkrat vfak dan s mlazhnim kropam, jih Okrivamo s ogretimi plinizami, al pa š gorkimi obkladki goftiga mozhhika. —• Ob Kervinih al Vodnih oteklinah ravnamo Vfe po befedah §. §yi. do 595. §. 690. rmergattv fitdnigt mtfa fe godi alopretef« nih, zherftvih, le rasprojati okornih poro* jilih; al o prevelkimu detetu, al ob nje-govmu prenaglima lmaku na dan9 fofebno ob med porodam fkloniv ftojezhi porodnizi ; al pa kdar babiza prefredik samudi operaci in prav obravnavati 5 al pa kdar tiefpametno raskrezbava plsike, kakor fhe sdaj nektere nevutftnize delajo, s prašno Riiflio nadelavati detetu zefto* §. 691. Majhina natergatev, kakor fe ponavadi godi pervefmizam , ne ima nizh slobnih nafledkoVi Globok predor, al do* fegajozh zlo do maftnize , slo vnema fvoje mejalhe , fofebno noshnizo in maftnizo- Potlej rad pride trut noshuizhia ino mąteruizhin , tudi isftopik ino hro-fcnota ritnikOva, in pa fhe iiemozh der-shati lajna ino fzavnize* —— Ob sdrav-lenjii hajperva fkerb je , ranine okraje vkup ftakniti in fklemati, rano fzhiftiti, do fzelitve pa ne jih rasklemati. Satorej fpoveshemo otřozhnizi ftegna, in ji rezhe-tno i de naj leshi po ftrani ne na herbtu; rano pokrijemo s rutizo pomozhelio v gorki vodi, po verhti te rticize pa devamo v edno dO fżelenja gorkih mozhnikovih ob* kladkov , po dnevu , in po nożhi ogrinjamo rano sgol s napolanimi fuhimi plinizami* Lajno naj fe lahko trebi, v to rezh fo derfkle dobre. Vshiva naj malo, pa dobrih krepkih jedil , de fe ji prevezh lajna ne dela« Po vfaki velki in mali potrebi śmenjamo naranino rutizo, in ozhedimo rano. Gnoja is rane nej treba nizh brifa-v ti, sgol s gorko vodo jo oblivamo, s ni* fchefer drusiga ne dotikavfhi fe rane. To 4» Te pa ramo vej de mati ďo fzeiitve hi fme is poftelje , in de v nji opravia Vfé fvoje telefne potrebe. §. 692. Spalnenje kukovze fe Sgođi vzhafi O porodil deteta s prevelko glavzo, vzhafi pa jo fpa* hne gumbafta, frova, nerodna babizhná ravnajva. Po navadi jě ob tem fpahú tudi prefredik pretergan, tedaj to nefreżho raven 'tak obravnavamo, kakor fmo lihkaiľ pravili od preterganiga prefredka. §. 693. Szaviía nadlogd vteghe po teshkimu porodu dvojna biti; al de po nevedama lese id Vhajä po kaplalr, al pa je nemozh ofzatt fe infe fzávniza v mehirju kopizhi in ga napenja. Perva nadloga vítané* kdar mehirjov vrat ino njegova sapahova ribiza fta ofla-blena, al fhe mertvtidna. Druga nadlega Íride, kdar rhehujov vrat je vnet in ote-el j al pa, kdar mehir po fvojimu telu jě pohableh al mertvudeni tedaj ne ima možni fe fťďkath i Š- 694. Ob hemozhi fzavnizo dershati, je treba krepzhati oflabene dejlei Sa to fpolovila in kriloVo ttrano pridno oblagamo s gor-kimi obkladkl difheżhih in krepkih selfhj kakor fo: fneno zvetje ali plevze, isop, Avká j roshmarin , melifa* meta, rudeżlia gofhavka , materna dufhiza, majerou, shalbel, i. t. Obarimo jih v vinu, al vo- ĄOt di ino v potrebi The mervo shganja obar-ku primeiimo. §• 695. O sapertju fzavnize je svediti treba njegovi svirik , kaj de je sapertja kriviga, al je le mehirjova bromota ino flabota, al je vnetje iu oteklina v njegovimu vratu in fzavniku; obnja rezh hozhe vfaka fvojo pofebno ventvo. Slabota mehirjova fe nam kashe tako le : fzavniza fe naberá v me-hirju, ga pozhafi. rasganja bres folebne bo-lezhine tako, de nad framnizama isbuhne otok fhe enimu trebuhu podoben, ob tem pa fhe orrozhnizo prevezh ne tifhi fzat; vzhafi pa ji odhaja fzavniza po kaplah , slafti kdar otok pritifnemo, s tem pa otok nizh ne fplahne; na porojilih in fzavniku ne najdemo zlo nizh fpremembe, ne otekline , ne bolezhine. — Ob tem takim fzav-nizi naftavimo zevko, kolikorkrat je treba jo fpufhati , in krepzhamo oflableu mehir, käkor fmo v prejfhnimti §. lihkar povedali. Tadi prav vtekuejo krepzhavne kopve in masanje trebuha s kafrovzam, fivkovzam. i. t. Ob saperti fzavnizi savol vnetja v me-hirjovim vratu, fo tudi fpolovila, noshniza iu fzavnik otekli, rudezhi, fuhi, vro-zhi, bolezhi, narslejfha bolezhina in otok fta nad framnizama. Drusih prikasni fhe glej v §. §85. — Ob tem takim tudi na-ftavlamo fzavnizo s zevko, in oblagamo fpolovila ino krilo v enomer s gorkimi ĄOZ mehzhavnimi obkladki. rshene al femeno ve moke , pfhenizhnih otrobi , fhlesov« ga seljfha al flseninga, i. t. Tudi parna kopva isparniga kropa v porojila dobro vede. Derfkel dajati ne posabimo; in toliti shejo dajamo piti bolnizi. Kdar fe mersliza zhuti, bode vzhafi treba puf hati , vfelej pa sa zbafam klizati sdravnika. 690. Terganje v Jlegnu. Nektere otrozhnize na- Íiade slobno terganje v dimlah, v kolku« bfebno fpredaj v ftegnu, vzhafi pa hodi doli po vfi nogi. Bolezhina jame fhe le nektere dni po porodu, in dela ponavadi sazhetik sgoraj v ftegnu ob notrajni ftrani od tod pa fprehaja navsdol. Malokrat terga po obeh vudih, tud ne prefiopa, ampak rada oftaja v enimu vudu, iu ima fvoje dobe in odlegleje, sdaj terga slo, sdaj fpet odlega. Najvezhkrat, in vfaj ob sa-zhetku, ne vidimo svunaj na ftegnu nizh fpremembe, ne otekline, ne terdine, ne rudezhine; ;vuner terpinka ne maga ganiti noge bres velike bolezhine , al pa zlo nizh: ne maga ftati na bolni nogi ; zhe fkufha hoditi, jo sa feboj vlezhe, kakor bi bila mertvudna. Bolesen slo fuka , in snemarje- na vtegne biti nevarna fhe fmertna.-- Bolehin vod manemo pridno s ogreto fu-knenino, in ga obkladamo venomer s o* gretimi mtami. Nekterekrat v dnevu mu vmanemo kafrovza, al materdufhizhovza: aJie pa ta rezh > kakor fe rado godi, ne veiita nizh, tedaj ob iteguo obeshemo 4o3 omufhizhneka (Veficator) pavez fhiroziga tam nad kolenám > kjer fi nogavize podve-sajo. §. 697. cit i omid . •; Otrozhnekov vtap ah trut ( §. 595. ) Mater« nizhin trut pride najrajfhi po porodu, in pa narvezhkrat shenam mehkushnim, Cla-botnim, po bolesnih oľlablenim , ťofebno ki imajo poftrano medenzo. V to bolesen slo pomaga materniza prevezh med nofhefhtvam rasohlatana, prenagla poroditev presgodin in prefilin ti f h o porodu, pre-pogofte med feboj blishne nofhezhve, pre-odmekla in flaba notrajna porojila, slafti maternizhna vesila / presgodin vftanik is otrozbje poftelje í. t. Nafledki trutne maternize fo: boleznine v krishu, napaka v franju in fzanju, jalovina, beli tok, kervavitve; bolezhi otoki, vnetje, gnojenja in terdine v maternizi, vzhafi fhe rak. §. 698» Trut ima ponavadno vezh bolesen v fvojimu pajdafhtvu, ktere fe ťhtejejo v sdrav-nifhko obfeshje, torej sdravnik naj bolnizo sdravi. Babiza pa naj posna trutovo nevarnoft, de bo nadlege tolashiti vedila. Perva rezh kaśhe, de isftoplen otrozhnjek vrav-namo v fvoj pravi ftanik, in ga tam o-hranimo; druga rezh je, krepzbati oflab-lene dejle. Otrozhnjek vravnavamo po navukih §. 601 potlej ga opremo s tru-tovim venzam, in terpinka naj fhe nekaj »Lafa v poftelji pozhiva. Vef zhaf otrozh- Dd z 4o4 niflike zhifhe vezhkrat isfhamamo venez^ in ga ozhedimo ; tudi kar je mogozhe noshnizo zhedimo. Terpinko sdajle krepzha-mo, de ji dajamo i podobne jedi in pjazhe, tudi potrebne sdravila vshivati. Potlej pa kdar je zhifha miuula, sdravimo fhe le pofebejne bolne dejle s brisglami in s ob-kladki tazih krepzhavnih seljfh , kakor fmo jih rekli v §. 694. §. 699, Matemizhin pretok. Kdar dno rasgnane in oflablene maternize fe vpogne , previha in vtapla, de ga med maternizhnima vuft-nizama zhutimo, pravimo de to je materni-zbin vbok: kdar pa fe dno previha vfe, in pade fkos vuftje, kakor bi kdo klobuku oglavje preboknil, fe pravi de je matemizhin prebok. §. 700. Materniza fe vtegne prebokniti, po naglim porodu pri shenfki s preohlatno medenzo fkloniv porodivfhi , fofebno kdar je materniza prerasgnana in preflaba : po nefpametnim devjim vlaku sa popkovnjo pred ko fe je potiza refhila od maternize; tudi fe fhe vtegne materniza prebokniti; ob vfaki shivevni dobi , kdar israfhki ob notrajni fteni maternize narafheni jo te-shajo fe vtaplati in jo fkos veftje feboi VleZheJ°* « J. Snamina o porodu vboknene maternize fo nekako nejafno fposnavne: otrozhniza 4°5 toshi, de jo boli po ledjah in kolkab, de jo ti f hi in tesha v medenzi, fploh ne dob-ro, le tefno ji je , in prezej jo omedlevi-ze fprehajajo in vekfhi al manjfhi kritok, fzavniza pa fe ji rada nekaj savera : Nád framnizama ne najdemo terde kepe , ka-korfhna fe dela porojenkam, ampak tift oknlush podtrebuhov je prasin in mehek. jNafh perft vfegajozh najde maternizo me-mo navade vekfho, rasgnano, mekfho in globozhje v medenzo vtopleno*, notrajna mehka , po navadi kervavitna maternizhna ftena, je navdol vpadena, in leshi al na nekoljko odpertim vuftju* kteriga od snot-raj kakor s pokrovzam pokriva, al ckro-sheni sagosdi podobna moli is vuftja. Nekaj drugazhi fe perftu kashejo notrajne snamina , kdar je polteljza fhe v otrozh. njeku; pa motiti fe ne bode dajala nobena babiza, ktera s pogoltnim otipanjam fe je navadila vfe dejle dobro ptsuavati in jih loz hititi. Jafnifha snamja daja matemizhin pre-bok. Poverh sdaj rezhenih, po vunajnim fpregledu vidlivih ozhitkov, sagledamo fhe fvunaj Vp".\ovi\ neko sndeiho, kosmato , fvetlo in obzhutno, hrufhki podobno ftvar, krere pofteljza fe al fhe dershi, al pana nji najdemo kervavo meftifhe , kjer fe je potiza dershala. Zhe po tej ftvari s perftam feshemo kvifhko .v noshnizo . sazhmimo klobafaft perftan, ki sgorin konez te bo-lezhe ftvari oklepa , in is kteriga fe nam ta ftvar kakor israfhena sdi, 4C5 §. 702. Vbok, in fhe bol prebok fta fama ob febi vfelej nevarna in hozheta hitre pomo-zhi ; samudimo kolzikaj, tedaj vtegne ker-vin dor mater vfmertiri, al pa materniza f e vname s velikimi bolezhinami in mer-slizo, zhe potlej vnetje fprejde v prifad , takrat fi ne fmo vezh IVefti materniga shi-vota. Pomoshik je ta, de maternizo vrav-namo in jo v fvojimu pravimu ftanku o-hranimo : to delamo bres vfe samude. zhe je sazhafama ; zhe je pa dolgo zhafa preboknena bila materniza, in je she vneta , otekla, vfa bolezha , takrat jo koj vravnavati ne bode mogozhe; ob takim popred oteklino manjfhamo s omehzhavni. mi obkladki. Sa obkladik obarimo fhlesa , al flsene , mleniga jezhmena , al pfhenizh-uih otrobi, al pa napravimo mozhnik is zherne moke. JVled tem zhafam naj preboknena materniza je pokrita s mokro mehko rutizo, de je hlip ne opaha. Ob vravnavanju preboknene maternize, naj leshi shena snak s podvifhano ritjo , in naj fe nizh ne napenja, nizh naj ne tifhi. Sdaj fi perfte pomasilimo s oljarn , f njimi pa oprimemo preboknjeno maternizo, in najpervizh vpotifnemo najpofledin preboknjen dejl, to je ofcrajnik. Po vrav-nanitnu vekfhimu marernizhnimu okolushu fprimemo perfte fvoje roke v fhtulo, jo vpremo v fredo maternizhniga dna, ga 4Q? poťifnemo f kosi vuftje nakvifhko, pa f prav-lamo vfe v pravi ftan , ftifnemo roko v peft, in jo dershimo v maternizi , dokler fe vfa ftifne. Potlej naj sheua snako le-shezha oftane fhe kaj zhafa , in prepove-mo ji nizh fe ne napenjati, nizh vperati, de fe fpet materniza ne prebokne. S derf-klami trebimo vfakdan lajno , in fpíoh fkerbimo sa sdravje » satorej je sdravnik vfelej potrehin. §. 704» Sgolin "matemizhin vbok fe daja lajfhi in bersh je vravnati; le rozhne perfte demo v ftulo, pa feshemo v vftje in potifne-mo maternizhno dno v fvoj ftan: dalje delamo vfe, kakor o preboku. Pofteljzo fe maternize dershezho fmemo varno ref hiti famuzh , ako bi naf hini u vpravku bila na poti. Kdar nizh ne napotova, jo s, prebokam vred v mater poťifnemo, naj fe potlej trebi famotesh. (§• 559- i« P«) Drugi pir e f e k l e j. Kervavitev po porado. §. 70y. Vfledni otrozbnizi kri tezhe is krila nekoliko zhafa po porodu, taka je otrozhnifhka navadna praviza: pa mera tega fi nobena ni fvefta , de bi ne prifhla kaka bolesuobna kervavitev al pred al posnej- 403 fibi. Nevarnofti tazih kervavitev fo raven take , kakor imo jih v §. 607. povedali. §. 706. Kervavitve po porodu fo tudi dvojne: al tezhe kri, vzhafi fhe v zorkih is porojil; al pa je saverana na dan tezhi, in l*e nabtra v maternizi (§.603. in §♦ 65o)Sker-bna babiza pa fe ne bode dala motiti," zhe le na vfe dobro pasi. Ona nenajde nad framnizama tifte terde oblize, ktero materniza dela ob i voji ponavadni fkerzhvi, ampak ta kraj je vef mehek in otekel, ker otrozhnjek al smiraj rasgnan oftane, al po majhini fkerzhvi fe fpet rastegova. Popadkov rado zlo nizh ne je, kmaio pa sagledamo snamina (§. 606.) ki nať pre-prizhajo nevarne kervavitve fi bodi al ozhi-tve al fkrivne. Kritok po porodu vítané mirlajťhi al po prenaglimu detetovmu ťmuku na IVejt, ker otrozhnjek ne ima zhafa fe fpodubiio ftifkati, lbfebno zhe je prerasghan bil: al kriv je kervavitve prevelik nefpametin tifh in vperanje ob teshavnim in pozhafnim porodu, de ne le mati je vfa omagala in fe vtrudila, ampak de fhe materniza je ofla-bela in ťvojo fkerzbitvo sgubila. Kriv vtegne bici maternizhiu vbok al prebok , al njena pretergatev; al pa kakfhin nagatik in nakopizhva v porojilnih pofodizah , tudi fhe prerasdrashik pofodizhniga soilavka s drasiiiviiimi pijazhami, sdravilmi, ftraft- 409 mi, i. t. (§. t. 605. in S- 647 ) Po tem takim vidimo, de pri kritokih po porodu nar-blishin prizherik najdemo v maternizhni preflabofti Te f podobno kerzhici, in sape-rati pofodizhue odpertine, ktere po lozhic-vi potize od maternize odperte oitajajo. Sagledavfhi pri shenfki po porodu snamina maternizhniga kritoka, ji kmal vkashemo sna-ki ravnoleshati, iu opravlamo o vlaki kerva-vitvi najperve potrebne opravke, povedane v §. 6i8- in ob enim vred ?jifkavamo ftan otrozhujekov, ak fe prav ftifka, manjfha in terdejfha; al je rastegnen, cdmekel in mehek; al zhe fe po ftifku vnovizh ras-tegova in proftorja. Oba ta sadnja napad-ka fta zlo nevarna, in fofebno pa je rreba po vii mozhi pomagati in gledati, de ker-vivnizo krepzbamo, in maternizo vabimo fe ftifkati in ftifueno ohraniti. Satorej tam, kjer zhutimo maternizhno dno, tifkamo in manemo trebuh s fuho roko,' bollhi pa je s shganjam, poftavim s kafrovzam, me-liľovzam , dnfhizovzam , i. t. Ako nevarnoft kashe, devamo na trebuh obkladke mersle vode (§. 621.) v kteri fe je al fneg al led topil; al pa vodi primerimo kila in nekaj foli. Mozh bol nizi ohraniti ji dajamo vshivat notrajnih krepzhal in drashil (§. 620.) Tudi potŕé-jSmo dubaci jakihduhal, poftavim falmiakovza, difha-vatiga kjila, i. t.; in masherno s njimi obras, slafti ob omedlevzah. -fUiil ,ra-ij vu\bi tim&i'sinta imtuviua-iib z Dobro vupanje kashe, kdar po "teh ps- moshkih fe materniza ftifka , in ne vezh odenja; pak otrozhnize fhe ne fmemo vnemar fpati puftiti, tudi ne pripomoshkov opufhati koj po vtntasheni kervavitvi, sa to, ker otrozhnjek bi vregnil fpet odmek-niti. Kdar bi pa po dobro ftiffcavfhimu, terdimu in fzherftvenimu otrozhnjekn kri fhe obilno tekla , al po majhnimu smanj-fhiku fpet bol derla, takrat fkufhnje po« terdio, de fmemo pofteljzo in kervine fter-dike is maternize varno trebiti, fofebno zhe potiza fe je vekfhidejl odlupila. Ob trebitvi pridejo radi sdaj^vitiflri popadki in otrozhnjek refhen vliga napotja, vtegne laglej fe ftifkati. §. 710. Kdar pe materniza po tazih pomoshkih fmiraj mehka in rasprcftorjena oftane, takrat ne fmemo poftejlze istrebiti, zhe potiza ne je lama fé vekfkidejl al vfa od-lufhila. Zhe sdaj fhe popadki ne pridejo, tedaj je snamine Glne nadloge, in takrat ne fmemo ne zhalika samuditi, maternizhno kerzhlivoft s brisglami buditi; ob tem pa poprejfhnih pripomoshkov nizh ne fpre* menjamo ino nikar nizh ne opufhamo. Brisgle ob sazhetku ne fmejo biti mersle, rolazhne naj fo, in dofegajo naj naravnoft v maternizo. Brisgamo al pol vode pol vina, al vode s tretlejam vinfkiga shgan-ja, al nameft vode obarik fneiuh plevz, al 4ii dífhavniga zvetja, gofhavke* kamilz, i. t. Nospnizo nagateno s kerviumi fterdkí, o-trebimo prerl brisganjam. Temzbafi tudi dajamô v zheva drashivnih derfkel, mla-zhnih ue vrozbih. §. 711. Kdar fe kri fhe ne vftavi po tem , fe pa kashe pre fil na nevarnoft, ino fhe sdravnik od dalezh ne pride, takrat ob takimu bres-vupku naj babiza pomaga, de tako re-zhem , s konjfkimi pomoshki. Nameft mla-zhnih brisgel naj v maternizo brisga mer-sle mozhe, to je pol ftudenza in pol vina al pa vinfkiga kifa, al med vodo tretlej vinfkiga shganja, al pa lot ftajaniga golu-na med mero vode. Kdar pa vfi vunajni pripomosliki, to je brisgle, okladi in vshi* vana krepzhala fhe nizh ne pomagajo, takrat refhiti flab materin shivot feshemo po narpoflednih pomoshkih; opafhemo ne-pretefno vef trebuh s fhiroko opalivnizo, al fhirokim povojam, potlej nagatim > maternizhno duplo s na kofzhike resanmi pertenimi blosinzami, ktere fo bile dobro pomozheue v sgor imen vani bri«glinzi. Górne in sdolne vude in perfi odeuemo s pogretimi fuhimi rjuhami, trebuh pa s mer-slim ofkerbevamo. Vshivat dajamo drashil in krepzhal; bolniza pa naj fe zlo nizh kaj ne giba, pri miru uaj je. Tako le zhakamo al frezhniga al nevefeliga konza, ker al otrozhnia vgafue, in vfe je pri kraju; al pa ji popadki pridejo, otrozhnjek fe ftifka, in vgatene blosinze is febe isriva. 41* Opafívníza naj oftane opafana, in al jo pritesamo al od jenjavamo, kakor je treba, de trsbuh je ftifkan v smiraj enaki tefnobi. # # # Naj fi je bila kervavitev kakorfhna fi bodi, naj li je prifhla v kteri kol dobi, iu naj fi je vftavlena bila kakor kol fi hozhe, in defilih poverh sgublenja kervi bol-nizi nizh drusiga slega ne je; vuner fhe ne fmemo meniti de vfe hudo je memo. Nafledki fo doftikrat hujfhi, kakor ni bila kervavitev , in tud ob narmanjfhi ftvarizi fe vtegne kritok poverniti vnovizh, ter shugati fmert. Satorej treba je fhe po vtoiasheni kervi, otrozhnizo s pametjo in vumam ofkerbevati; dokler ona fiezhno ne preftane bolesninga perviga preloma, ino vfeh pervih raslozlinih dnevov.* Ne salji-vajmo je s mnogimi sdravili s miflio ji prav naglo na noge pomagati: lahko predrashi-mo njeno flabo krepoft, in pa vgafne. nam savol prevelke flabofti ; al pa vname fe materniza, in pri fad nam opari berhko zvetje vupanja premagane bolesni. Tudi kervavitev fhe druge bolesni, najrajfhí pa ímertno vodenizo pogaja in saguesdi v fptasneni oflabeni shivotni svudbi. 413 S redovnim shi vien jam fe sdravje narbol dobiva: Al pa ne je sadofti, jedi, hrane in shivlenja po pravimu sboru svoliti, fbe gledati je treba, de fe hrana in pijazha vshivate tudi po pravfhni redi. Boluiza ne fme prevezh shivlenja ob enim kratu v febe devati, in de ga shelodez rad prevar-ja, panujamo vezhkrat v dan pomalim dobro pitavnih jedil. Spervizh dajamo fame pizhobne , mervizo odifhavane mefene juhe s jajzhnim rumenjakam, v kteri kuhamo dobro redivne, in zhifto isbrane vfebfhine, poftavim , jezhmenove al hajdove kafhe, alrajsbove, sagove, i. t. Piti dajamo fpo-dobuo smefo vina in vode, tudi vezhkrat v dan nektero shlizo zukraniga vina, al pa naredimo smefo dveh rumenjakov tanko ftepenih v pol merize vode , v to primefi-mo lot zukra, noshov ojft fladke fkorie, in pol merize vina. Ta smefa po shlizah f kosa vef dan. Posneje, kdar bolniza kashe vezh lakote, ji dovoljimo lahkih mef-nih jedi vshivati ; poftavim, pifhet al tele-zhjiga al v moku al pezhenih. Vzhafi ko-sarzhik sgoliga vina, i., t. d. §> 714. Telefin iu dufhin pokoj in mir, fta sa frezhno osdravlenjeneodpuftliva pogoja: al predolgo ne fme osdravlenka v poftelji fe greti in tizhati. Kdar ji bo vshe mozh is poftelje, naj nekaj zhafa pohajkova po to- plotní ítanizi; po tem pa ji bode krepzhala sdravje, sraven pravfbine hrane, narbol feja in pa hoja svunaj hifhe pod nebam v priasnimu hlipu in cfejku toliko dobrotniga, mogozhno omladivniga , vfe oshivozhiga sbarja boshje velké ljuzhi na nebu. Zheterti ftavik. Streshba in rejba rojenzhova, §• 7»5- Babifhek velik opravik je fhe prav ftre-zhi novmu rojenzliíku; ftreshba detetu in njega ofkerbva perve tedne in mefze mu bode al pa vtezhna , al nevrezhna vfe shive dni; ker pervi reji je vekfhidejl v rokah njegova prihodna rodnoft in njega sdrav-je Sdrav in zherftvi rojenzhik fe nam s velikim vekam oglafi.stem dobiva lahko fopenje, iu budi delovnoft fvojiga oferzhja v perfnimu duplu in trebuhovmu. Novi opravki fe tedaj kasati jamejo, kteri fo prej pozhivali Kmalo po rojftvu fpufti rojenzhik fzavnizo, in pervih fhtir in dvjfet ur fe fmole ozhedi. § 716. Po fpodobno prevesani popkovnji, in po njenim refhenju is poftelj/.e, ozhedimo detetu shleso in flinke is vuft', in ga v mla-zhni vodi zhifto omijemo. Kopel naredimo v nafhke al v kakfhino medenzo, ktere dno pogernemo s rjuho sgubano. Vode naj je toliko, de obdaja vfe dete, de fe ne {jrehladi; glavzo pa mu dershimo kvifhko s vode, de mu ne plivka v vufta. Omi-vamo ga s mehko gobo, pa ne garamo ga; de ga ne tesamo, al mlehaviga povta ne vderguemo; fploh fa varvati, de mu 4*6 shvotizha nizh ne ofkrunimo, nizh ne rä-nimo. Mcftifba, po kterih fíttéíaha al íi-rart-a marivoba fe prevezh dershi, pomasi-limo s mafiám, de ípopadkaft klej odmekne in fe omivati da. Kopanimu detetu in ofufhenimu s mehkimi ogretimi plinizamiťpregledamo vef shivot, zhe je kaj ranjen, al ima le kaj prirojene napake, al ne fo les nefnago satulhaue al zlo sarafhene prave odpertine, to je, nof, vufta, ozhefa, vufhefa, sadniza, fzavnik. Najdemo kaj napazhniga, bersh je treba domazhim povedati, in jifkat napake popraviti. Potlej ofkerbimo popek tako le: deteta fe dershezh konez popkovnje , ovijemo s mehko zunjtzo, in ga ob ftrani popka poloshimo na trebufhizh, ter obloshimo ga s platneno mehko blosinzo, iu vfe vkup poveshemo s pcvojam. Povoja ne fmemo prevezh na tefno pritegniti, de droba ne pretifnemo; tudi ga priveshemo s trakam, ne pripenjamo ga s buzikami. Vfak dau, in fhe kdar kol je povoj al šmozhen al onefnasheu, ga omenjamo s drugim poperilnim, pa s pametjo, de pop-kovnjiga konza ne odtergamo_, in de ne ftorimo kake boleznine, kervavitve al rane. De zunjiza fe prevezh ne prilepi popkovuje, jo pomashemo s mafiám o vfakimu povitju; zhe pa fe je prilepila, jo v kopvi odma-kamo. Med zhetertim do fedmiga dneva odpade pofufhena popkovnja farna rada na fvojimu po vftvarbi vmeneumu meftu. To 4»7 mlehavo ranofto lifo fhe nekaj zhafa obve-savamo s mehko blosinzo, in jopovojamo; fofebno vekavaftim joklivzam je treba popek fhe dolgo povijati, dokler terdno ne sarafte, de ne dobijo popkove kjile. De bode odeja prav sdrava detetu, ga oblazhimo v zlo profto obleko. Shkodna nefpametna navada je ga povijati od no* giz do glavze , de s nobenim vudam fe ne maga ne trofbize ganiti. Ob tem takim drob in oferzhje ne imata sadofti proftora fe gibati, dete s teshko fope , shelodez pi-zhe ne prevarja, otrok je v tefnobi, vpije, veka , k osla, mati pa in brespametna babiza fe zhudite, sakaj de otrok preveka vfe dni, sakaj hujfha in medli, ker na fvejt je ftopil vef terden, zhverft, sdrav in krogel kakor obliza, Nagnite vuho ftvarbi in pameti , ter otrok bode vtolen! Ne vabite s pretefno in vrozhivno povitvo otroku fpufhajov in operha , ter bo fpal in sdrav. Tedaj oblazhimo ga ne pretopio ne prehladno , de obleka shivotizha ne ftifka ia fe lahko preblazhi. Vudje naj fe mu po voli gibajo. Glavzo mu okrivamo s mehko savijazhizo, vrat s prashno rutizo, ftan do gleshin s frajzhizo, ktero povijamo ne pretefno s povojam fhirokim , in s redkimi ovijuki od podpasduh od kolkov, potlej ga v rjuho sagernemo, in poloshimo v njegovo pofteljzo. Ohli p mateme i s parze in gorkote detefzu narbol tekne in ga oshivla. Tega hlipa is pervizh otrok potrebova, kakor pifhan-zhiki koklinih perutov. Rojenzhik tedaj, kar narvezh mogozhe, naj je in leshi pri materi v njeni poftelji, tukaj je rad, miruje, fpi in je sdrav. To. fe pa ve; de mu je treba pofebne pofteljze, bliso sraven mateme , de ga vanjo polagajo; kdar fe materi fpati poljubi, in de ga fpe ne smezh-ka al ne sadufhi. Prekladamo otroka sdaj na eno, sdaj na uno ftran, in narmanj ga filimo dolgo snak leshati, Pofteljzo mu ogernerao, in jo obernemo, de ga fvitloba ne blifhi, fofebno ne odftranfka, de fe ne navadi prekafto gledati. §. 720. Mati, kteri je detetovo sdravje pri fer« zu, naj ga v edno zhedi in fnashi. Ona preohlipova ftanizo, zhedi shivotizh, in fnashi perilo shivotno in pofteljno; kolkor-krat dete kaj smozhi al onezhedi, kmal ga zhedimo, vmivamo in v fuho poloshimo. Obleka naj bo vfelej zhedna, fuha in ogreta. Dete kopajo perve dneve podvakrat v dan, posneje vfaj enkrat. Kopva je nekak podaljfhik otrokoviga vmaterniga shivlenja, ona daja velik vtek, in narbol overa med-koshnim ranam med ftegnizama, ritko in fklepmi. Zhe pa dete je rane dobilo, kakor jih radi tolfti otrozi, jim vuner pa fhe narbol venta jih kvopati in rane omjivati, pa nikar jih potrefati s fhtupanii i lhtupe 4*9 Icosho ofmerkajo, iu delajo boleznine mem vezh drusih nadleg. Ako pa bi flara pre-modra maci fvetvali rane fhtnpati» in bi le ne dali pogoveriri , sato ker fo njih nekdaj pridno polifkali, in o vfim tem fo ftaroft in dosorjenb pamet doshiveli? v bo# shjim imenu ! narbolfha petrefla na fenje bo takrat lejtzbkova obzvetna poiijka al prah; lelizhku tudi pravio dremavíz, §. 721. Sdrav rojenzhik prefpi fkoraj vef zhaf perviga fvojiga prebivka na fvejtu : fpanje mu je potrebno, satorej dalezh od njega odganjajmo vef nepokoj in f hum; pa tudi ne lilimo fpanja s kolavl'anjam , vfe kolavfanje iu prelilno šibanje je fhkodlivo, in fhe fhkodlivfhi fo otroku fpavni pripo-mozhki in omotize. Deteta kmal po porodu ne driftati, ne sdravilariti s prašno mi-ftijo, fmolo is njega trebiti. Vfe take re-zhi, fozhizhki, pofrebki, in pravi naj fe jim, kakor fi hozhe, vfi fo nesdravi: ofla-blajo shelodez, napenjajo in kolejo trebuh, driltajo, íludio jed, ťhe kosla derejo, od-kodar pa svirajo vezhkrat fmertne bolesni. Sej sdrav otrok poredovno pitan in rejen, ima vlak dan fvojo lahko potrejbo; zhe fe mu pa lajno sapera, derfknemo v zheva derfklo mlazhne vode. i § 722. Rojeazhova narbolfha hrana je mleko, ki ga fam is fvoje matere zusa. Vfaki sdrav rojeniz, terden , bres napake po Ee 2 420 vuftah popađe rad sa złsek, fi ga vravna fam narbol, zhe mu ga le ne fmo vprishi-li, vmasali, al fhe s hujfhmi nefnagami ognufili; al zhe ga ne filimo vfak dan po-shlemppfí fklenizo polno Mane al kaj ta-ziga. Uno fhrato savgledamo detetu, kdar pri materi leshi, kmal po rojftvu fam jifhe maternib perf, zhe jih ne najde, jame fe« fari vfe kar riđ pride pred vita, fvojo pelt, al pa perfi, ki mu ga kdo vtakne med vuftiza. Kaj ne , ta rezh je narjafnifha fprizhva, narpravfhi fpominik , de zhaf mu je zusek ponuditi: Vuner najdejo fe sadofti bebafte, ktere n:u ga kratio zel pervi dan po porodu al fhe vezh dni, iu ga tem« zhafi pitajo s nesdravmi fozhizhki in po* frebki , in fhe s drugimi lovfharijami, po kterih otrok nikdar prave krepofti nedcbi-va, al pa revfhe odmira pozhafi , prej ko je kdaj bil fvojiga shivleuja velel. §• 723« Po befedah §. 676. naj mati tri al fhtiri ure po porodu detefzu fefez ponudi. Pervo materno^mleko ima tako vfebfhino, de otroka sadrifta, tedaj je v ftvar jen pri-pomozhik f molo is njega trebiti; ni treba shelofzhika s rabarbarno al manino fozh-njavo ispriditi. Materi pa je taka sato dobra, de fe ji saftalo mleko ne kasi, in de potlej dano posneje otroku ne bode mer-sezhe ino nesdravo, Zhe pa fhe ni mleka v maternih perfih, ga fefanje vabi, in ziska fe pripravlata ivojmu opravku. 421 §. IH- Mlezhnate matere mleko je detetu sa-doftna hrana perve tri mefze. Nekaj tedaj materin ftan, nekaj detetov fvetvata, kdaj bode treba otroku drusih jedil prida-jati , kdar fe ne naliči famiga materniga mleka. Kdar otrok nepokojin okol febe jifhe, s vuítmi pofefava iu lakoto kashe , naj mu mati fefat ponudi ; pa v ti rezhi naj bo mera in red, dofti mu je fefat vlake tri ar fhtir ure; in takrat do ficiga kar je prav: tudi ui vfelej treba ga koj dojiti, kdar saveka; fprejifkati je, odkod pride vek, je le od lakote, al je vfe kaj drusiga. Narbolfhi fe nafefajo otrozi, kdar fo nalahko, pa toplo sadofti oblezheni, imajo proite nogze in rokze, in kdar poleg matere les.hez.he v poftelji na nje ftrani leshe* I- p% Otroku, kteri ga mati doji'a ne bode, al ga dojiti ne Ime, je narbolfhi dobro dojko dobiti- Otroku pa, k terga bodo redili bres zhlovezhjiga mleka, je iofebno fkerbeti sa prilizhna rejila in rejbo. Skerbno ga var-vajmo zulize, naj fi je napravlena is zhe-ťar fi hozhe, ta je vfelej narflabfhe reji-lo. Po nji dete dobiva lahko vezh sle-gov; jo vtegne poshreti in fe shnjo sada-viti; zhe to ne, tedaj fpodkopava deteta sdravje, mu dela vultno polifko, nesvári-tev, trgbufhne bodlaje, driílo , seleno gri-sho, tu* boshjafti ino fmert. Narbol pije otrok is fklenafte iefule s dolgim vratam. Js morfke gnbe isreshemo puzik , zisku podobin, ga rahlo vtaknemo v luknizo feful-«iga vratu, poveshemo s fvilnim pajzhola-nam, is tega pa dete rado kakor is ziska fefa. V feiulo fe kravjiga mleka da, kolikor dete v enkrat potrebova, oftanik fe vfelej savershe in fefula pomije ■ tudi go-biza fe fnarre in opere , de fe mlezhin na-vsemik ne fkjifa. §. 726. Tak odftavlenzhik od vfega zhlovezhji-ga mleka, naj perva dva dneva po porodu dobiva fefat sgol zhifte , vfakikrat na-pravlene firadke; ta ima driflavno vfeb-fhino, kakor jo ima pervo materno mleko, in je dobra fffiolo iszhiftiti namefl vfe* ga sdravilfkiga zhiftila. Savremo polizh kravjiga mleka, vanj kapnemo nektere kaple vinfkiga kjila, vliri fe, prezedimo pa liradko fkos zhift pert, in dajamo vshi-vati ofladeno s zukram ino pri ognju oni-lazheno. Potlejne nektere dneve dajamo pol mleka pol vode, dalje pa famiga mleka mlazhuo topliga ; narbolfhe je gorko is kravjiga vimena raven namclse-no, in pa vfelej ene in ifte krave nevbre-jene. Po nekaj tednov pozhafi dete vadimo fhe knj drujiga privshivati: naredimo redko kafho al fok is ftolzhene ftare peke pogazhe al fuharja v mleku f kuhamo, fzhafama pa fhe v mefeni juhi; posnej-fhi tudi dobra je al rajshova, ah pa ko-panzhova kafha, i. t. De otroka łeprepi-tamo, nikol mu ne dajajmo nizh prevezh, 423 in foka nikdar'pogretiga, ne ftariga, ne fkjifaniga. Dobro je tudi otroku vzhafi zhifte vode ponuditi, pa ne prehladne. Pervi prefeklej. Fektere detetje holesnobe« §• 727. Ľosdevana fmert. Doftikrat otrozi pridejo na (Vet bres vfega shiviga snamja; nekte-rj. fo rnertvi sa ref, uekteri pa ne, nam fe le dosdevajo tnertvi, sato ker imajo vef mertvafbek vides, in takim pravimo, de fo mertvinzi. Snamja fo zlo podobna snaminam refnizlme fmerti, satorej teshko je prav lozhiti mertvinza od merlizhka: iu ta rezh je, de vfaziga bres shivih snamin rojeniga rajfhi med slive fhtejemo, ter nizh kar-kol na f ha fkufhnja smaga ne opufhamo ga oshiviti. Samozh kdar fe gniloba po sfii-votizhu jafno kashe, takrat fe nizh ne trudimo savinan. §. 728» Nekteri mertvinzi fo po vfem relefu, slafti v oblizhju vifhnelo-rudezhi, nekteri pa fmertno-bledi. Modra barva fprejde vkratkim v bledo, zhe deteta v shivlenje ne obudimo. Vifhnela rudezhina tedaj ne fprizha, de otrok je prtkervat, le kashe kervin sattanik po vkoshnih pofodizahj fej kdar oshivleniz safope , kmalo fe mu shivot belfha in rudezhka. Bledih mertvinzh- 434 kov krijetudi saftala, kervin saftanikjim pa tizihi v globozhjih pofodizah , in pod« verhajne To bleso prasne kervi, odtod njih mertvafhka biedota: ti pa l"e rudezhkajo, bersh ko safopejo. Od tod bleso pride, de otrozi oboje barve modro rudezhe ino blede , bres pofebniga pozhiflika, od kod de fo mertvinzhafti, s enako ravnajvo ino s enakimi pripomozhki safopejo, to je, shiveti jamejo. C. 7^9. Pri obudivnimu omifliku, ne fmemo prevezh brumati, ne deteta v shivlenje vi-hravafto buditi. Zhafa, poterpesha je treba, dokler dofeshemo vefelje, de fmo zhlo-vezhku shivot refhili. Rojenmu mertvinzu kmal po porodu popkovnjo preveshemo po navadi, iu pa bersh ozhedimo vuftiza njih nabrane shlese. Temzbafi pomagavka ogreje rjuho, mi vanjo sagernemo dete, ga s njo manemo in manzlamo, slafti po perfih in herbtizhu , in ga fpodobno makatlamo. Ohlajeno rjuho smiraj s ogreto fpremenja-mo. Druga pomagavka mashe nolik in vuftiza s kakifhnim shganjovzam; poftavim, jelenoroshzam , melifovzam , falmiakov-zam, i. t. Mof ino nebes pofhegatavamo s knrjim perefam v shganjovzu omozhenim; perli pa kropimo s vinam al vodo. Poverh makatlanja tudi dete tolklamo po ritki, derglamo s fherjo podftopalza, ga obrazha-mo is herbtne leshe v poftranfko pa fpet v snako. Pihamo ga fkos vuftiza v pluzha, mu obuditi fopenje: pa ne preíilno ne pre- 4*5 nadleshno, le kakor zhlovek fam fope, to je: satifnemo nolik, naftavimo pa tefno fvoje vuftnize fvojih vuft na odperte detetovo, in dihlamo fvojo fapo v pluzhiza. Kdar fmo vpihali po primeri dovel, od-ilavimo fvoje vufta , in s dlanjo, poloshiv-fhi jona perfiza, jih mervizo vtiluemo; potlej lpet odjenjamo s dlanjo ta vnoviza vpihlavamo v vuftiza va - nja, pa ne po nerodni navadi na nja. To ponavlamo ve-zhkrat, in zhe je treba, fhe potlej pos-nejfhi. Zhe ga fhe ne fmo oshivili, ga dene-mo v toplo temzhafi napravleno Iřopvo , v ktero vina al shganja prímefimo. v ko-pvi naj pride vef pod vodo, farna glavza naj gleda is vode. Ob ne sadofti globoki pofodi, odenemo nevtoplen dejl s rjuho, in jo s toplizo v enomer polijvamo, de fe ne prehladi. Tudi v kopvi ga smiraj treflamo, manzlamo, terklamo , in pa glavzo mashemo s shganjovzi. Kdar fmo ga doftikrat prebrazhali ga v kratek zhaf isnemamo, fpet vpihlavamo, in dajamo drashivnih derfkel al kamilzhnih, al fiv-kinih , metinih, i. t. , s primefo mervize foli al zukra, al pa medu. Tudi kapva je vezhkrat pomagala, to je, de fo vodo is vifhkiga po kaplah kapali detetu na golo perfno shlizhizo. §• 73°' ^ JihjI ... u oni Kdar po tem fkerbnim trudu fe nam kashe jo shiva snamja, to je, de telefna 426 biedota f prehaja v rudezhino, odmekli vudi fe krepzhajo, fpodna odlegla zheluft fe prjpera k sgorni, zipla v ferzu iu popku sateplava , dete sagiba s tripavnizama, s viiftnizama fe sariozhima, iusvudmi; in kd , ktero dete al na fvejt feboj prinele, al jo nekaj dni po rojftvu. dobiva, in ki fe fterdiva in mlezhkafto mokroto v febi ima, taka fe farna sgubla in sgine ; le nikar je nizh ftifkati, nizh isshemati, kakor nevedne babize delajo, in detetu prisadevajo sgol boleznine, vnetje in fhe vzhafi gnojitvo. Mati naj s of-linenim perftam dete mane po fefzliika vezhkrat v dan, in pa nizh drusiga. Slateniza ponavadi napade rojenze nektere dneve po rojftvu. Sama ob febi je ne nevarna, dete fe vekfhidejl dobro pozhu- 428 ti, famuzh de je vfe rumeno. Gerdo bi mi s detetam ravnali, ako bi ga driílali s mano al s rabarbaro ; flabeli bi ga, in sgol bolesnali. Prozh s vfemi norrajnimi sdravili, vuuajna lama fkosajo: derfkle kamilzbniga obarka, in dete dvakrat vdan s ť pio vodo kopati , slatenzi venta v nekterih dnevih. Zhe pa dete fe dobro ne zhuti, ne miruje, ne fpi, ne mara sa hrano , takrat fam sdravnik fvetovat in veu-tati sna. §* 735- Vnete tripavnize- ali klupke , dela naj raj f hi filin fvetlobin blifh, vzhafi pa nezhiít hlip al dimov, al prahov, al mokrotne isparze;, tudi nagel prehiaj : fofebno rade fe vne-majo tripavnize detetam mater terpezhih beli tok. Klupki otekajo, fe vnemajo, fo rudezhi, ter rumenkalli kermishli fe ker-gajo is njih. Ob hudimu vnetju fo kermishli kervavaffi, in zhe vnetje pride v ser« klo , vtegne dete oflepeti. — Ob vnetih, tripavnizati varvajmo dete vfiga, kar mu liujlha bolesen ; fvetlobe , praha , dima , i.r.; ne imajmo ga v pregorkim, ne prehladimo ga, ne rasklepajmo mu po fili ozheí, in ne ogledvajmo jih po goftim. Bolno ozhefze okrivamo s zhifto prashno rutizo, ki je omozhena v zhirto mlazhno vodo, in jo, kdar ofahne, omakamo fpet. Ob tem farnim bode bolesen sginjala, in v malo dnevih prefhla. Zne pa nadloga priberá, je treba sa zhafam sdravuika klizati. 4-9 Vnftnu foUfka fo majhne bele maroge in fnehirzliiki,, kteri fe fpervizh pokashejona sgorni vuftnizi, odtod le fhirajo fkos vufta in po jesiku, in kdar fe v enomer mno* śhio takrat obfujejo vfe zheva po zeli lijih ftrugi do konzhnika navsdol, in pa je tudi okol riti vfa koslia v eni rani. Ob tem napade otroka mersliza, on prejoka, neh-zhe fefati j savshito mleko isbruhova, in slo hujfha. Kriva te bolesni je rada nefna-ga in nemamoft, samujena zheja po vufti-zah, nerodne jedi in pizhe, fofebno kiflo mleko, in fefana zuliza. Nevarna bolesen je polifka, in prijema fe rada maternih zisikov. Otrozi polifkavi fo nepokojní, flini fe jim is vuft, in hud kiflaft duh je zhutit is njih. Nektere trebuh boli, dobo-jo seleno drilto, ino vmerjejo sa boshjaft-jo. — Tej bolesni ventati, je treba dete pridno zhediti, in pogofto kopati ga; zhift hlip naj ga obdaja, iu po vlaki hrani, in ta naj je is farnih maternih perf, mu fpe-ramo vuftiza s zhifto vodo ; tudi jfhtir al fheftkrat v dan mu va-nje s masavuo fhe-tko mashemo al gofhavkniga medu, al moliuzhne fozhnjave al grosdizhove: loto taziga fokza je dobro primefiti defet gra-nov borakfa. Kdar pa bolesen fe hujfha, naj sdravnik sapifhe notrajnih vshivavnih sdravil. >• 737» • i > iu n f i Bodlaji — Grisba. — Svijwize, deteta VZllPjl napadajo al farni, al v pajdafhtvu, al pa 4JP sapoređ in fo zlo nevarni slegi. Njih pri« zhetki fo: preobdojen shelodzhik al s jedrni prenapiian; dojit e v na jeso al druge mater-ne togme in ftrafti; zuslanje is zmize; pre-hlaj, glUte, ranartu telelze savol snemar-noíii, ranail popk , ftrupena kotlinfka sele ni za v bakrenih pofodah otroku kuhanih jedi, i. t. Vzhafi pa ne vganemo, odkod bi sicg bil. — Dokler sdravnifc ne pride, naj devajo dete v kopvo nilazhne vode, mu dajajo kamilzhnih derfkel, savijajo trebufhzhik v ogrete plinize al fuhe, al omakané v gorkim obarku difhavnih feljfh, Mauejo naj trebuh s kafrovzam , derglajo herbtizh in perfi s flanelo , in poredko naj dajo popijti shlizo gorkiga ozukraniga ka-milzhniga teja, §. 733. Prirojene napake, in naklju%hne ofkrumbe. Ob teshavnih obrazhvah fe tudi rozhnim babi-zam vzhafi nakljuzhi, ofkrunit in raniti dete; taka ofkrumba je pa kak smezklej, svinik, fpah, al koftin lom, i. t. Pa tudi vftvarba nekterekrat isgrefha od navadne redi otroka podo blati, tak de je v nevar-nofti fvojiga sdravja, in fhe shivota, zhe mu kmalo ne pomagamo Taki le isgrefh-ki fo: sarafhena ozhefa, sarafheni nofnizi, vuftiza, vufhefza, maftniza, fzavnik, per-ftizi, prezepleni vuftnizi al nebes, fkriv-leni, sbedrani vudje, fpodrafhen jesik, i. t. Babiza sagledavfha kaj taziga, naj sa-molzhi materi, de je ne fplaf hi; pove pa naj al ozhu al blishzam v rodu, de bersh 451 zelnika v pomozh sovejo. Babiza s takimi fe ne fme pezhad; fofebno naj fe varova jesika fpodresovati, sa tô, ker kaj je treba ona ne ve, dela tega ne sna, nerodna fpodresa pa sa feboj ima velike nes-dravlive slege, kervavitve, jesizline napake, jezlanja, teshave jed povshivati, in toliko drufili. — Babiza naj dobro pasi, kako dete fe vpeřvizh ozhedi fvoje fmole in fzavnize; kdar fe mu perve potrebe ne odprejo v pervih 2+, urah takrat fe je bati sarafbkov, de li raven bi po vunaj-uim ne bilo nizh viditi. 43» Peti fiavik. Obnofha babizhna v fojnifhkih fprejifhva iu §. 739- V raanjfhih rezheh vzhafi fojniza klizhe pred Te svuzheno in povlafieno babizo bres sdravnika, in iifhe popravizbne fprizhbe njeniga snajdika, de podej ve zefarfkih sapovdi terditi. To fojniľhno ľprejiľhvo je babiza dolshna opravit s vlb tnogozho veft-nobo in taukoto. Babiza ne f me sabiti, de Vodnik fe bode v fvojim obfodku ravnal po njenmu isreku: Velika pregreha je in pravizhni ftrahi in fhibi ne vjide babiza, ktera bi pravizo mamila s krivizhno fprizh-bo, ki bi jo dala po malomarju ino ne-veduofti, al dala jo kaj drugazhi kakor je snajdik, in rezh farna ob febi. Babizhni-mu prefodku in isrekvi je doftikrat v rokah ne le ftraha, fhe tudi obdolshenkina zhaft, sadovoljnoft , domazhna frezha in mir, ne farno njen, tudi vfeh njenih. Vfelej je treba foditi po narbolfhim vede-su in vefti, nizh nikol sa gotovo refnizo povedati, karkol je kolzikaj omahliga, al negotoviga. Vfe take negotovine f o v fprizhbo svefto poftaviti, in kar bi prekol-niga bilo, sapifati de nji je nejafno, nes-nano , in rezhe naj fodniku, prafhati sdrav-nifhkiga sbora. 43í §. 740. V fvoji fprizhbi snajdika, babiza naj' sapifhe irne , prjimifc, ítaroft, celefno kak-fhiuoft» najdene ofkrumbe in kakfhine de fo; snamja al refnizhné al smifhlene al dvotnne nofheiŕhve, al pa sgojeniga poroda al fkoro bííshniga; tudi kiivote fmerti; f pregledov dan, uro, i, t. d. narpofled pod pif he babiza naj f voje ime. §. 741. Sodnik sna vkasati babizi fpregledati t a) Ima le shenfka prav vpodoblena ino sdrava porojila. b) Zhe fkriva fvojo ref-nizhno nofhefhtvo; c) al zhe fe polashni-yo dela nofhezho; d) al zhe taji fvoj sgo-jen porod:", e) Al rezhe fpregledati popu-fhenih najdenzov, naj fo shivi al menvi. A. Spregled kakfhina de fo porojila. §. 742i Poprafhik v ti rezhi vtegne bití: zhe sheiúka ima poroj]]a dobra sa f po}? Zhe je smoshna oroateriti? So le porojila viditi ofkrunjena po kaki ptuji lili, al na njih snati kaka naleslwa al kushna bolesen, i* t. Ob tetou fpregledu prav foditi, je babizi treba dobro posnati sdrav ftan porojilfkih. ispodobkov, tako le bo vediia obfoditi bolen ftan. Ta navuk je sapopadeu v pacvi-mu ftavku pervih bukev. Ff 434 B. Prefojik fkrivane nofhezhve, Vzhafi je nesakonfkashenfka dolshena, de je nofhezha, de pa fknva in taji nofhefhtvo, ker jo je frara, al ker fe boji sgubiti po-fhtenje in druge bolfhke med ludmi. Tukaj je treba vunajniga in snotrajniga fpre-gleda, de gledamo tanko vfih naporojilnih prikasinj in Ipremenkov , kteri de fo, ino-kterih ne je; karkol jih je fpogojenih s nofhezhim lianam. * ' l' ŕ ił U ? i ř Glej tretji ftavik pervih bukev, ki govori od nofhefhtva. Najdena ŕefnizhna snamina nofhezhve, v fvoji fprizhbi popifhe-mo, kakorfhna nam fe kashejo; pa tudi moramo pametno dvomniti, kdar po fpre-gledu ne pridemo do nizh jafniga, ino sna-mo sa odlog profiti, dokler fe rezh safvet-lejfha. Nikdar ne fmemo nefkerbama re-zhi, de ni nofhezha, na kteri fvetlo ne vidimo ncfezhih suamij* C. Prefojik smifhlene nofhezhve. §■ 7*44. Savol mnosiga, najrajfhi pa savol dobi-zhka, al poroko priganjati, al saflusheni ftrahi vjiti, tudi li kak f hine predpravize isfiliti, fe nafebne shenfke delajo nof hezih, in doftikrat snajo fvoje vijnke svijati, in fe zlosmamlivo obnafhati, de fhe vumetno babizo prav lepo svodio: Tedaj varova naj fe babiza ob fojnillikih lprejifhvah , nizh 435 naj ne verjame takim kofínjam ; ravna naj fe po fvojimu snajdiku, po snanju fvojimu , in vfelej sveito in veftno, naj fodniku rasodene, kar najde. Sploh ravnamo ob temu f pregledu vfe takô, kakor fmo opo-minali v prejfhnimu §. ker tam in tukaj nam je svediti, je le shenfka nofhezha al ne. Zhe nam prefojik motnejfhajo iti kolnio bolesnobe v podtrsbuhu., al kaj dru-siga (§> 571.) takrat nekaj zhafa pozhaka-Hio, in posnejfhi fpregled ponovimo. D. Svediti, je le shenfka imela porod al ne, §. 745. Hvale vredna naprava po vfih deshelait nafhiga proftrauiga zefarftva, fo porodni-fha napravlena nalafh, de v nijh ofkerb* vajo na tihim franioshlive porodnize. Pade fi raven framlivke imajo v porodnifhu s zhlovefhko flaboftjo poterpeshno _fkrival-zo, fe vuner: najdejo take nezhlovekinje, ktere fe samet vajo f pod nevumno shvino fkerbuo sa fvoje mlade, ino ktere vnemar pufhaje vef zhlovefliek obzhutik, vfe na-fvejtne in vezhne fkibe ino ftrahe , vedama in premi f blatna ľkrivajo fvoj nofhezh ftan, nav laf h sa to, de po porodu fkrivfhi fe snebojo fvojiga mladiga, in ga komu podvershejo, al v shivotui nevarnofti popu-ftijo, de pod milim Bogam febi priveka kakiga miliga zhlovefhkiga ferza; al pa fhe vfe zhlovefhtvo satajivfhi ga zlo, s 436 fvojo roko vfmertio» Tedaj fhe z'o dan danafhin praviza fprejifkava take pregrehe« Babiza pred fodbo pokiizana, fpregtedat kakfhino sheníko fumneno ali natolzvanoa de je mati najdenga deteta, al mertviga al shiviga; in velevaaa tvojo mifel od nje fpiiati, taka babiza naj gleda sjifkati tri naf leđne rezhi: 1,) Je le shenfka saref porodila, in torej de mati je? 2) Rdaj deje sadnikrat porodila, ak f e porod i n zhaf ji da posnatna porojilih? 5.) Zhe najdenzov shi-votizh fe klema in vjema s dosdevnim in napovedanim porodovim zhafam ? Nasnamki perve dni po porodu fo v shen-fki taki le: 1. Sefza fhi ji velika, polna, gumbafta , ter potifuena mleko tozhit?.. 3. Trebuh ima odmekel» gerbanzhaft, pa-faft s rudezhimi al rujavimi pelifami. 3. Nad framovim obokam fe ji fhe otipa ne zlo ftifnena materniza v podobi te-rde kepe. 4 Piskna prevosa je sginila, in vzhafi je tudi prefredik natergan- 5« Noshuiza je fhe rasprojana, ohlatna, manj gubanzhafta, nekterikrat vfa plofka. 6. Svekfhana materniza ftoji globozhje v medenzi, sa to lahko dofegamo materno vuftje; njegovi vuftnizi fte debeli, klnbafafti, tudi sabolite med otipan jam, in fte toliko odperti, de f košnji nafh perft maga v vuftje: tega pa najdemo neTavniga, voglaftiga in sadna vuftniza je dalfha od fpredne. 7. Js porojil tezhe kri al pa kervina fokrovza; kak-fbifloft te kervavitve nam daja prezej fpos- 437* «avati otrozłmifhko zhifho. 8. Poshivotne ípremembe, fofebno na oblizhju nam snajo v zhiflu biti ťamuzh nad takimi, ktere £me> vshe posnali dalj zhafa. §• TO Ta le snamina fo gotovi refnizhni fpo-minki, de shenfka je pred kratkim zhafam porodila ; to pomnjo fmo dolshni v iprizh-bo sapi la ti. Bol sgpdaj po porodu ko frao fpregled opravili, toliko, fvetlejfha fo nam taka snamina, ker takrat porojila. ne fo zhafa imela v ťvoj prejfhin ftan ftopití. Zhe pa fo mefzi, al lejta. po porodu pretekli , bodemo po nekcerih nesginlivih posojilnih ťpremerabah pazh vidili, de porod je shenfka imela, al kdaj in kolikokrat,, nam ne bode mozh povedati, . De shenfka je pred veliko, zhafam porodna bila, fe nam bode dosdevalo po teh le prikasuih: Trebnh ima odmekel, bol mahadravaft, gerbanshaft: po, njemu fo viditi lile in belkaíti paťzi , podobni pikam po koszah; piskua prevosa je sginila; vfa noshniza je proftornifha in manj gubanzha-fta kakor je v shenfkih nikol porodivfhih; matemizhin vrat ne tako fbtulafto-klinaft, ne zhverft, ne terdno saklenjen i je debel-fhi, bol klobafaft, po fvojih vuftnizah je neravin, vzhafi polu sares in terdih prog; njegova sadna vuftniza je enako dolga s fpredito, vezhkrat fhe je dalfha> Vuftje najdemo nekulzikaj odperto, in buzel na- 438 fhiga perfta f e da vtakniti va-nj, kakor v naperftnifc.—jTa snamina fo neodpravli- vi fledovi sgojeniga poroda , famuzh de vtegnejo tudi priti in oftati po- nepravi nofhefhtvi, po fiietjavmn porodu, in pa fhe po doftirih drusih bolesnih. Pametuo tedaj bo delala babiza, zhe take preposne fpreglede od febeodbija, in fe jih ne loti, zhe ti raven fodnik bi vtegnii jih nji tako preposno nakladati: al zhe babiza je tak-fbin fpregled prevsela , ga opravila , in ji ne bilo mogozhe nizh gotoviga, nizh jaf-no raslozhniga najditi, takrat naj sapilhe fvoje pomiflike dvoronje in fumle. E. Ravnava ob fpregledu al shi vik al mertvih najdenzhikov. §• 749« Ob fojnifhki fprejifhvi rojenzhika hozhe fojna praviza svediti? i. Je le rojenzhik srel in godin al ne? 2. Zhe shivotizh je prav ispodoblen? 3. Al je shiv al mertev? Ak je mertev: je bil al rojen raerlizhik, al fhe le vgafnil po rojftvu ? 5. Al fmert po-rojftvinga vgafnenzhika je bila famobfebna al potilua; in pofilua, de po kakfhini fili ga je sadela? satorej 6. zhe fe mu na telefzu sna kaka poshivotna fkodna of krum-ba, in ta kakfhina de je ? 7. Al popkovnja je odresana, pretergana al isruvana is popka; in je le prevesaua al ne ? 439 Otroke po fojnifhki mifli Ogledvati in ođ njih foditi, je vfelej velika rezh in teshav-na vdanjka. Perva poprafhka, to je, zhe otrok je srel al negodin, in zhe telefze je prav ispodobleno, fe fodita pO snaminih, ktera tmo popilali v §. 154 do §. 168. Opomnimo pa vfledno babizo, de nikolnaj ji na mifel ne pride. hoteti teden deteto-ve ftarofti dolozhvati, Nizh kaj lahkiga ni, poftavim, lozhiti fedem mefzhnika od ofem mefzhniga; teshavna rezh pa ni ra-slozhati fedem mefzhnika od devet mef-ithniga. Veliko teshavnlfhe odgovoriti fo potlejfhne poprafhve: Zhe otrok je rojen shiv al mertev, in je le fmert bila famob-febna al pofilna. De otrok je vef zhaf nofhezhve shivel, de torej shiv je prifhel na dan, fodimo po befedah §.187do $.192. De pa do porođaje shivel, med porodam pa vmerel, fe nam bode dosdevalo po pri* kasnah povedanih v §. 290. §; *j -• \ y ;t • 75*» Nobena babiza fe ne bode nikdar pre* dersnila foditi, de otrok shiv do poroda, je al med porodam, al po fvojimu rojftvu vmerel fmerti al famobfebue al pofilne. Ta obfrdik je doftikrat vuzhenim in modrim sdravnikam preteshavin, in presateg-nen vosel jim ga refhiti. Babiza fme v fvoji fprizhbi pitati in rezhi, de fe ji idi to dete je preshivelo porod famuzh , kdar 10 sazhutiii detetjo kolzikajuo fapiz«, al' fer* zov gibzhik, al nekaj repenja v popkovnji; kdar jiajde «a telefzu ťled florjene file, poftavim rane, satekline, smezlikleje, vti-lhke , kervine podfedke , i. t.; kdar pop* kovnja je pretergana, al isderta ino nepre-vesana; in pa zhe ne fo viditi snamina predporodne fmerti nad otrokam, ktere i'mo na snanje dali v §. 188 in §. 189» Vezh raslozhka fodnik ne ime babizi ne primifhlati, ne od nje hoteti.