London je v preteklostl zelo trpel.London je že staro mesto. Obstojalo je že pred Kristusovim rojetvom. Kelti so nazivall ta kraj Long Dun, Rimljani kasneje pa Londinium, od česar je nastalo ime sedanjega velemesta ob Temzi. Razume se, da Je v svoji dolgi zgodovlni precej trpel. L. 1077. je London pogorel do tal, leta 1090. je strašen vihar porušil v njem 600 hlš in več cerkva. L. 1258 le zavladala v meetu lakota in pobrala 20.000 duš. Glad je vklenll mepto v svoje kremplje znova leta 1314. in 1317. Leta 1347. je pomrla zaradl kuge polovica meščanov. Samo na enem poIkopališču so položili v Bemljo 50.000 ljudi. TrpIjenja Londona še ni bik> konec. V kmečkem uporu vodje Taylorja, kl le 1381 udrl v mesto, so ljudje prestali mnogo strahu. Pod kraljem Jakobom I. je umrlo v meBtu 30.000 duš, pod Karlom T je kuga pomorila 45.000 meščanov. Porazno je bilo uničevanje kuge v letih 1664. do 1666. Po uradnih zapiskih je tedaj umrlo 68.950 Lonidončanov. Dejansko pa mnogo nad sto tisoč! Kojnaj je kuga prestala, je 2. septembra 1666 izbruhnil v mestu velik požar. V nekaj urah je strašno ognjeno pustošesnje unlčllo 13.200 hiš, 89 cerkva, 400 ullc je bilo zasutih z razvalinaml. Od tedaj nlso vefi gradili hiS lz lesa. Legionarska je^a v Ramnicn Sarahi, kjer Je bllo prej zaprtih vefi sto romunsklh legionarjev, bo na prošnjo sorodnlkov ubltih leglonarjev pretvorjena v državnl muzej. Antonescu Je 2e dal potrebno vsoto kot podporo za novo ustanovo.