!%HAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cen* »ttrumezni številki J>in J'58. mmaHrnKimutrmiiHm m*K»yaniPetr.ntat TRGOVSKI UST časopis '3Z.&. trpovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračdjo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. j »nne f,>.vrt^neMK/msarmjxtiumaymmL \rnm»*mrnix\?jie&».*AcmmHV/immMtiJHMiiflBBTHrer« LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 4. februarja 1998. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt tete 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. VKuSK^MMMMMCa J« Telefon št. 552. ŠTEV. 15. Stanovanjska zakonodaja v raznih evropskih državah. Stanovanjski problem, katerega rešitev je povzročila pri nas take tež-koče, bremeni v večji ali manjši meri tudi na drugih evropskih državah. Ldcušnje pri reševanju stanovanjske krize, ki ja je v vsej ostrosti ustvarila svetovna vojna v premaganih, zmagovitih in nevtralnih državah, kažejo, da je stanovanjsko vprašanje predvsem le gradbeni problem, in da je rešitev vprašanja najemnine odvisna od ureditve gospodarskih, predvsem valutamih prilik vsake države. Države, ki so znale skrbeti, da se zida in da se pospešuje zasebna inicijativa odnosno da stanovanjskih objektov po obljudenih mestih ne zasedejo uradi, vojaštvo itd., in ki so se povrnile v normalne gospodarske prilike, so danes že kolikor toliko rešile stanovanjski problem, predvsem pa odpravile ali vsaj jako omejile prisilne odredbe -in omejitve glede razpolaganja s hišno lastnino in glede določevanja višine najemnine. V naslednjem hočemo nuditi kratek pregled, kako se je po vojni reševal stanovanjski problem in sosebno kako je urejeno določevanje najemnine v nekaterih evropskih državah. Razmeroma najmanj so trpele vsled stanovanjske krize nevtralne države, kakor Danska, Holandska, Švedska in i>vica. Danska je z majem 1925 oddano za Kopenhagen z majem 1926 odpravila visoko zaščito najemnikov. Švedska je že z zakonom z dne 1. oktobra 1923 odvzela takozvanim stanovanjskim odborom vsako pravico vmešavanja v najemninske odnošaje med najemnikom in hišnim gospodarjem. Holandska je že s stanovanjskim aakonom iz leta 1901 preskrbela, da se je s finančno pomočjo države in s primernimi gradbenimi predpisi (preprečen je preveč gostega bivanja!) vadrževalo stalno gradbeno gibanje. Leta 1922 je s posebnim zakonom prilagodila najemnine splošnemu porastu draginje, tako da je dobil hišni gospodar razmeram primeren ekvivalent. Ker se je tudi med vojno dosti zidalo, ni občutiti posebnega pomanjkanja stanovanj, tako da kmalu ne bo potreba niti sedanje itak zmerne zaščite najemnikov. Švica sploh ne pozna splošne zakonite prisilne ureditve najemnine.. Posamezni kantoni so imeli sicer pravico, da določijo po potrebi dopusten procent poviška, vendar pa je v splošnem veljalo načelo, da naj nudi najemnina gospodarju primemo obrestovanje investiranega kapitala in kritje upraviteljskih stroškov, pri čemer se je ozirati na vsakokratni draginjski indeks. V Švici velja sedaj prostost določanja najemnine. Radi prilagoditve najemnin postopoma draginjskim razmeram uredba prostosti ni izzvala nikakih kritičnih posledic za najemnike. Anglija je skušala odpraviti stanovanjsko zaščito (iz leta 1915) že ob zaključku vojne. Ker pa se je bilo bati precbčutuega porasta najemnin, je z zakonom iz leta 1919 in 1920 dovolila postopno povišanje najemnin, s 24. junijem leta 1S25 pa je uvedla popolno prostost glede odpovedi in določanja najemnine. V Italiji je imelo na razvoj stanovanjske zakonodaje velik vpliv fa-šistovsko gibanje. Z zakonom z dne 7. januarja 1923 je bila zaščita najemnikov ukinjena ter je za sklepanje najemninskih pogodb veljalo obče civilno pravo. Najemnikom pa je preostala še kljub temu pravica, da se v primem pretiranega poviška najemnine pritožijo na najemninsko komisijo. S primernim pritiskom vlade na hišne gospodarje in s preskrbo stanovanj za brezstanovalce pa se je posrečilo vzdržatf prostost najemne pogodbe, ne da bi to izzvalo kako težjo krizo. Francija ima še v polni meri zaščito najemnikov. Zakon iz leta 1923. dopušča povišanje najemnine v razmerju s povišanjem davkov in vzdrževalnih stroškov. Francoski parlament namerava sprejeti v kratkem definitiven najemninski zakon, ki naj nudi najemniku varnost, ne da bi izključeval možnost, da se zopet uveljavijo določbe državljanskega zakona. Nemčija je s posebnimi zakoni po posameznih državah uvedla postopno približevanje najemnine zlati pariteti. Od 1. aprila znaša najemnina 76 odstotkov čiste mirovne najemnine (1. julij 1914) v zlatu. Države, ki so nastale po vojni, ka- kor Poljska, Čehoslovaška in Ogrska, uvajajo postopno približevanje zlati pariteti napram najemninam pred vojno. Poljska je izdala zakon z dne 1. julija 1924. Bazo tvori najemnina junija 1914, pri čemur se računa 100 rubljev = 266, 100 mark = 123 in 100 kron = 105 zlatnikov. Odstotno rastejo najemnine od 1. januarja 1925 kvartalno po 6 odst. dotlej, da dosežejo 100 odstotkov temeljne najemnine. Leta 1928 bo izenačenje izvedeno. Čehoslovaška ima zakon iz leta 1925, ki pa je slabši kakor poljski. Po posebni tabeli se pribijejo s 1. julijem 1925, 1. januarjem 1926 in 1. januarjem 1927 k temeljni najemnini odstotki, lei dosegajo ob zadnjem terminu le pri večjih stanovanjih in lokalih popolno zlato pariteto napram predvojnemu iznosu. V Madžarski, ki uvaja na analogen način povišanje, se bodo smela prosto odpovedati stanovanja cd 1. novembra 1926, poslovni prostori pa že od 1. maja 1926 dalje. V Avstriji se uprav sedaj bije hud boj za likvidacijo stanovanjske zaščitne zakonodaje. Stanovanjska zakonodaja raznih držav nam kaže, da z ureditvijo gospodarskih prilik in s stabilizacijo valute nastopa povsod tudi likvidacija stanovanjske zaščite, da pa do kriz ne prihaja le ondi, kjer gre ta likvidacija roko v roki s pospeševanjem gradbene akcije s strani države (Anglija, HoMndska, Italija, Nemčija) in kjer se višina najemnine ravna po višini draginjskega indeksa (Švica). S tem moramo računati tudi mi. Slaba gospodarska bodočnost v Rusiji? Dopisnik »Prager Presse« E. Šrom pripoveduje, da se je preteklo leto končalo s pasivno trgovsko bilanco in da so vsled tega sovjetski gospodarski krogi zelo vznemirjeni. Proti temu so hitro nastopili, takoj v začetku gospodarskega leta, zlasti v oktobru, novembru in decembru. Pasivnost bilance v novembru je znašala 38 milijonov rubljev, v decembru pa ne dosti manj. Rusija stopa v novo gospodarsko leto precej bolna. Vzroki so trije: 1. množina prebitkov za eksport žita še ni zadostna; 2. razmerje med domačimi in tujimi cenami ekspertu ni ugodno; 3. upanje, da se sovjetsko -ruski pridelki na svetovnem trgu primemo prodajo, ni" ravno preveliko. Lan je na primer lani stal v Londonu 128 funtov za tono, letos pa stane samo 80 funtov, in pomeni eksport lanu torej precejšnjo škodo. Danes je v zalogah nakopičenega okoli 6 in pol milijona pudov (5 16.38 kg) lanu, a ga ni mogoče prodati; cene v inozemstvu so prenizke. Kljub temu pa je veliko narodnih gospodarjev prepričanih, da se morajo kljub depresiji na svetovnem gospodarskem polju nekateri predmeti izvažati, in sicer zato, da je vsled tega eksporta omogočen tudi temu primeren import in- dustrijskih izdelkov. V dosego tega cilja, so predlagali več sredstev; vi pivi vrsti eksportne premije, za katere pa žalibog ni nobenih sredstev, v drugi vrsti dolgoročne kredite, v tretji vrsti pa slednjič odstranitev izvozne carine. Optimisti upajo, da se bo dal položaj v tretjem ali četrtem četrtletju zboljšati in eksport dvigniti. Preden se pa da to izvršiti, bi se morale cene doma znižati, kar je pa v tako kratkem času nemogoče. To pa zato ne, ker se nahaja* previšek eksportnega blaga ravno v rokah takih ljudi, ki jim ni treba priti takoj v pomladi z njim na trg. Perspektive Rusije v začetku letošnjega leta so torej precej neugodne in je prej pričakovati znižanja im-porta in eksporta kakor zvišanja. Za dosego aktivne trgovske bilance bo treba vse polno žrtev. Hitro naraščanje nekaterih industrijskih panog v preteklem letu ima za posledico občutno pomanjkanje kuriva, cd nas že omenjeno. Lani je bilo v Donskem okraju nakopičenih toliko zalog, da jih niso mogli prodati, letos pa kuriva povsod primanjkuje. Lesna produkcija bi se morala zvišati za 45 odstotkov, produkcija šote za 42, premoga pa za 50 odstotkov. In • LISTEK. Pravila naših delniških drežb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Znatne težave dela statutom popolnitev nadzorstvenega sveta, ako med poslovnim letom odpade kateri izmed članov in zlasti ako se število zniža pod tri (regulativni minimum, ki je pa navadno tudi s statutom določeno število). Večinoma so določali osnutki statutov za take primere koopcijo, toda ta je nemogoča, ker je zakon ne pozna, delniški re-gntotiv (§ 37., odst. 10.) pa izključuje s tem, da zahteva, da se v statutu načelstvu naloži, da naj v takem primeru takoj sezove skupščino na volitev novih Hanov, če ni namestnikov za odpadle Sane. Previdno bo torej ogniti se nerodnemu in dragemu aparatu skupščine na ta način, da bbv statutu določi izvolitev zadostnega števila namestnikov in vrstni r.ed, po katerem naj vstopajo; mogoče bi pa po mojem mnenju tudi bilo, določiti število članov nadzorstvenega sveta recimo s pet, obenem pa, da je nadzorstveni svet, ki posluje kolegijalno, sklepčen, če so navzoči najmanj trije člani. Precej statutov ima take določbe. Omenil sem, da nadzorstveni svet posluje kot kolegij, torej po večinskem načelu, kar se tiče njegovih ukrepov. S tem ni rečeno, da bi ne smel, bodisi v poslovniku, bodisi s posebnim sklepom razdeliti si delokrog, n. pr. en član nadzira predvsem tvomico, tehnično stran, drugi komercijelno stran podjetja, tretji knjigovodstvo, vsak po svojih sposobnostih; tudi v takem, brez dvoma lahko prav smotrenem primeru dejanske vršitve nadziranja pa se morajo ukrepi izdajati po nadzorstvenem svetu kot celoti. Slednjič ne more biti poedinjm članom nadzorstva zabranjeno, da skupščini dajejo posebna poročila, sicer bi bilo zastopstvo manjšine v nadzorstvenem svetu malo vredno. Isto mora veljati za preglednike, zlasti če sta samo dva; ukrepov pregledniki itak ne morejo dajati. Načina, kako naj se vrši nadzor, seveda regulativ ni mogel predpisati, molče pa o njem tudi statuti skoro povsem, dasi bi bUo mogoče v njih določiti vsaj splošne smernice, ki — naravno — morajo biti vsaj za vsako etroko posebne. Ker tudi poslovniki niso predpisani, je vse vež ali manj prepuščeno strokovni sposobnosti in dobri volji nadzorstvenega sveta. Navadno bo ta storil manj nego bi mogel, izključen pa tudi ni na- sprotni ekstrem, da se nadzorstveni svet preveč vtika v tekoče posle in tako ovira načelstvo pri vršenju poslov in mu jemlje čut odgovornosti. Eno je pač gotovo: vseh tekočih poslov niti najvestnejši nadzorstveni svet ne more kontrolirati pri količkaj večjem podjetju, zadovoljiti se bo moral s tem, da s svojim poslovanjem pri načelstvu in nameščencih vzbudi zavest svoje vsepričujočnosti in svoje strokovne usposobljenosti. Več se ne more zahtevati, doseženo pač niti to navadno ni in tako igra kontrola v praksi približno isto vlogo kakor državni nadzor: vzbuja mnenje, da je za dobro nadzorstvo nad upravo skrbljen^, »da se ne more nič zgoditi«, upravičuje pa tega mnenja ne. Pravilno urediti kontrolo je dokaj težje, nego pravilno urediti upravo samo; bodoči zakon bo moral temu vprašanju posvetiti posebno pozornost, preprečiti bo skušal fiktivno kontrolo, kakršno imamo danes često, pasti ne bo smel v zmoto, da je mogoča tekoča kontrola vseh poedinih poslov, dati bo moral možnost tekoče upravne kontrole, kakor je že danes uvedena n. pr. pri bankah itd. Posamezne pripombe ua temelju statutov bi bile sledeče: a) Videl sem določbo, da tudi člani nadzorstvenega sveta ne morejo sklepati z delniško družbo pravnih poslov brez posebne odobritve, razen če gre za prodajo dvužbinih fabrikatov po tekočih dnevnih cenah. Določba je dobra; nepopolna je v toliko, da bi se seveda tudi lastni izdelki ne smeli prodajati z ugodnejšim nego običajnim kreditiranjem. b) Par osnutkov je določalo, da sme nadzorstveni svet od načelstva zahtevati sklic skupščine. To ni zoper zakon, ampak v svesli si treba biti, da nadzorstveni svet sme in mora tudi sam sklicati skupščino, če je to v interesu družbe potrebno, sicer krši svojo dolžnost. To je važno, če načelstvo noče sklicati skupščine, ali če načelstvo ne more iz kateregakoli vzroka poslovati. c) Parkrat ni bil pravilno določen konec funkcijske dobe članov kontrole (§ 37, odst. 8 del. reg.): konec skupščine, ki sklepa o zadnji letni bilanci, katero je še moral pregledati ta nadzorstveni: svet (ti revizorji), To ni brez pomena: ako bi se funkcijska doba ravnala po poslovnih letih ali pa koledarskih letih od dne izvolitve, bi o zadnji bilanci skupščini moral eventuelno poročati nadzorstven/ svet (pregledniki), Iti so komaj začel, poslovati. (Dalj« sledi.) ker se produkcija ne more tako hitro dvigniti, kakor se dviga industrija, je danes veliko podjetij brez kuriva. Da se odpornore pomanjkanju lesa, je ministrstvo za delo in brambo ustanovilo posebno komisijo zaupnikov, ki naj lesne zaloge hitro koncentrira. Tudi nafte je premalo. Sicer se produkcija stalno množi, a še bolj hitro se množi ekspert, in to zato, da se krije deficit drugih eksportov. Doma pa nafte primanjkuje, in so se zgodili slučaji, da so je imele nekatere moskovske tvrdke v začetku januarja samo za par dni. Železnice so dale 38 milijonov rubljev manj, kakor so pričakovali, in niso izpolnile v nje stavljenih nad. Železniška uprava je zato predlagala zvišanje vseh železniških tarif, in je bila za ta korak tembolj upravičena, ker potniški promet intenzivno narašča in bi ga tudi zvišana voznina ne zmanjšala. Leta 1924. so na primer prepeljale železnice 154 milijonov oseb, lani pa že 215. S 1. februarjem so stopile zvišane voznine v veljavo. To je gospodarska slika sedanje Rusije. Razsodbe upravnega sodišča v Celju. Št. F 16/25. — Dohodnina. — Davčno oblastvo ne sme porabiti brez nadaljnjih pomislekov kontumačnih posledic § 213 zakona o osebnih davkih, ako cenzit predloži namesto podrobnega izkaza prejemkov in izdatkov bilanco, dasi ni uporabljiva v davčne svrhe. Upravno sodišče je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Ivana Vrtačnika, v prisotnosti upravnih sodnikov: 1. dr. Ljudevita Brence, 2. dr. Henrika Steeka, dalje zapisnikarja Ivana Gračnar, na tožbo N. N., posestnika in izdelovalca žebljev, zoper odločbo dohodninske prizivne komisije odnosno delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dno 13. februarja 1925, št. A I 23/2, glede dohodnine za leto 1923 brez javnega naroka, katerega sta se stranki odrekli na podstavi pribav-ljenih upravnih spisov in po vpogledu v pismene izjave toženega upravnega oblastva, to je delegacije ministrstva financ v Ljubljani, v nejavni seji razsodilo takole: Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nedostatnega postopanja upravnega oblastva razveljavi. Razlogi: N. N., trgovec z žeblji v K., je napovedal za davčno leto 1923 iz tega vira 7524 K dohodkov. Na tretji strani napovedi je navedel množino odposlanih žebljev z netto 37.086 kg, potem kosmati dobiček pri 100 kg, skupni kosmati dobiček na gornjo množino žebljev z 98.722 93 K in stroške z 91.198'60 K, tako da ostane napovedani čisti dohodek. Na vložni poli k napovedi je podrobno razkazal stroške po 91.198 K 60 vin. Dohodninska cenilna komisija je po predhodni priobčitvi pomislekov ocenila njegov dohodek na 74.172 K, ki ga je izračunala na ta način, da je vzela od stranke napovedano množino blaga 37.086 kg, povprečno prodajno ceno za 1 kg 20 K, skupno 741.720 K in od tega zneska 10% čistega dobička. V prizivu dokazuje tožitelj, da njegov dohodek ni znašal več, kakor je napovedal, in nadalje izvaja, da je v odgovoru na pomisleke podprl navedbe v napovedi z originalnimi naročilnimi listi in fakturami, iz katerih je posebno razvidna prodajna cena žebljev in nakupna cena železa, da se pa davčno oblastvo ni prav nič oziralo na te podatke kljub temu, da verodostojiiejših dokumentov, kakor so bili ti, sploh ni mogoče predložiti. Izrazil je tudi svo-pripravljenost, da da na zahtevo podrobnejša pojasnila. Dohodninska prizivna komisija je priziv zavrnila, in sicer kakor je razvidno Iz prepisa obvestila, ki ga je priložil tožitelj tožbi, iz razloga, ker se mu ni posrečilo ovreči priobčenih pomislekov in jo ugotovila cenilna komisija davčno stopnjo v smislu §§ 159 do 171 zakona o osebnih davkih z zakonito uporabo priredbenih načel. Obvestilo o rešitvi priziva je bilo tožitelju vročeno dne 25. februarja 1925, tožba na upravno sodišče pa vložena dne 25. marca 1925, tedaj pravočasno. V tožbi izpodbija N. v prvi vrsti visokost ocenitve, reagira pa tudi na razlog zavrnitve priziva, da se mu ni posrečilo ovreči priobčenih pomislekov s tem, ko pravi, da je bil osebno pri davčnem oblastvu, kjer je pojasnil, da je že v napovedi predložil natančni izkaz vseh prejemkov in izdatkov. Pri tej priliki je izročil do-tičnemu uradniku izvirne dokumente v dokaz navedb v napovedi. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in upravni akt zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavilo. Izrek upravnega sodišča je utemeljen v sledečih razlogih: Tožitelju so se priobčili pomisleki z dekretom davčnega okrajnega oblastva v N. z dne 22. marca 1924, št. 102/23, pomisleki, v katerih se mu je predočilo, da je dohodek iz trgovine z žeblji v znesku 7524 K prenizko napovedan, ker je znašal povprečni čisti dobiček pri 100 kg žebljev vsaj 320 K. Hkrati se ga je z ozirom na to, da je dohodek brez podrobne specifikacije napovedal, v smislu §§ 206 in 269 pozvalo, da podrobno po kategorijah razkaže vse prejemke in izdatke. Na ta pomislek se je tožitelj, kakor razvidno iz upravnih spisov, osebno zglasil pri davčnem oblastvu dne 2. aprila 1924 ter tamkaj predložil bilanco in devet originalnih računov kranjske industrijske družbe ter razne druge priloge, iz katerih je bila razvidna nabavna cena železa in prodajna cena izgotovljenih žebljev ter da je vsled tega njegova napoved pravilna .ter da je izjavil, če bi bilo treba še kakih pojasnil, da je osebno na razpolago. Na to se je izvršila, kakor izhaja iz administrativnega spisa, odmera na podlagi kontumačnih posledic § 218 zakona o osebnih davkih. Kontumač-nega stališča cenilne komisije si pa prizivna komisija ni osvojila, nego je priziv zavrnila iz drugih razlogov. Delegacija ministrstva financ se je v odgovoru na tožbo postavila zopet na stališče kontumačnih posledic. Za upravno sodišče je edino merodajen sklep, kakor ga je izdala prizivna komisija, ki je opustila kontumačne posledice ter se postavila na splošno stališče § 212 zakona o osebnih davkih. Ta sklep v obliki in po vsebini, kakor je bil izdan stranki, je edinole predmet spora, o katerem mora vsled strankine tožbe upravno sodišče razpravljati. Vendar smatra upravno sodišče z ozirom na to, da se odgovor na tožbo postavlja spet na kontumač-no stališče, da sicer ni obvezno, da pa je vendar potrebno, da razmotriva tudi o vprašanju kontumaca. Po na-ziranju upravnega sodišča je bila uporaba kontumačnih posledic v pri-redbenem postopanju neupravičena. Tožitelj je v napovedi navedel množino prodanih žebljev, katero je davčno oblastvo tudi sprejelo kot del davčne osnove. Navedel je nadalje po vrstah vse izdatke. V odgovoru na prej omenjen pomislek se je naravno skliceval na navedbe svoje napovedi, katere je smatral zadostnim in vsled tega vsako nadaljno kategorizacijo za odveč, odgovor je podal tudi pravočasno, namesto podrobnega izkaza prejemkov in izdatkov je predložil bilanco. Ta bilanca v davčne svrhe res ni bila uporabljiva. Vendar pa bi se moralo tožitelja opozoriti, da predložena bilanca ne zadostuje in to tembolj, ker je bil osebno navzoč. Pa tudi če bi ne bil navzoč, bi se ga moralo potom pomisleka opozoriti na to pomanjkljivost. To načelo je jasno izraženo v motivnem poročilu finančnega odbora k noveliranemu paragrafu 213 zakona o osebnih davkih. Ker pri takem strankinem vedenju ne more biti govora o njeni nepokorščini, tudi ni bilo meeta za uporabo § 213 zakona o osebnih davkih, pri čemur je še omeniti, da tožitelju ni postalo v celem teku administrativne- ga postopanja znano, da je prišel pod posledice omenjenega paragrafa. Če pa presojamo predležeči upravni spor raz upravno stališče, na katero se je postavila druga administrativna instanca, je našlo upravno sodišče postopanje bistveno pomanjkljivo. Pri odmeri se je vzela za podlago od stranke napovedana množina prodanih žebljev. Tudi glede prodajne cene ne obstoji bistvena razlika, pač pa med načinom, kako se je izračunal čisti donos žebljarske trgovine. Stranka je odštela od skupne prodajne cene posamezno navedene odbitke, dočim je davčno oblastvo vzelo od brutto donosa 10% čistega. V tem okviru bi se moral pravzaprav gibati tudi uradni pomislek, če bi hotel zadostno izraziti pravi namen davčnega odmerjevalca. Tožitelj je na pomislek prej navedene vsebine predložil verodostojne podatke o nakupni ceni surovin ter o prodajnih cenah žebljev. Spričo okolnosti, da je bila množina prodanih žebljev nesporna, je on s temi pripomočki uradni pomislek, če že ne popolnoma ovrgel, pa vsaj toliko omajal, da se še nikakor ni zamoglo preiti k oceni do hodkov po § 212 omenjenega zakona, temveč bi bilo tožitelju vročiti nov, s konkretnimi podatki podprt pomislek, ki bi se opiral še na druge uradne poizvedbe. Ker se pa to ni zgodilo, se je moralo postopanje zaradi bistvene pomanjkljivosti razveljaviti. Delegacija ministrstva financ je sama prišla do zaključka, da se odločba prizivne komisije s pravno utemeljitvijo po § 212 zakona o osebnih davkih, da se tožitelju ni posrečilo ovreči priobčenih pomislekov, ne da vzdržati, ker se je v odgovoru na tožbo postavila zopet na stališče § 213 leg. cit., ki je pa tudi nevzdržno, kakor izhaja iz prejšnjih izvajanj. Ugovoru delegacije ministrstva financ v odgovoru na tožbo, češ da tožitelj ni ugovarjal pravilnosti priredbenega postopanja, niti v administrativnem postopanju, niti ne ugovarja v tožbi na upravno sodišče, se upravno sodišče ne more priključiti. V administrativnem prizivu je navedel tožitelj, da je navedbe v svoji fasiji, ko Je podal odgovor na pomisleke, podprl, zlasti kar se tiče prodajnih cen žebljev in nakupnih cen železa z originalnimi naročilnimi listi in fakturami, na katere se pa oblastvo ni prav nič oziralo. Ne more razumeti, zakaj se teh podatkov, ko ve-rodostojnejših vendar ni mogoče^ dobiti, ni upoštevalo. S tem je tožitelj pač dovolj odločno poudaril, da smatra postopanje v tem oziru za pomanjkljivo. Še bolj izrazito pa izpodbija tožitelj postopanje upravnega oblastva v tožbi na upravno sodišče, kjer izrečno poudarja, da je sklep prizivne komisije, s katerim se je zavrnil njegov priziv, iz razloga, ker ni za mogel ovreči pomislekov, neutemeljen, ker je ob priliki odgovora na pomisleke predložil izvirne dokumente v dokaz svojih navedb v napovedi. Celje, dne 3. decembra 1925. L. S. Dr. Vrtačnik 1. r. Svetovni premogovni trg. Frank Hodges je tajnik Mednarodne rudarske zveze (Miners International Federation). V listu >American Federationist« pripoveduje, da je motenje v mednarodni trgovini premoga logična posledica zmanjšanega premogovnega trga v Starem svetu in istočasne precejšnje stabilnosti v Novem; zraven pridejo pa še druge dežele, ki so še pred desetimi leti nakopale prav malo premoga ali pa nič in so krile svojo premogovno potrebščino z iro-portom iz dežel z razmeroma visoko razvito premogovno industrijo. Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija, Indija, Kitajska in Japonska so kupovale še pred kratkim evropejski premog; sedaj se krijejo same, kljub večji porabi, in imajo še celo majhen prebitek, kar je še bolj važno. Ta prebitek si išče trgov na zahodu in severu. Glede premogovne produkcije nam poda Hodges sledeči pregled ( v milijonih ton): 1913 1924 + ali — v % Evropa 605% 549 — 9.1 Amerika 533 >/3 518 — 2.6 Afrika 8% 12 +45.2 Azija 55i+ 70% +27.8 Avstralazija*______14+2 18 Va +27.6 Skupaj 12167« 116814 —27.7 To je črni premog. Pridenimo še produkcijo rjavega premoga: 1913 1924 Plus Evropa 126.9 163.2 Amerika 0.2_________________ 2.1 Skupaj 127.1 165.3 30% Svetovna plovba je kurila leta 1918. še z 89 odstotki s premogom, sedaj pa samo še s 64.75 odstotki. Poglejmo tudi sledečo tabelico: 1914 1924 v milijonih ton 24 2% 37% Motornih ladij Vseh ladij 421+ Eden največjih paradoksov sedanje svetovne premogovne krize je tale: Anglija s svojim največjim premogovnim previškom, ki ga porabi za eks-port, mora kupili vsako leto pet milijonov ton petroleja za kurjavo za letno vsoto 45 milijonov funtov sterlin-gov! * Avstralazija je skupno ime za mmogo-brojne otofce med Azijo in Avstralijo in Oceanijo zraven. Ako piješ Trgovina. Trgovsko gibanje v Srbiji. — Trgovska komora v Beogradu je te dni objavila točno podatke o trgovskem gibanju v 1. 1919. do 1925. Ti podatki dokazujejo, da je število trgovin po deželi izdatno poskočilo na škodo trgovine po mestih. V 1. 1919 se je na deželo prijavilo samo 152 novih prodajalic ali 5%. Njihovo Število se v naslednjih letih dviga in dosega v 1. 1925 že 1022 podeželskih trgovin ali 24%. V razdobju petih let se je število podeželskih trgovin pomnožilo *» 870 ali za 500%. Trgi in mesta izkazujejo samo neznaten porast trgovin. Njihovo število je znašalo v 1919. letu 1398 ali 53%, v 1. 1925 pa se je dvignilo na 2526 ali 59.3%. Dočim so se podeželske trgovine pomnožile za 500%, znaša porast trgovin v mestih in trgih samo 6%. — Naj-slabše stoji v tem oziru Beograd. V Beogradu je bilo v 1919. letu 1078 trgovin ali 41.5%, v 1. 1925 pa se je njihovo Število znižalo na 711 ali na 16.7%. Od 1. 1916 se je torej v Beogradu opustilo 367 trgovin ali 300%. Centralna vinarna d. d. v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 15. febru-varja 1926 v svojih poslovnih prostorih v Spodnji Šiški. Promet. Natančnejša označba za pošiljke, namenjene v Vojnik. — Kraji z imenon* Vojnik se nahajajo v Srbiji, Hrvataki in v Sloveniji. Poštne pošiljke se zaradi tega pogosto pošiljajo v napačno smer. Poštno ministrstvo je odredilo, da oe mora v bodoče poleg imena pošte Vojnik vedno dostaviti še ali naj se usmeri pošiljko v Vojnik v Sloveniji, Hrvatski eK Srbiji. Uveljavljenje prejšnjih rokov za na-kladanje in razkladanje. — Prometna ministrstvo je, kakor smo že poročali, pristalo na podaljšanje roka za nakladanje in razkladanje od 6 na 24 ur. D tem podaljšanju so železniške direkcije že obveščene. Takse za čas preko 24ur-nega roka so se nekoliko zvišale in sicer znaša taksa za prvih 24 ur preko 24urne-ga roka 20 Din, za nadaljnih 24 30 Din, za nadaljni čas pa po 50 Din od vsak« ure in vagona. Plačevanje ležarine. Prejšnji promet-ni minister je povišal ležarino na ta čin, da je odredil njeno pobiranje v tu po relaciji 1 : 12. Na splošne pritoi-be je sedanji prometni minister ležali®« thižal v toliko, da se pobira sicer še vedno v zlatu, a po relaciji 1 :6, to je p« izmerki za polovico nižja. Gibanje parnikov. Paroplovna družba -»Oceania« poroča dne 30. jan.: »Mravc odpotoval 28. jan. iz Rotterdama v Trst; >.Jadera« plul mimo Gibraltarja 26. jan. v Cardiff; >Zora< odpotoval 21. jan. iz 'Methila v Benetke; »Sava« odpotoval 28. , jan. iz Las Pa!mas v Casablanco, Orano, Trst; »Jadera« odpotoval 29. jan. iz Barcelone v Valencijo, Alicanto, Orano, Casablanco, Teneriffo, Santa Cruz de La Palma in Las Palmas; »Sud« na Su-šaku; >Morava« na progi Jadransko — Egejsko morje in Carigrad; »Vladimir« prispel 30. jan. v Trst; »Diamant« na potovanju iz Pireja v Trst. — Oceania. Carina. Carinski ažijo v Italiji. — Od 18. do 24. januarja t. 1. 379% (100 zlatih lir = 479 pap. lir); od 25. do 31. januarja t. 1. 378% (100 zlatih lir — 478 pap. lir). /višanje carinskih postavk v Franciji. Francoska vlada namerava po časopisnih poročilih predložiti skupščini zakonski načrt, s katerim naj se vse obstoječe J postavke carinske tarife povišajo za 30 V Vlada računa, da bi ji ta povišek ■ Jonese) 400 milijonov frankov. Denarstvo. Znižanje vložnih obresti pri bankah v - ATi( trebna sredstva za Štipendije mlajših trgovskih sotrudnikov in roko- delskih pomočnikov, ki naj jim omogočijo izpopolnitev strokovne izobrazbe. Mednarodna razstava za notranje plov-stvo v Baselu 1926. V Baselu se vrši od 1. julija do 15. septembra 1926 Velika mednarodna razstava za notranje plov-stvo. Svrha razstave je, da nudi pregled o sedanjem stanju in razvoju plovstva po notranjih vodah ter ukoriščanja vod v svrha dobivanja pogonskih itd. sil v raznih državah. Obenem se bodo vršili za čas trajanja razstave kongresi zadrug za notranje plovstvo in zadrug za gospodarsko ukoriščanje vod, električnih podjetij, central in drugih udruženj interesentov iz tu in inozemstva. Glede cen za razstavna mesta in druge informacije daje Švicarski konzulat v Zagrebu. Za poset izložbe bodo dovoljene s strani Švice velike olajšave. Ogromna zapuščina. Leta 1909 je umrl v Kapskem mestu v Južni Afriki poljski žid Štern. Zapustil je ogromno premoženje 200 milijonov funtov, t. j. 55 milijard dinarjev. Ta vsota je večja kakor trikratni uvoz in izvoz Jugoslavije v vsem letu skupaj. Štern je hodil veliko po svetu okoli in je šele v Južni Afriki prišel na zeleno vejico. Bil je lastnik demant-nih polj in zlatih jam itd. Južnoafriška vlada je to premoženje prikrivala, da ne bi prišlo to ogromno premoženje v kakšno drugo državo. Slučajno je pa neki rabin v malem časopisu to dedščino omenil, vest je prišla v Evropo in tudi do Sternovih sorodnikov. Seveda so se začeli sorodniki za dedščino zanimati, a niso mogli prav blizu. Slednjič je upravitelj Sternovega premoženja, neki Hirsch, izjavil, da se bo pogajal z zastopnikom vseh dedičev. Pa je prišla svetovna vojska in je vse skupaj padlo v vod. Po vojski so zadevo na novo zvlekli na dan, a šele lani je prišla po prizadevanju poljskega poslanika v Londonu Skir-munta, v pravi tir. Sorodniki so se sešli in so poslali poblaščenca v Južno Afriko. Vseh jih je 600. In sedaj šele vidimo, kaj je to, 200 milijonov funtov. Kajti, čeprav je sorodnikov 600, pride mi vsakega še zmeraj nad 90 milijonov dinarjev. Poročevalec piše, da je primoženje tako veliko kakor šestkratni poljski proračun, in da bo vsej Poljski pomagano, če se bo posrečilo spraviti ga v Evropo. iHadžarska falzifikacijska afera. Madžarska falzifikacijska afera je polna iz-nenadenih preokretov. Še pred kratkim sta toliko madžarska vlada, kolikor madžarski tisk. nastopala kaj drzno in trdila, da so vesti v tisku nasledstvenih držav pretirane ali sploh neosnovane. S tem je bilo doseženo, da so se nekateri listi — posebno angleški — postavljali na stran madžarskega režima, ali pa so se držali vsaj rezervirano. Sedanji položaj pa je izključno političnega značaja, in so vsi ti listi, ki so branili madžarski režim, globoko kompromitirani. Naravno je, da sedaj inozemski tisk prenaša odgovornost na tvorce lažnjivih informacij, ki so prikrivale resnično stanje. Posebno preseneča sedaj odločni nastop francoske vlade, ki se je odločila za najostrejše mere v izsledovanju te afere in hoče razkriti vse njeno ozadje. Madžarske oblasti so poskušale vse mo/no, da bi francoskim organom onemogočile preiskavo, kar je zanesljiv dokaz, da se za falzifikatorskim zločinom skriva politična akcija ogromnega pomen.a Če bi se Madžarska še obotavljala, potem bo dolžnost Društva narodov, da samo prevzame preiskavo in jo dovede do kraja. Kajti gotovo je, da falzifikaci.jski škandal še ni poznan v vsem svojem obsegu. Pa če tudi so že dosedanji uspehi preiskave katastrofalni za Madžare, vendar niso izključena še nadaljna iznenadenja. Kodifikacija mednarodnega prava. Komisija izvedencev za proučavanje vprašanja postopnega kodificiranja mednarodnega prava je danes zaključila svoje drugo zasedanje. — Dela 6o s® udeležili izvedenci raznih držav. Ita-' lijo je zastopal prof. Diena. Komisija se je bavila z nekaterimi problemi mednarodnega prava ter je odobrila osnutek pravil mednarodnega zavoda za izenačenje zasebnega prava. Italijanska vlada je izjavila, da je pripravljena ustanoviti ta zavod v Rimu; bil bi pod nadzorstvom Društva narodov. Ruska delegacija za, pogajanja e Francijo. Predsedništvo osrednjega izvršilnega odbora sovjetske zveze je potrdilo imenovanje delegacije za pogajanja e Francijo. Predsednik delegacije je Ra- Stran 8. rfNNMaMMMUNUAt. - kovski, ostali člani pa so: Dolgov, člaa predsedništva vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo; Udivani, sovjetski trgovski zastopnik in Reingold, član fin. zbora sovjetov; Ojalakov, podpredsednik vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo, ter Stonomiakov-Tomski in Skeio-mann. Po svetu. — Džerdžinski, predsednik Najvišjega gospodarskega sveta Sovjetske Unije je opozoril komisijo za vzpostavitev industrije na nekatere smernice. Dejal je, da se mora Unija iz dežele, ki stroje in druge industrijske izdelke .uvaža, spremeniti polagoma v deželo, ki tako blago doma izdela. Pobožna želja, vsaj za bližnjo dobo. — V decembru je šlo iz Poljske 513.000 kilogramov tekstilij v vrednosti 7.1 milijonov zlatov; 75 odstotkov je šlo v Rusijo. Tudi v Jugoslavijo 'so nekaj prodali. Glede vaditeljev podružnic v Turčiji razglaša tursko trgovsko ministrstvo, da še zmeraj velja zakon od 30. nov. 1914, glasom katerega-morajo dobiti voditelji podružnic inozemskih akcijskih ali zavarovalnih družb nravnostno spričevalo od turških krajevnih oblasti. To spričevalo mora biti potrjeno tudi od pristojne trgovske zbornice. Kdor ga nima, ne more postati vodja. — Na uvoz sladkorja je vpeljala Bolgarija zelo visoko carino, 40 zlatih lejev za 100 kilogramov nerafiniranega, sladkorja, 49 pa za 100 kg rafiniranega sladkorja. — V republiki Češkoslovaški-je bilo v decembru 30 konkurzov in 174 poravnalnih postopanj. — Jugoslovanske vodne silo cenijo na 3,507.790 IIP; take vodne sile namreč, ki so zmeraj uporabljive. Donava na našem ozemlju jih ima 878.800, Drava 325.900, Sava 265.550, Drina 233.000, Drim 137.500. Izrabljenih je pa v Jugoslaviji doslej samo ca. 160.000 IIP, torej pol odstotka. — V Jugoslaviji je t30 zavarovalnih družb-, 11 inozemskih in 19 domačih. Domače družbe so nabrale leta 1923 191.5 milijonov dinarjev premij, leta 1924 pa 240 milijonov. Premije povratnega zavarovanja so znašale leta 1923 96 milijonov, 1924 pa 112.2 milijonov. Odštevši povratne premije so znašala plačila za škodi) leta 1923 32 milijonov, leta 1924 56.8 milijonov dinarjev. Rezerve premij 74A in 91 milijonov dinarjev,' razni rezervni fondi 7 in 9.4. Leta 1923 je izkazalo 12 družb 5.4 milijonov dinarjev dobička, leta 1924 pa 13 družb 5.6 milijonov dinarjev, 5 družb je izkazalo L 1923 zgubo 1.27, 3 družbe,!. 1924 pa 1.56 milj. dinarjev. — Italijani bodo plačali Angležem in Amerikancem vsako leto toliko vojnih dolgov, kolikor bodo dobili reparacijskih dohodkov iz Nemčije. Za Italijo je torej vojni račun prav lepo likvidiran. Francozi italijanske uspehe v Londonu in Washingtonu prav zelo po strani gledajo. — Na češkoslovaškem j» obilica denarja velika. Obtok bankovcev se je pa od začetka leta znižal za poldrugo milijardo in je padel pod običajno vsoto sedmih milijard. Sedaj znaša okoli 6800 milijonov KČ. Z ozirom na ugodne razmere in z ozirom na prizadevanje finančnega ministra, da dobi za gospodarstvo cenenih kreditov, pričakujejo v finančnih krogih skorajšnjega znižanja bančne obrestne mere. — Poljska je v decembru importirala za 83.5 milijonov zlatov blaga, eksportirala ga je pa za 186.8 milijonov; aktivnost je bila torej zelo lepa, 103.3 mil. zlatov. Trgovska bilanca za vse leto 1925 .zaključuje z lepim aktivom 268 milj. zlatov, a je bila v prvi lanski polovici (pred: vpeljavo nove uvozne uredbe) še pasivna. — število brezposelnih je tudi aa Poljskem zelo veliko; sredi januarja jih. je bilo 341.000. — V Parizu se je osnovala francosko-nrmunska trgovska zbornica. Ljubljanska borza. torek, 3. februarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz L 1921, den. 77, bi. 79; Tobačne orečke iz 1. 1881,. den. 284, bi. 292; Zastavni listi Krtin jak« deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, hib 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 200; Merkantilna banka, Kočevje, dfUfc. 101, bi. 104; Slavonska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Združene papirni*« Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bL 100; >Se4ir<, tovarna klobukov ključek 115; Strojne tovarno in livarne d. 4* Ljubljana, bi. 125. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 4. februarja 1926. »—w mumumamKmmmmmmmmmmmmammaamam aptaMa»wirnr—na Štev. 15- Blago: Bukovi hlodi od 25 cm prem. napr., gladki, fco meja, za 100 kg, 10 vag.; den. 21, bi. 21, asaklj. 21; hrastovi neobrobljeni plohi, ®d 80 do 130 mm, od 2.50 m napr., od 20 cm šir. napr, foo vag. Postojna tranz., 1 vag., •alen. 10(10, bi. 1000, zaklj. 1000; hrastova drva, euha, 1 m dolž., zdrava, brez klad, fco mig. Postojna tranz., 40 vag., den. 20, b!. 21, saki j. 20.50; deske, smreka, jelka, od 18, 24, 28 mm, od vsake debeline po 1 vagon, 4 m, •d 16 cm napr., I., II., 111., monte, fco Postojna, 3 vag., den. 550, bi. 550, zaklj. 550; Jfresnjevi hlodi, od 2 m dolž. napr., od 25 cm •prem. napr., fco vag. nakl. post., bi. 600; lipovi hlcxli od 3 m doiž. napr., od 30 cm iprem napr., fco vag. nakl. postaja, bi. 500; ♦Jehovi hlodi od 2 m dolž. napr., od 30 cm »rem napr. z 20% od 25 do 29 cm prem., (B» vag. nakl. post., bi. 1100; Javorjevi hlodi ®d 2 m dolžine napr., od 25 cm prem. napr., fco vag. nakl. post., bi. 500; hrastovi plohi «d 2.50 m napr., 80, 90, 100, 110, 130 mm, 1-, II., fco vag. meja, den. 1000; hrastova drva, suha, fco nalil, post., bi. 17.50; bukovi hlodi od 25 cm naprej, nakladalna postaja, den. 220; pšenica bajka, 76 kg, 2 odst. prim., fco bačka postaja, bi. 302.50; pSe-mica banatska, 76/77 kg, fco nakl. postaja, T»l. 300; pšenica dom., fc-o vag. nakl. post., bi. 315; pšenica sremska, fco vag. nakl. post., fcL 292.50; koruza, času prim. suha, fco nakl. Salona - Tour«, fco vag. So-Ha: v jutavrečah po 50 kg, bi. 40, v papir-aatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po ISO, 180, 200 kg, bi. 52.50. t^ži^TobočITaT” Sladkorni trg. Radi čvrste tendence sladkorja na inozemskih tržiščih in Badi nazadovanja denarja so dvignile aaše sladkorne tovarne tekom zadnjih dni dvakrat ceno, in sicer 20 pasa pri kg. Kakor je pejsneti iz inozemskih časopisov, še nadaljnja podražitev sladkorja ni izključena. 2atnc eene na svetovnih tržiščih konten meseca januvarja 1926. — Njujork: plenica 203.875, koruza 90.25, moka 7.75 4k 8.15. — Chicago: pženica za maj 175.875, za julij 152.625, za september 14B .75; koruza: za maj 85.25, za julij 87.50, za september 85.25; oves: za maj 44.875, za julij 45.625; rž: za maj 109.625, za julij 108.75, za september 104.50. — Bugeos Aires: pšenica za februar 13.35, ki marc 13.60, koruza za februar 7.40, za marc 7.40; oves 7.40; Liverpool: pšenica za marc 11. 8. 25, za maj 11. 7. —, za julij 11. 3. 75.—; Budimpešta: pšenica 402.50, oves 245.—, rž 232.50, ječmen za krmo 240.—, za pivo 300.—, nova koruza 180.—, otrobi 170.—. Kava na tržaškem trgu. Santos I. 1330 do 1380 iir, Santos supericr 1280, Santos goed 1200 do 1280, Santos nižje vrste 1150 do 1200. Rio drobna 1170 do 1220, Rio goed 1120 do 1170, Rio srednje vrste 1090 do 1120, Rio navadne vrste 1070 do 1090 za 100 kg proti takojšnjemu plačilu in brez vsakega odbitka. Tara pol kg za vrečo. — Poslovanje na terminski borzi za kavo je popolnoma mrtvo in skoro brez vsakega pomena. V informacijo podajamo terminske tečaje tega predmeta za 27., 28. in 29. januar: Notiranje za marec 1000 do 1020, 1000 do 1015 in 1010; za maj 977 do 985, 968 do 970 in 955 do 961 za julij 944 do 954, 938 do 948 in 930 do 923, za september 895 do 902, 889 do 895 in 882 do 890; za december 872 do 885, 866 do 876 in 865 do 868 za 100 kg. — Kakao »Baliia« 575 do GOO, Tiiome GOO do 625. Mariborski trg dne 30. januarja 192(5. Slaninarjev je bilo 65 na trgu, ki so prodajali meso po 20 do 22, slanino 20 do 28 (na veliko celo po 17 do 19 Din) in drob po 12 do 18 Diin kg. To je vplivalo na domače mesarje, kateri so cene tudi znižali in sicer so prodajali prvovrstno govedino po 15 do 17.50, drugi pa po 10 in nekateri celo po 9 in 8 Din kg, teletino 13 do 15, svinjino 20 Din kg. Tudi drugi mesni izdelki so primeroma ceneji* postali — Perutnine je bilo okoli 600 komadov, katera se je prodajala kakor do sedaj: kokoši 30 do 75, race, gosi in purani 50 do 120 Din komad. — Domači zajci 8 do 50 Din, morski prašički 10 do 12.50 Din. — Golobje 30 do 35 Din, grlice 25 do 30 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Krompir 8 do 9 Din mernik (7 in pol kg) oziroma 1.25 do 1.75, po trgovinah celo po 1 Din kg, solata 1 Din kupček, glavnat solata, z«ljnate glave 2 do 5, karfijol 3 do 14 komad, kislo zelje 3 do 3.50 (po trgovinah 2.50), kisla repa 2 Din, maslo 40 do 46, kuhano maslo 50 do 56, čebula 3 do 6, česen 5 do 20 Din venec, mleko 3 do 3.50, smetana 14 do 16, oljčno olje 32 do 50, bučno olje 26 do 28 (po trgovinah 24 Din) liter, sirček l do 8 Din hlebček, jajcu 1.50 do 2.25 Din komad. Jabolka in hruške 6 do 16 Din kg, fige 6 do 12 Din venec, limone 0.75 do 1.50, pomaranče 1 do 3 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, leseni ročni in večji tovorni vozovi 100 do 2000 Din komad, brezove metle 2.75 do 5 Din komad. Seno in slama v Mariboru. V sredo 27. januarja so kmetje pripeljali 5 voz sena in 1 voz slame, v soboto 30. januarja pa 10 voz sena, 5 voz otave in 6 voz slame na trg. Cene so bile senu 70 do 100, otavi 60 do 75 in slami 55 do 65 Din za 100 kg. Da bi cene padle ni pričakovati, ker zaloge lanske krme bodo bržkone kmalu izčrpane. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. januarja 1926 se je prignalo 50 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 7—9 tednov stari, komad 225—250, 3—4 mesece 350—380, 5—7 mesecev 400—480, 8—10 mesecev 550 do 650, 1 leto 1500—1600; 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15—18. Prodalo se je 24 komadov. Živinski sejem na Dunaju dne 1. februarja t. 1. Na sejem se je prignalo 2074 glav pitane in 378 glav navadne živine in sicer 709 glav iz Ogrske, 928 glav iz Rumunije, 171 glav iz Jugoslavije, 566 glav iz Avstrije in 78 glav iz Češkoslovaške. Za en kg žive teže se je gibala cena za vole prima med 1.45 do 1.60, za srednje vole med 1.20—1.40, za slabe vole med ! in 1.20, za bike med 1.10 do I.55, za krave med 1 do 1.50 in za suho živino med 0.70 do 1.10 šilingov. Cene kolonijalnega blaga na svetovnih tržiščih koncem meseca januarja 1925. — Mast — Njujork: prima 15.85; Chicago: za januar 15.125, za marc 15.20, za maj 15.50; slanina: prompt 16.25, lahki prašiči od 12 do 13.15, težki prašiči od II.90 do 12.40; kava — Njujork: Santos gt. 4 — 24.125, rio št. 7 — 19.08, za janu-var 18.08, za marc 17.90, za maj 17.40, julij 17.10, za september 16.93. — Sladkor: Njujork za marc 2.49, za maj 2.61, za julij 2.71, za september 2.81; — Pariz za februvar 237.50, za marc-maj 242;, London za februvar 14. 1. 50 do 14. 2. 25, za marc 14. 4. 50 do 14. 6—, za april 14. 6. 75 do 14. 7. 50, za maj 14. 10. 50 do 14. 11. 25, za julij 15—,—, do 15. 2. 25, za september 15. 2. 25 do 15. 5. 25.—; Praga: Ustje franco loco 172.50 denar in 175.— blago. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic vr Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1 ponudbe za dobavo 1500 m vrvic za zastore, za dobavo 200 kg firneža, za dobavo 300 m gradl-platna; do 9. februarja t. 1. za dobavo 20 kg lima za jermene, za dobavo pločevine (dekapirane rebraste • in perforirane), za dobavo železniškega.! gornjegradbenega materiala, ja dobavo 5000 pol gladil n ega platna; do 12. februarja t. 1. za dobavo 1090 ovojev strešne lepenke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 5. februarja t. L se bo vršila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 500.000 kg pšenice. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 100 kg la sveč ter za dobavo 10.000 škatljic vžigalic. — Direkcija državnih železuic v Ljubljani-sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe « za dobavo materijala za kleparsko delavnico, za dobavo 6000 kg karbida v kosih, za dobavo materijala za kleparsko delavnico; do 16. februarja t. 1. za dobavo škrilja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 13. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave polkartona. — Dne 15. februarja t. 1. pri direkciji Pomor-skog sacbraeaja v Splitu glede dobave jeklenih predmetov za gliboder I. — Dne 23. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave ščetar-ske robe; dne 26. februarja glede dobave sanitetnega materijala; do 27. febr. glede-dobave raznega drobnega materijala za gornji ustroj. — Dne 1. marca t. 1. prr direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 100.000 kg cilinderskeg&i olja za mokro paro. — Dne 2. marca t. L pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave -19.500 kub... metrov drv; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 2 vagonov mila za pranje; pri intendanturi timočke divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave 14.450 kub. metrov drv in ca 121 desettonskih vagonov premoga; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 45 komadov »pancer< blagajn in 117 komadov železnih omar. Predmetni oglasi * natančnejšimi pogoji sa y pisarni Trgovske in obrtniške zbornice ▼ Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina kolonijake hi lp«cerijske robe Zaloga mic praženi kart, mletih dišat fci rudninske tod® * To£m postrriEba) ZahtaNtfte ceniki KJE SE KUPI?. Le pri tvrdki 1! RirzuEK Ljubljana Mbo Prešernovega spomenika sb vodi. Najboljil Hvalni siroj xa rodbinsko ali % obrtno rabo, svetovno znanih znamk Grltzner - Adler - PhOnlx. Istotara posamezne dele za Stroje In kolesa, Igle, olje. Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletna garancija 1 Na veliko i Na reaiot Galanterija! (er modna - , blaS°i Pletenine, nog&Tloe, sukaneo, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palloe, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj« ugodneje pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika la Milko! ob rodi. Na mala 1 IGROM! D. Z O. Z. carinsko posredniški in spedfcijski bureku LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 N&alov brzojavkam: wGHOMw Telelon Intarurban štev. 454 Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK. (Sbov)Jn vse -v to Htroko tpadaJoCe posle najhitreje In pod najkuiantniml pogoji. Rom Zastopniki druf.br spolnili voz S. O. E. k a ekspresne •poSllJKe. III V eletrgovlna o v v Ljubljani priporoča Špecerij sito blago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna kavo In mlin za Save z električnim j obratom. »_AKUR< kot izdajatelja In ti»karja: A.SBVKR, Ljubljana.