$ # . # kako Ti je ime? ki zvezdam daješ da ~ez no~ izjokajo biserno roso ki la~nim mladi~em levinje vsak dan pripravljaš malico ki vidiš izid bitke s hrbta vranca še predno se je za~ela kje si doma? ki poznaš vsak gib ~loveka od male pikice v materinem trebuhu do mišice, ki izpusti poslednji dih ki daješ upanje v nekaj svetlega in me potem pustiš v trpljenju pre`vekujo~ega dneva, ki si ga ne zaslu`im boril se bom s Teboj do svoje zmage dokler me s svojim strašljivo mogo~nim imenom ne premagaš blagosloviš za vedno :! ,      ( . # kot zaljubljenec ki ga `ge v srcu prihaja `eljno na kraj kjer se mu je zgodila Bli`ina ga iš~e ga gleda ga ljubkuje tako jaz romam na mesto kamor se spuš~a najtrdnejši razlog mojega upanja ga najdevam ga ob~udujem ga poljubljam vsaki~ znova enkrat dvakrat stokrat tiso~krat med nezmo`nostjo razumevanja in osuplostjo nad spoznanim  # preprosto je ... in mi delamo ovinke o~itno je ... in mi mi`imo veselje je ... in mi smo v ~rnem zastonj je ... in mi gremo mimo kdaj bomo spoznali, da smo, ker Je? nau~ila si me govoriti brati pisati s Teboj sem se kobacal se smejal in spoznaval sebe potem sva skupaj pela se objemala in risala sedaj me u~iš potrpeti jokati in še bolj ljubiti neko~ sem se smejal Tvojemu `enskemu imenu - nisem ga povsem razumel - danes Te hvale`no poljubljam brez Tebe bi nikoli ne rasel v ljube~ega ~loveka . #   + duhovne vaje imam v dolgem ~asu vsakdana med prebliski trenutka ob viharjih upiranja u~im se dati prostor podarjenemu ko si nekje tam tako zelo tam in hkrati tako zelo nevešto~nokje v labirintu tistih hrepenenj in strahov in `elja in vprašanj, na katere se zdi, da ni odgovora, Ti ni lahko. takrat lahko le na široko razpreš svoje roke in v sneg poseješ to majhnost, nemo~, iz katere bo po ~ude`ni no~i vzklilo seme gotovosti, da ima vse svoj smisel in da Tvoja pot vodi vanj. . #  # `e od otroštva rišem kri` od glave na ~elo od rame na ustnice do rame na sr~no stran do srca z dotikom ka`em upanje v vstajenje svojega mesa iz-govoriš v-besediš iz-poveš sebe svoj sem tak, sem taka potrebujem Tebe Te ~akam v tišini v samoti v bole~ini v silnem hrepenenju da bi Te gledal v ne`no ve~nost Tvojih globokih o~i . #    pogajaš se s tišino da bi mrmrala sanje glasneje z mokroto da bi izpirala strah pogosteje s svetlobo da bi `gala pesmi jasneje daš svoj dan zastaviš svojo no~ in vse besede ki dozorijo med mislijo in dejanjem pogajanja dobiš zaradi tega kar je padlo iz praznih `epov . #  # ... ko poveš svojo bole~ino ostro kljuvajo~o v sencih v kosteh tik pod ko`o in njene `go~e kaplje padajo na moja usta na obraz za tilnik ~akam s Teboj na upanje na toplejši veter na son~ni `arek ... in Te samo ne`no objamem dolgo dolgo dolgo . # blagoslavljam blago naslavljam vse po vrsti z nogami stopinje in njihove lastnike z o~mi poglede in kar se v njih skriva z rokami dotike in njihove plemenite vzgibe z usti poljube in njih iskrene darovalce s srcem Tebe ki si prvi za~el z osre~ujo~o igro    tihota blago jemlje no~i laje` strah `e spi po krvi ste~e sladka misel mir ji sledi to no~ sem sonce na oni strani luna na tej to pot bo spanec malical zvezde do roba vesolja in še naprej . #  # . # vse, kar prineseš je dobro ~e sonce, sonce ~e skale, skale ~e morje, morje ~e umazane lu`e, umazane lu`e je dobro da je tu naslednji trenutek dobiš ro`e v zameno celo goro diše~ih vrtnic rde~ih kot kri belih kot sneg pojo~ih kot so valovi brezmejnega oceana vse zadiši na novo ~isto na novo nobena mo`nost ni tako bosa nobena `elja tako gola kot je tista, da bi Te imel rad ~ez vse meje predstavljivosti preko vseh meril obi~ajnosti z dotikom druge vrste preprosto iz vsega srca rad    . # ko odrasteš ohrani sonce v o~eh ne dovoli da Ti ga svet odraslih brezobzirno vzame veš ko gledam Tvoj nedol`ni pogled v nasmehu radostni zalet tudi sam razumem da Sonce pripada otrokom tistim ki v ~istem pogledu nosijo svoje srce Nedokon~an urnik, nedokon~ano upanje, zrenje in nedokon~ana molitev. Iš~em kraj, kjer nedokon~anost umika svoj iš~o~i pogled Usmiljenju. $ # Nekaj je za tistimi vrati, kjer prideš iz danes v jutri. Nekaj je pod neskon~nim obzorjem, kjer sonce ve~no slika svoje zahode. Nekaj mora biti v objemu dveh, ki v ljubezni postajata eno. Nekaj mora biti med srci tistih, ki v mislih premagajo vsako razdaljo. Za tistimi vrati ... tam Te po~akam! . #   ( Lepa si, ko šivaš obleko za sre~anje z `eninom. Z zlato nitjo potrpe`ljivosti obrobljaš nebesno modro blago, v srebrne lase si spletla dehte~e majske ro`e poni`nosti. Tvoje mehke roke mi govorijo o mnogih, ki Te gledamo s hvale`nostjo v o~eh. Tam boš blestela. V poljub sem skril `eljo. Takrat bi rad zaplesal s Teboj. . #