Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 1
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017
2
Oglasi
Kolikokrat ste že »posli-
kali« zanimiv in prijeten 
dogodek, digitalnih foto-
grafij pa nikoli več pogle -
dali? Fotografije v svoji fi-
zični pojavni obliki nikoli 
ne bodo in niti ne smejo 
izumreti. Človeški spomin 
je namreč dokaj temelji-
ta stvar, ni pa trajna - zato 
moramo za trajne spomi-
ne poskrbeti sami. 
Fotoknjiga je
čudovito 
darilo
PREDNOSTI 
FOTOKNJIGE 
Trenutki, ki jih avtor ujame v 
objektiv, so neponovljivi. Lepo 
urejeni bodo v fotoknjigi shra-
njeni za vedno, vsak pa jih bo 
z veseljem pokazal prijateljem 
in sorodnikom - malce druga-
če kot klikanje po prenosniku, 
mar ne? 
Fotoknjiga v primerjavi s 
klasičnimi fotoalbumi nu-
di veliko možnosti pri ustvar-
janju. Kombinacij med ozad-
ji in postavitvami okvirčkov je 
ogromno, vedno pa lahko tu-
di sami prispevamo h končne-
mu videzu. 
KOMENT ARJI 
FOTOGRAFIJ 
Kdor je že kdaj urejal običa-
jen fotoalbum, dobro pozna 
težave pri pisanju podpisov 
pod fotografije. V nekaterih 
fotoalbumih to sploh ni mo-
goče, pri drugih pa je to op -
ravilo zamudno - sploh pa zo-
prno, če nimamo lepe pisave. 
V foto knjigi je to enostavno. 
Pod vsako fotografijo lahko 
napišete kratek komentar, ki 
ga lahko po mili volji spremi-
njate, dokler z njim niste za-
dovoljni. 
S FOTOKNJIGO 
PRIHRANITE ČAS 
Kot lastnik digitalnega foto-
aparata imate gotovo veliko 
fotografij na računalniku, ni-
koli pa ne najdete časa, da bi 
naredili izbor in jih dali v izde -
lavo. S fotoknjigo prihranite 
čas. Ko oblikujete fotoknjigo, 
obenem že delate izbor foto-
grafij, ki jih ni treba pošiljati v 
izdelavo fotostudiu, in ko fo-
tografije postavite v fotoknji-
go, ste obenem že prihrani-
li čas, ki bi ga sicer izgubili z 
vlaganjem izdelanih fotografij 
v fotoalbum. 
Spomini nimajo cene.
Slika pove več kot tisoč besed.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
www.fotoknjiga.net
KOMU JE NAMENJENA 
FOTOKNJIGA? 
Fotoknjiga je namenje-
na vsem, ki nimajo posebne-
ga oblikovalskega znanja, vsee-
no pa bi radi iz svojih fotografij 
naredili nekaj več. Če pa izdela-
nim predlogam dodamo še svo-
jo umetniško žilico, bo pa izde-
lek naravnost fantastičen.
Fotoknjiga je storitev, ki bi 
jo lahko opisali kot nekakšno 
»vse-v-enem« rešitev za na-
še spomine, ujete z digitalnim 
fotoaparatom. Govorimo o te-
matski knjigi, v katero so vkom-
ponirane naše slike, besedilo, 
ozadja, najlepši del pa je to, da 
zadevo čisto sami oblikujemo 
kar preko spleta. 
KAKO DELUJE 
FOTOKNJIGA.NET? 
Omenjeno storitev ponuja za 
mnoge že znana spletna stran 
Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknji-
ga.net deluje torej preko inter-
neta, zato na domačem računal-
niku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. 
Storitev je brezplačna, uporab-
nik plača le stroške tiska fotok-
njige, ko se zanjo odloči. Ustvar-
janje fotoknjige preko sistema 
Fotoknjiga.net je enostavno, 
znanje, ki je potrebno za ustvar-
janje, pa je mogoče osvojiti v ze-
lo kratkem času. 
  
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Kaj podjetnikom in fizičnim 
osebam prinaša leto 2017 ................................. 4
Slovenska demokratska stranka: 
Namesto voščilnic dobrodelnost  ..................... 6
Intervju: 
Zoran Janžovnik, kinolog in 
strokovnjak za delo z reševalnimi psi  ............. 8
Šolski center Velenje: 
Predsedniku državnega zbora so 
predstavili potrebe po dodatnih programih   11
Luče:
Proslava ob dnevu 
samostojnosti in enotnosti  .............................. 14
Galerija Mozirje: 
Otvoritev razstave sekcij Društva 
upokojencev Mozirje in posameznikov ........ 14
Luče, Ljubno ob Savinji:
Novoletni spust s kajaki po Savinji  ................ 15
Požar v Žlabru:
Pogorišče pri Hudoklinovih 
udarniško čistili krajani in gasilci  ................... 22
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 1, 6. januar 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(FA)
(MŠ)
Poslovno okolje za podjetništvo v Sloveniji 
med najmanj prijaznimi
Na zadnji skupščini malih in srednjih podjetij 
EU v Bratislavi so bili predstavljeni rezultati poroči-
la za leto 2015, ki je pokazalo, da Slovenija še ved-
no ne ponuja ugodnega okolja za podjetništvo. 
Pri nas mala in srednje velika podjetja ustvari-
jo 63 odstotkov celotne dodane vrednosti in za-
gotavljajo 72 odstotkov vseh zaposlitev. Napove-
di za letošnje leto so pozitivne, dodana vrednost 
naj bi v primerjavi z letom 2015 zrasla za šest od-
stotkov, zaposlenost pa za dva odstotka oziroma 
osem tisoč delovnih mest.
Na večini področij, ki jih zajema omenjeno po-
ročilo, je Slovenija sicer blizu povprečja, nikjer pa 
ga ne presega, medtem ko je nekaj točk izrazito 
problematičnih. Pri odnosu do podjetništva, pod 
kar se smatra podjetniška iniciativa, izobraževa-
nje v osnovnih in srednjih šolah, stopnja lastni-
štva podjetij, zanimanje žensk za podjetništvo in 
še par kriterijev, spadamo med pet najslabše uvr-
ščenih držav v EU, rezultati pa so še slabši, kot so 
bili v preteklih letih.
Glavni izzivi so premalo podjetniških predme-
tov v izobraževalnem sistemu in premalo sodelo-
vanja med podjetniki ter izobraževalno sfero, zlas-
ti visokošolskimi ustanovami. Premalo je tudi kva-
lificirane delovne sile, je še zapisano v poročilu.  
Evropska komisija je, z nekaterimi zadržki, po-
hvalila napredek na področju dostopnosti kapita-
la in odzivnosti administracije. Tako sedaj podje-
tniki v Sloveniji lažje pridejo do posojila. Odstotek 
tistih, ki so jim posojilo zavrnili ali jim je bilo ponu-
jeno s previsokimi obrestmi, se je s 26 odstotkov 
leta 2014 znižal na šest odstotkov. Toda sloven-
ska insolvenčna zakonodaja spada med sedem 
najslabših v EU, zato posledično ni večje posojil-
ne aktivnosti.
Državna administracija je sicer malenkostno 
bolj prijazna podjetnikom, a v primerjavi z ostali-
mi državami EU še vedno med osmimi najmanj 
učinkovitimi. Poročilo med večjimi ovirami nava-
ja znesek osnovnega kapitala za ustanovitev pod-
jetja, ki je drugi najvišji v EU, po drugi strani pa je 
podjetje sorazmerno enostavno ustanoviti. Slove-
nija je med šestimi državami v EU z največjimi ad-
ministrativnimi bremeni, kot so dovoljenja, regula-
cije in poročila. 
Napotki evropske komisije so jasni in podob-
ni tistim, ki jih slišimo od slovenskih podjetnikov: 
zmanjšanje birokracije in bolj učinkovita javna 
uprava, zmanjšanje visokih stroškov dela in izobra-
ževanje kadrov, ki jih gospodarstvo dejansko potre-
buje. Poleg tega je v poročilu izpostavljen pomen 
podjetniškega izobraževanja in nasvet državi, naj 
se več ukvarja z alternativnim financiranjem, zlasti 
hitrorastočih visokotehnoloških podjetij. 
Kaj od novega leta 2017 pričakujejo zgornjesa-
vinjski podjetniki, lahko preberete v tokratni anketi 
na naslednji strani.
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 4
Tema tedna
Naša anketa
Črpajo sredstva podjetniškega sklada tudi 
zgornjesavinjska mala podjetja?
Slovenija je v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala dostop do fi-
nanc za mikro, mala in srednja podjetja. Kljub temu še ne ponuja 
ugodnega okolja za podjetništvo v celoti. Malim podjetnikom bo le-
tos na voljo kar 120 milijonov evrov sredstev, ki jih bo Slovenski 
podjetniški sklad ponudil v obliki garancij za zavarovanje bančnih 
kreditov ali zagonskih spodbud za inovativna podjetja. Toda država 
namesto, da bi malim podjetjem pomagala z različnimi olajšavami, 
sprejema reforme, ki bodo male podjetnike še bolj obremenile. Bo 
njihovo leto 2017 kljub temu uspešno?
Aleš Krančič, Trnovec
Poznam delovanje Slovenskega podjetniškega 
sklada in sem na sredstva, ki so bila razpisana v 
preteklosti, tudi dvakrat kandidiral, a žal nisem bil 
uspešen. Imel sem občutek, da so razpisi priprav-
ljeni za točno določene subjekte. Tako lahko re-
čem, da se država zelo mačehovsko obnaša do 
malih podjetij. Kar se mini finančne reforme tiče, 
lahko rečem le, da se ob koncu leta s tem nisem sam ukvarjal. Predpi-
se s področja računovodstva spremlja naš računovodski servis. Sicer 
pa, kar koli bo prinesla, ne bomo mogli spremeniti, temveč bomo morali 
sprejeti, saj nimamo možnosti ugovora. Kaj nam bo to leto prineslo, tež-
ko rečem, saj smo vezani na gradbeništvo, kjer naši končni kupci še ved-
no čutijo krizo. 
Matic Jeraj, Okonina
Podjetniških skladov ne poznam in do sedaj 
tudi nisem uspel koristiti nobenih ugodnosti. Zdi 
se mi, da so podjetniki odvisni od svojega dela in 
svoje iznajdljivosti, saj je odnos države do njih iz-
redno mačehovski. Kar se davčnih predpisov tiče, 
na njih ne morem vplivati. Drugače pa je bilo pre-
teklo leto za našo mesnico zelo ugodno. Upam, 
da bomo tako uspešno ali še bolje poslovali tudi v letu 2017. 
LETOS VELIKO SPREMEMB, TAKO DOBRIH KOT SLABIH
Kaj podjetnikom in fizičnim osebam prinaša leto 2017
Rok Suhodolnik, Krnica
Delovanje podjetniškega sklada dobro poz-
nam. Do sedaj sem se na njihov razpis prijavil 
večkrat, a žal neuspešno. Pred časom so mi sub-
vencionirali le obrestno mero. Leto, ki se je iztek-
lo, je bilo zelo pestro in zmedeno, kot stanje v na-
ši državi. Slednja namreč nima dolgoročne strate-
gije. Kljub temu lahko rečem, da smo bili uspeš-
ni. Že v decembru smo uspeli skleniti kar nekaj dogovorov tudi za poslo-
vanje v letu 2017, predvsem v tujini. Politika v državi ni konstantna, zelo 
hitro se menja, a se moramo prilagajati okoliščinam, saj, če dobiš posel, 
ga moraš opraviti. Tako da delamo pogosto tudi več kot osem ur na dan. 
Adrijana Ermenc, Loke
Sama spremljam podjetniško gospodarstvo in 
njegove spremembe, vendar sem se za svoje de-
lovanje raje odločila za osebno dopolnilno delo. In 
to zaradi prenizkih dohodkov, manjših stroškov in 
minimalnih birokratskih ovir. Mislim, da se na po-
dročju podjetništva v prihodnje ne bo prav veliko 
spremenilo, sploh pa ne na bolje, kar kaže že no-
va obdavčitev dobička za male podjetnike.
Urška Reberčnik, Ljubija
Pred leti smo poskušali pridobiti iz sklada ne-
kaj sredstev, a smo bili na razpisu neuspešni. Ker 
je potrebno veliko birokracije in različnih dokazil, 
sploh ne poskušamo več. Tudi za druge državne 
razpise rabiš goro različnih dokazil, časovni roki 
pa so tako kratki, da težko uspeš dobiti vsa pot-
rebna. Letos upam na povečan obisk naše turi-
stične kmetije, v preteklih letih je bilo namreč kar nekaj krize. Sedaj so 
se ljudje začeli vračati, predvsem tujcev je bilo nekaj več poleti. Z davč-
nimi reformami se ne obremenjujem, saj nikoli nimamo tako velike do-
hodke, da bi morali plačati veliko davka. Vse presežke pa vlagamo na-
zaj v dejavnost. 
Pripravila in fotografirala: Marija Šukalo
Po novem letu bo vse bolje. To je stavek, ki ga ljudje radi izrečemo, 
verjamemo pa mu ne vedno najbolj. Letos je drugače, vsaj če sodimo 
po rezultatih ankete Dela. Ta je pokazala, da Slovenci v leto 2017 zre-
mo z veliko optimizma. Da bo res bolje, meni kar 49 odstotkov anke-
tirancev, kar je največ v zadnjih štirih letih. Tudi v gospodarstvu zrejo 
z optimizmom, predvsem velika uspešna podjetja pričakujejo rast po-
slovanja in več poslovnih priložnosti. Težje pa je malim podjetnikom. 
Čeprav jim vlada ponuja okoli 120 milijonov evrov ugodnih finančnih 
spodbud za krepitev podjetniških aktivnosti, jih čaka tudi višji davek 
na dobiček, ki se zvišuje za dva odstotka, na 19 odstotkov.
FINANČNE SPODBUDE 
SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA 
SKLADA 
Zaradi rasti domače potrošnje, 
pozitivnih trendov na trgu dela in 
bolj optimističnih gospodarskih 
napovedi se počasi povečuje zau-
panje potrošnikov v gospodarstvo. 
To lahko vzbuja optimizem podje-
tnikov, kaj pa so konkretne spre-
membe, ki jih lahko pričakujejo? 
Pri Organizaciji za gospodar-
sko sodelovanje in razvoj (OECD) 
napovedujejo, da se bo slovenski 
BDP v novem letu okrepil za 2,4 
odstotka. Višja bo zaposlenost in 
hitrejša realna rast plač, zasebna 
poraba naj bi se pospešila. 
Vlada je v decembru sprejela 
Poslovni in finančni načrt Javne-
ga sklada RS za podjetništvo za 
leto 2017, s katerim bo Slovenski 
podjetniški sklad (SPS) ponudil mi-
kro, malim in srednje velikim podje-
tjem okoli 120 milijonov evrov ugo-
dnih finančnih spodbud za krepi-
tev podjetniških aktivnosti. Finanč-
ne spodbude bodo podjetjem na 
voljo v obliki garancij za zavaro-
vanje bančnih kreditov z znižani-
mi stroški; zagonskih spodbud za 
inovativna podjetja, za problemska 
območja ter za lesarstvo; semen-
skega kapitala ter mikrokreditov, ki 
bodo prvič namenjeni tudi mikro in 
malim podjetjem na problemskih 
območjih. V SPS so prepričani, da 
bodo ukrepi pozitivno vplivali na 
povečanje konkurenčnosti sloven-
skih podjetij oziroma slovenskega 
gospodarstva.
V VELJAVO STOPILA MINI 
DAVČNA REFORMA
Z novim letom v veljavo stopa 
mala davčna reforma, s katero 
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 5
Tema tedan, Aktualno
se viša stopnja davka na dohod-
ke pravnih oseb s 17 na 19 odstot-
kov. V njenem okviru začnejo ve-
ljati prenovljen zakon o davčnem 
postopku in nove zamudne obre-
sti, ki bodo lahko dosegale tudi 
sedem odstotkov. S sprejetimi za-
koni naj bi se znižali stroški dela 
predvsem višje strokovno izobra-
ženih zaposlenih. Razbremenjen 
bo del plače za poslovno uspeš-
nost. Toda po prepričanju mno-
gih gospodarstvenikov mini dav-
čna reforma ne prinaša ničesar 
malemu gospodarstvu, samostoj-
nim podjetnikom, niti mikro in ma-
lim podjetjem.
V veljavo je stopilo plačevanje 
prispevkov s petdnevnim zami-
kom. Espeji imajo za plačilo pri-
spevkov namesto do 15. v mese-
cu za prejšnji mesec čas do 20. v 
mesecu. Delodajalci, tudi espeji za 
svoje zaposlene, bodo prispevke 
lahko poravnali pet dni po izplači-
lu plače. 
Veliko sprememb naj bi bili de-
ležni tudi v gradbeništvu, saj naj bi 
bila letos sprejeta zakonodaja, ki 
vključuje zakon o urejanju prosto-
ra, gradbeni zakon ter zakon o po-
oblaščenih arhitektih in inženirjih.
PRIHAJAJO SPREMEMBE, KI 
BODO UDARILE PO ŽEPU TUDI 
FIZIČNE OSEBE 
Letos lahko kadilce skrbi »gro-
žnja« zdravstvenega ministrstva s 
podražitvijo tobačnih izdelkov. Pri-
čakovati je namreč kar dva zviša-
nja trošarin za tobačne izdelke. Ce-
ne za škatlico cigaret naj bi zrasle 
za tri do pet odstotkov. 
Po žepu bodo udarjeni tudi la-
stniki mopedov. Od 1. maja bo tre-
ba registrirati mopede oziroma ko-
lesa z motorji, ki ne presežejo hitro-
sti 25 kilometrov na uro. 
Višje bodo kazni za nabiralce 
gob, kostanja ter drugih gozdnih 
rastlin in plodov. Tisti, ki bodo pre-
segli dnevno mejo, bodo lahko 
kaznovani z globo od 200 do 400 
evrov.
Kupiti je treba senzor za merje-
nje ogljikovega monoksida v pro-
storih, kjer je kurilna naprava, ki čr-
pa zrak iz prostora. To zahteva nov 
pravilnik o zahtevah za vgradnjo 
kurilnih naprav. 
V tem letu namerava vlada spre-
jeti še nepremičninski davek.
POZOR PRI PLAČEVANJU 
DAVKOV, KAZNI BODO STROŽJE
Z denarjem so povezane tu-
di spremembe, ki jih prinaša no-
va dohodninska lestvica. Kot kaže-
jo izračuni, bodo ugodnejše davč-
ne obravnave deležni tisti, ki ima-
jo zdaj neto davčno osnovo vsaj 
1.700 evrov. 
Prihajajo strožje kazni za dav-
čne zamudnike. Nove obresti bo-
do zelo visoke, zato je previdnost 
na mestu. Če bo premalo plačan 
davek odkrit v davčnem inšpekcij-
skem nadzoru, bo obrestna mera 
7 -odstotna. Finančna uprava vam 
jo bo znižala za dva odstotka, če 
boste brez ugovora priznali, da so 
njihove ugotovitve pravilne.
IN KAJ BO (KONČNO) 
DOBREGA?
Čaka nas več svobode pri izbiri 
dimnikarja, saj je začel veljati nov 
dimnikarski zakon, ki ljudem med 
drugim daje možnost, da zamenja-
jo sedanjega dimnikarja z novim, 
mogoče cenejšim, mogoče bolj 
strokovnim. 
Turistični vodniki ne bodo več 
potrebovali licenc, ki so stale več 
sto evrov.
Novost v prihodnjem letu bo tu-
di konec mobilnega gostovanja v 
državah EU. Od 15. junija bomo za 
klice, sporočila SMS in prenos po-
datkov prek mobilnega interneta 
povsod v EU plačali isto ceno kot 
doma. 
In ker dobrih novic nikoli ni pre-
več, za konec še enkrat omenimo 
dobre koledarske napovedi, o kate-
rih smo pred kratkim že pisali. Dru-
gače kot v lanskem letu bo večina 
letošnjih praznikov padla na delov-
nik, kar enajst prostih dni.
Tatiana Golob
Leto 2017 prinaša pet dni več plačanega očetovskega dopusta
Letos imajo sveži očetje na voljo pet dni plačanega očetovskega do-
pusta več kot lani, skupaj torej 25 dni. Po novem imajo tudi pet dni manj 
neplačanega očetovskega dopusta. Prvih 15 koledarskih dni očetovskega 
dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. janu-
arja dalje ima oče pravico še do 10 koledarskih dni plačanega očetovske-
ga dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega 
dopusta, najkasneje do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. 
Ostali dopust, za katerega ima plačane le prispevke, skupaj 25 dni, lah-
ko izrabi do tretjega leta otrokove starosti. Nova ureditev velja za vse oče-
te novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in 
bodo vloge vložili letos.
Vlada pričenja s prenovo zdravstva
Vlada za letošnje leto načrtuje prenovo zdravstvene reforme, v kar želi 
usmeriti čim več svojih aktivnosti. Tako je ministrstvo za zdravje že objavi-
lo okvirna izhodišča za zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu. Snoval-
ci zakona predvidevajo vzpostavitev celovitega sistema spremljanja in ne-
nehnega izboljševanja kakovosti in varnosti v zdravstvu. Dva izmed ključ-
nih ciljev zakona naj bi bila povečanje efektivnosti izvajalcev zdravstvene 
dejavnosti in zdravstva kot sistema ter obveščanje splošne in strokovne 
javnosti o ravni kakovosti zdravstvene oskrbe s ciljem informiranja vseh 
državljanov.
Rok za vložitev napovedi za vse, ki so oddajali premoženje, 
je 28. februar 
Mesec in pol več časa za vložitev napovedi za odmero davka imajo zave-
zanci, ki so v lanskem letu oddajali v najem premično ali nepremično premo-
ženje. Od letošnjega leta dalje je namesto 15. januarja rok za vložitev napo-
vedi 28. februar. Takšen ukrep je prinesla novela zakona o davčnem postop-
ku, ki je bila sprejeta konec leta 2015. Davčna stopnja v tem primeru znaša 
25 odstotkov od davčne osnove. Izračuna pa se v višini prejete najemnine, 
zmanjšane za 10 do 40 odstotkov normiranih stroškov ali za dejanske stro-
ške vzdrževanja premoženja, če jih je poravnal najemodajalec sam.
Pripravlja se organizacijska prenova CSD
Do 15. februarja je v javni razpravi predlog novele zakona o socialnem 
varstvu, ki uvaja centralno enoto centrov za socialno delo in 16 območ-
nih centrov na regijski ravni, kljub temu pa ohranja obstoječih 62 centrov. 
Predlog predvideva razbremenitev zaposlenih administracije ter upravnih 
postopkov po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, hkrati jim pri-
naša več terenskega dela. Spremenil naj bi se tudi delovni čas, in sicer naj 
bi enote centrov delovale tudi v popoldanskem času in bile s tem uporab-
nikom boj dostopne.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 6
Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Določili najemnine za občinske 
prostore
Na prejšnjih sejah rečiške-
ga občinskega sveta in njego-
vih delovnih teles je bil večkrat 
izpostavljeno, naj bi se prostori 
Medgen borze tržili. Ker je veljalo 
mnenje, da zaradi izvajanja pro-
jekta s sofinanciranjem evrop-
skih sredstev zaračunavanje na-
jemnin v tem primeru ni mogoče, 
se je občinska uprava podrobno 
pozanimala o tej temi. Pojasnilo, 
ki so ga dobili na občini, je potr -
dilo, da se s končanjem projekta, 
kot je bilo v primeru Medgen bor -
ze, najemnino lahko zaračunava. 
Pripravili so predlog cenika naje-
mnin za vse občinske prostore, 
če se v njih izvajajo plačljive de-
javnosti.
KDO NAJ BO ZAVEZAN 
PLAČEVANJU NAJEMNIN?
Predlagani cenik so obravnava-
li na decembrski seji občinskega 
sveta, člani so izrazili nekaj dilem. 
Jožeta Veninška je zanimalo, ka-
ko bo z zaračunavanjem najemni-
ne domačim društvo, ki bodo mor-
da za razstavo ali gledališko delo 
pobirala vstopnino za kritje osnov-
nih stroškov, pa bodo morala pla-
čati še najemnino, ki bi jim pobrala 
večino iztržka. Motila ga je tudi viši-
na najemnine glede na to, ali se za-
računava na uro ali za cel dan. O 
tem je predhodno razpravljala že tu-
di statutarno pravna komisija, ki je 
imela podobne pomisleke. Občin-
ska uprava je ob tem pojasnila, da 
društva za svojo osnovno dejavnost 
že dobivajo sredstva iz občinskega 
proračuna preko ustreznih razpisov.
NEKAJ DENARJA V PRORAČUN ŽE 
V TEM LETU
Ker Občina Rečica ob Savinji 
doslej ni imela cenika in ker bi na 
tak način vendarle med drugim 
prišli do nekaj sredstev za pokriva-
nje stroškov tudi v Medgen borzi, je 
svetnik Matjaž Goličnik menil, da 
naj se cenik vendarle sprejme, saj 
ga je glede na potrebe mogoče tu-
di korigirati.
Predhodno je vsebino na svoji se-
ji obravnaval odbor za gospodar-
stvo, varstvo okolja in gospodarske 
javne službe, ki je predlagane ce-
ne najemov potrdil. Občinski svet je 
predlagani sklep soglasno potrdil. V 
proračunu za leto 2017 je občinska 
uprava iz naslova najemnin predvi-
dela prihodek v višini 600 evrov. 
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO
S sprejetjem proračuna 
začrtano delo v 
letu 2017
Na dnevnem redu zadnje se-
je ljubenskega občinskega sveta 
v lanskem letu so imeli več točk, 
med njimi sprejetje predloga prora-
čuna in odloka o proračunu z vse-
mi prilogami za leto 2017. To je bila 
druga obravnava občinskega pro-
računa, potem ko je bil predlog po 
prvem branju v petnajstdnevni jav-
ni obravnavi. 
VEČ DENARJA OD TURISTIČNE 
TAKSE
Pri pretresanju proračunskih do-
kumentov na odborih je bilo po-
danih nekaj konstruktivnih predlo-
gov, ki so bili v drugem predlogu 
po možnosti tudi upoštevani, je po-
vedal župan Franjo Naraločnik. Do-
dal je, da je proračun zaveza za 
delo občine, hkrati pa živa stvar, pri 
kateri se je treba prilagajati realnim 
razmeram. Nekaj popravkov sta 
glede na vmes spremenjene po-
datke dodala tudi župan in občin-
ska uprava. 
Od prvega predloga je poveča-
na prihodkovna stran za dva tisoč 
evrov, in sicer se za toliko predvide-
vava povišanje zneska turistične 
takse. Skupaj je tako načrtovanih 
nekaj manj kot 2.839.000 evrov 
prihodkov. 
PRESEŽEK ODHODKOV BO POKRIT 
IZ LETOŠNJEGA OSTANKA
Na odhodkovni strani znaša pro-
račun skoraj 3.275.000 evrov in je 
od prvega predloga višji za sko-
raj devet tisoč evrov. Presežek od-
hodkov nad prihodki znaša okoli 
37.000 evrov. Toliko bo znašal os-
tanek sredstev na računu konec le-
ta, tako da je proračun usklajen.
Večje investicije, predvidene za 
prihodnje leto, so bile predstavlje-
ne že ob prvem branju, zato tokrat 
razprave ni bilo. Svetniki so soglas-
no potrdili sprejem proračuna.
Svetnik Slavko Fludernik je pove-
dal, da se odpoveduje tokratni sej-
nini, ki naj se nameni za zdravlje-
nje mlade Sergeje Vrečar. Njegovi 
gesti so sledili še nekateri svetniki, 
drugi pa so za ta hvalevreden na-
men že prispevali na kak drugačen 
način. 
Marija Lebar
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Namesto voščilnic 
dobrodelnost
Marta Čopar, Franci Šon in Nada Brinovšek (od leve), delegacija, ki je 
izročila sredstva mami samohranilki. (Foto: Marija Šukalo)
Na pobudo Medobčinskega 
ženskega odbora SDS Zgornje Sa-
vinjske doline so se občinski odbo-
ri Slovenske demokratske stranke 
odločili, da bodo sredstva za na-
kup voščilnic namenili v dobrodel-
ne namene, obenem so pripravili 
dobrodelno nabirko. S prostovoljni-
mi prispevki, ki so jih darovali zgor-
njesavinjski člani stranke, so po-
magali socialno šibki družini. 
Po besedah poslanke Nade Bri-
novšek so izbrali mamo samohra-
nilko, ki se že vrsto let spopada s 
težko boleznijo. Zaradi nje je bila 
na operacijah in posledično v dol-
gem bolniškem staležu. Sredstva 
so ji izročili Marta Čopar, Franci 
Šon in Brinovškova. Prejemnica je 
bila ob njihovem obisku vidno ga-
njena, saj so jo z darilom zelo pre-
senetili. Ob tem so se strinjali, da je 
v današnjih časih nikoli ne moreš 
vedeti, kdaj boš potreboval pomoč. 
Pred boleznijo je bila namreč preje-
mnica tista, ki se je kot prostovoljka 
ukvarjala z dobrodelnostjo in po-
magala pomoči potrebnim, tokrat 
pa je pomoč prejela. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 7
Iz občin
OBČINSKI SVET LUČE
Na računu ostaja preveč 
denarja
V Lučah se srečujejo s teža-
vo, ki bi je bila vesela marsikatera 
slovenska občina. Nekateri svetni-
ki namreč menijo, da je znesek na 
občinskem računu, ki ga prenaša-
jo v leto 2017, previsok. Župan Ciril 
Rosc je na zadnji seji sveta opom-
nil, da je ta denar namenjen izgra-
dnji športnega centra, za kar se je 
občinski svet odločil na začetku 
svojega mandata. 
PO PRVEM BRANJU PRORAČUN V 
JAVNO OBRAVNAVO 
Že v prvi obravnavi proračuna v 
novembru so bili nekateri svetniki 
skeptični, da se v leto 2017 prena-
ša prevelik znesek in je v tem zne-
sku za projekt izgradnje športnega 
centra oziroma telovadnice plani-
ranih 800.000 evrov. Jernej Plan-
kl je takrat menil, da bi bilo bolje ta 
znesek porabiti za druge projekte, 
saj omenjena izgradnja še niti ni 
dorečena. 
Andrej Šiljar je rekel, da tolikšen 
znesek pomeni precej manevrske-
ga prostora za izvajanje proračuna 
v letu 2017 in na to ni treba gledati 
preveč kritično. Do sklepa o možni 
gradnji telovadnice je prišlo, ker so 
odločali o možni gradnji športnega 
centra na Hočevarjevi njivi. Svetniki 
so takrat bili proti tej gradnji, saj je 
v občini že kar nekaj zunanjih igri-
šč. Ob istem času je prišla pobu-
da o potrebni obnovi obstoječe te-
lovadnice. Obstoječa telovadnica 
je stara 40 let in je vsekakor pot-
rebna obnove, poleg tega je pre-
majhna za vse potrebe kraja. Sve-
tniki so na novembrski seji odloči-
li, da gre predlog proračuna v jav-
no obravnavo.
DENAR BI LAHKO PORABILI ZA 
DRUGE PROJEKTE
Na decembrski seji je župan po-
vedal, da pisnih pripomb ni bilo. Ob 
drugem branju je nekaj svetnikov, 
med njimi Tomaž Robnik, ponovno 
izrazilo mnenje, da bi bilo potreb-
no denar nameniti za druge projek-
te, kot je izgradnja kanalizacije za 
določena območja, ki je še nimajo, 
ali pa se dokončno odločiti glede 
gradnje nove športne dvorane. Kot 
je dejal Robnik, obstaja potreba po 
večji telovadnici in je sam za izgra-
dnjo, vendar je treba imeti izdela-
ne načrte, kakšna bo in kdaj se bo 
gradila ter o tem seznaniti občane. 
Omenil je še nerealiziran občinski 
prostorski načrt in prenovo čistilne 
naprave, ki še ni stekla.
BO SEJA V JANUARJU 
RAZČISTILA DILEME?
Župan Ciril Rosc je pojasnil, da 
je za izgradnjo dvorane imenova-
na posebna komisija, ki je na idej-
no zasnovo že podala svoje mne-
nje. To je bilo predstavljeno na ob-
činskem svetu. Na sprejetje konč-
ne odločitve vplivajo tudi zunanji 
faktorji, ki jih je potrebno upošte-
vati. Pojasnil je, do kod je priprav-
ljen prostorski načrt, tajnik Klavdij 
Strmčnik pa je obrazložil težave s 
pridobivanjem dovoljenja od ARSO 
za prenovo čistilne naprave. Župan 
je tudi apeliral na predsednike po-
sameznih odborov za večjo anga-
žiranost in pogostejše sklice sej v 
zvezi s posamezno problematiko. 
Na koncu so svetniki menili, da 
se naj v januarju skliče seja, na ka-
teri bi dorekli omenjene dileme. S 
sklepom so soglasno potrdili spre-
jem proračuna za leto 2017. 
Marija Lebar
OBČINA LJUBNO
Občinska uprava je trenutno 
brez direktorja
Blaž Presečnik ni več zaposlen na 
občini Ljubno. 
(Foto: Marija Lebar)
Od sredine decembra deluje ob-
činska uprava Občine Ljubno brez di-
rektorja. Donedavni direktor Blaž Pre-
sečnik si je poiskal drugo zaposlitev. 
Kot pravi župan Franjo Naraločnik, 
na občini pripravljajo razpis za novo 
zaposlitev na tem delovnem mestu.
Blaž Presečnik je sicer še sodelo-
val na zadnji seji občinskega sveta 
22. decembra, ko je predstavil zapi-
snik prejšnje, to je novembrske seje 
občinskega sveta. Sicer je od sredi-
ne decembra ponovno zaposlen na 
gozdarskem področju. Na občini je 
prevzel zaposlitev direktorja uprave 
pred šestimi leti. Delovno mesto se 
je sprostilo potem, ko je bil prejšnji 
direktor Franjo Naraločnik leta 2010 
izvoljen za župana.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Zaradi skrbnega ločevanja 
nižja položnica za zbiranje 
odpadkov
Na seji mozirskega občinskega 
sveta so svetniki obravnavali ela-
borat o oblikovanju cene zbiranja 
komunalnih odpadkov. Predstavil 
jim ga je direktor Javnega podjetja 
Komunala Mozirje Andrej Ermenc. 
Občane je pohvalil glede zgledne-
ga ločevanja odpadkov, zaradi 
katerega se bo cena odlaganja 
zmanjšala.
DRAŽJI ODVOZ BIOLOŠKIH 
ODPADKOV
Štiričlanska družina bo po izra-
čunu Komunale tako namesto do-
sedanjih 21 evrov odvoz odpad-
kov plačevala nekoliko manj, in si-
cer 18,76 evra. Nekoliko več bo od-
voz stal gospodinjstva, ki jim te-
densko odvažajo biološke odpad-
ke. Položnica se bo za gospodinj-
stvo s štirimi osebami z dosedanjih 
32 evrov povišala na 38 evrov.
Doslej je občina plačevala od-
voz kosovnih odpadkov, ki so jih 
občani odlagali v zbirnem centru v 
Lokah. Z novim letom se je ta stro-
šek prenesel na gospodinjstva, a 
se bo cena kljub temu lahko zni-
žala. Občino je po besedah župa-
na Ivana Suhoveršnika odvoz ko-
sovnih odpadkov letno stal dvajset 
tisočakov, po zakonu pa teh stro-
škov ne smejo plačevati iz prora-
čuna.
SUBVENCIJA OMREŽNINE
Svetniki so potrdili subvencioni-
ranje cene omrežnine na dejavno-
sti oskrbe s pitno vodo za občane, 
katere z vodo oskrbuje velenjska 
Komunala. Subvencija bo občino 
stala tisoč šesto evrov letno. 
Svetniki so potrdili tudi vrednost 
točke za izračun letnega nadome-
stila za uporabo stavbnega zem-
ljišča v prihodnjem letu. Vrednost 
točke ostaja ista, tako tudi nado-
mestilo ostaja v isti višini kot lani.
Štefka Sem
S kakšnimi težavami se srečujejo s 
pridobivanjem dovoljenja od ARSO 
za prenovo čistilne naprave je 
obrazložil Klavdij Strmčnik.
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 8
Intervju, Kultura
SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI
50-letnica oddaje o ljudski pesmi 
in glasbi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi 
že 50 let skrbi za ohranjanje in širjenje slovenske 
ljudske glasbe. Oddaja, ki ji lahko poslušalci pris-
luhnejo ob torkih zvečer na prvem programu Ra-
dia Slovenija, bo praznično leto proslavila s prire-
ditvijo Skozi prostor in čas. Prireditev bo v sobo-
to, 7. januarja, v Cankarjevem domu. Na zaključni 
prireditvi praznovanja obletnice oddaje bo premi-
erno zazvenela Slovenska suita Alda Kumarja v 
izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na-
stopili bodo tudi Ljudski pevci iz Luč.
V jubilejnem letu je bila ena od oddaj Sloven-
ska zemlja v pesmi in besedi predvajana iz Luč. 
V javni radijski oddaji sredi lanskega aprila je 
zazvenela slovenska ljudska pesem v večglas-
ju oziroma znanem lučkem načinu prepevanja 
na »treko« in na »štrto«. Oddaja je bila posveče-
na pokojnemu citrarju in avtorju številnih skladb 
Tonetu Mlačniku, Gričarjevemu Tončku. Predsta-
vili so se še pritrkovalca, citrarja in pripovedova-
lec zgodb.
Štefka Sem
ZORAN JANŽOVNIK, KINOLOG IN STROKOVNJAK ZA DELO Z REŠEVALNIMI PSI
»Kinologija je moje življenje 
že 25 let!«
Zoran Janžovnik iz Lačje vasi je ki-
nolog in strokovnjak za šolanje in de-
lo z reševalnimi psi. V Kinološki zve-
zi Slovenije je selektor in vodja ekipe 
za nastope reprezentance na svetov-
nih prvenstvih ter ostalih tekmovanjih 
doma in v tujini. V reševanju ponesre-
čencev s psi na ruševini je leta 2009 
osvojil naslov državnega prvaka.
- Kdaj ste se pričeli ukvarjati s psi in nato še 
s psi reševalci?
S psi sem se pričel ukvarjati že leta 1991, 
ko sem se s svojim prvim psom, črnim labra-
dorcem Nerom, vpisal v tečaj v lokalnem kino-
loškem društvu. Že naslednje leto sem se ude-
ležil lavinskega tečaja v Logarski dolini in mo-
ja kinološka in s tem življenjska pot je bila za-
črtana. Od takrat naprej sem ves svoj prosti čas 
posvetil šolanju reševalnih psov, redno pa sem 
spremljal tudi ostala področja kinologije, saj ver-
jamem, da mora kinolog videti tudi preko svoje 
osnovne discipline.
- Kinolog mora imeti poseben občutek za 
pse. Je to prirojeno, privzgojeno ali priučeno?
Seveda. Za uspešno delo moraš imeti tisti 
poseben občutek, »feelling« za pse. Tega imaš 
ali pa ga preprosto nimaš. Ne da se ga priuči-
ti, vsaj ne v popolnosti. Z njim se rodiš in ga te-
kom let in izkušenj neguješ in krepiš. Ta obču-
tek lahko do neke mere nadomestiš s trdim in 
predanim delom ter izobraževanji, ampak pi-
ka na i brez tega občutka manjka. Na srečo 
sem rasel v družini, ki je bila precej naklonje-
na psom.
- Kje ste se izobraževali in nabirali izkušnje, 
da ste prišli do naziva kinolog in strokovnjak za 
reševanje s psi?
Osnovno izobraževanje je potekalo na lokal-
nem nivoju v Kinološkem društvu Zgornje Savinj-
ske doline, kjer sem dobil veliko smernic za na-
daljnje delo. Kasneje se je to nadaljevalo na ni-
voju krovne organizacije Enote reševalnih psov 
Slovenije, kjer sem se preko seminarjev, vaj, tre-
ningov in taborov izpopolnjeval ter nadgrajeval 
svoje znanje. Kinologija je moje življenje že 25 
let in tako sem tudi živel. Prebiral sem domačo 
in tujo literaturo, spremljal domače in tuje stro-
kovnjake ter se nenehno izpopolnjeval o novih 
smernicah, novih pristopih pri šolanju in vzgoji 
psov ter sobivanju z njimi.
- Dejavni ste tudi v Kinološki zvezi Slovenije.
Znotraj Kinološke zveze Slovenije in Enote re-
ševalnih psov Slovenije, ki je del zveze, sem se-
lektor in vodja ekipe za nastope reprezentan-
ce na svetovnih prvenstvih in ostalih tekmova-
njih doma in v tujini. Sem tudi licenciran inštruk-
tor za šolanje reševalnih psov pri Kinološki zve-
zi Slovenije.
- Katera področja zajema reševanje s psi?
Reševanje s psi je precej široka kinološka di-
sciplina, ki zajema iskanje pogrešanih v naravi, 
iskanje zasutih po potresih ali drugih naravnih 
katastrofah, reševanje iz vode, sledenje, man-
trailing (sledenje pogrešanemu po individual-
nemu vonju) in iskanje zasutih v plazovih. Sled-
Zoran Janžovnik s psom reševalcem na 
nedavnem usposabljanju za helikopterski 
transport (fotodokumentacija ZJ)
»Bil sem prvi državni prvak v reševanju s 
psi na ruševini, osvojil sem tretje mesto na 
ekipnem svetovnem prvenstvu v iskanju na 
ruševini, s svojim psom Lokom pa sem op-
ravil mission readiness test, kar je medna-
rodna licenca za reševanja v tujini.«
»Do potrebe po prevzgoji po navadi pri-
de, če se lastnik vzgoje ne loti pravilno in 
posledično težave prerasejo zmožnosti la-
stnika in s tem ogrozijo sobivanje psa v 
družini, pa tudi širši okolici. V takem pri-
meru me lastniki poiščejo in skupaj prip-
ravimo načrt rehabilitacije psa in njegovo 
vrnitev v družbo.«
»Kinologija je moje življenje že 25 let in 
tako sem tudi živel. Prebiral sem domačo 
in tujo literaturo, spremljal domače in tuje 
strokovnjake ter se nenehno izpopolnjeval 
o novih smernicah, novih pristopih pri šola-
nju in vzgoji psov ter sobivanju z njimi.«
»S psi sem se pričel ukvarjati že leta 
1991, ko sem se s svojim prvim psom, črnim 
labradorcem Nerom, vpisal v tečaj v lokal-
nem kinološkem društvu. Že naslednje leto 
sem se udeležil lavinskega tečaja v Logar-
ski dolini in moja kinološka in s tem življenj-
ska pot je bila začrtana.«
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 9
Intervju, Organizacije
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE (LAS ZSŠD)
Za črpanje sredstev za razvoj podeželja je potrebno pripraviti 
predloge učinkovitih projektov
Udeleženci delovnega srečanja skupine za predelavo lesa (Foto: Marija Lebar)
V prostorih Centra za razvoj podeželja v Fašu-
novi hiši na Ljubnem ob Savinji so v decembru 
potekala srečanja posameznih delovnih skupin 
LAS ZSŠD. Srečanja je organizirala LAS v sode-
lovanju z vodilnim partnerjem, Zavodom Savinja 
z Ljubnega, vabljena je bila tudi ostala zaintere-
sirana javnost. 
TRI OSNOVNE DELOVNE SKUPINE
Namen je bil, da se prične z oblikovanjem 
konkretnih idej za projekte, ki bi jih v okviru 
evropskega programa za razvoj podeželja CL-
LD v sedanji finančni perspektivi in glede na 
predhodno sprejet Akcijski načrt LAS ZSŠD 
po tematskih področjih lahko izvajali na tu-
kajšnjem območju.
Na delavnicah so se tako zbrale delovne 
skupine partnerjev LAS s treh področij, in si-
cer delovne skupine za turizem, za predelavo 
lesa ter za prehransko samooskrbo. Delavnice 
so bile številčno dobro obiskane, kar kaže na 
zainteresiranost tako partnerjev kot javnosti. V 
prejšnjem programskem in finančnem obdob-
ju je bilo iz programa podeželja preko LEADER 
sredstev uspešno izpeljanih veliko projektov. 
Takšna so tudi pričakovanja okolja v sedanjem 
programskem obdobju. 
V RAZPRAVI ŽE PODANI MNOGI KONKRETNI 
PREDLOGI
Zbrane na posameznih srečanjih je poz-
dravil predsednik LAS ZSŠD Franjo Naraloč-
nik. Direktorica vodilnega partnerja Cvetka 
Mavrič je predstavila kratek povzetek glavnih 
značilnosti pristopa CLLD in akcijskega načr-
ta LAS za programsko obdobje 2014-2020, ki 
izhaja iz pripravljene Strategije lokalnega ra-
zvoja LAS. 
Sledila je razprava, v kateri so na vseh 
treh srečanjih sodelovali številni razpravljav -
ci. Na koncu so sprejeli več zaključkov. Med 
drugim bodo oblikovali ožje delovne skupi-
ne, razen na področju turizma, kjer so zgor -
njesavinjske občine pred časom že imeno-
vale delovno skupino, ki je pripravila neka-
tere analize in podatke, saj je ponudba doli-
ne na tem področju vse preveč nepovezana. 
Skupino bodo sedaj še okrepili s predstavni-
ki Šaleške doline. 
Dogovorili so se tudi, da koordinacijo delov-
nih skupin še naprej ohranja Zavod Savinja. Na-
slednja srečanja delovnih skupin bodo izvedena 
v tem mesecu.
Marija Lebar
nje pri nas izvaja Gorska reševalna služba Slo-
venije, se pa na Kinološki zvezi urimo tudi v tej 
panogi.
- Poleg šolanja reševalnih psov se ukvarjate 
z vzgojo in prevzgojo psov za posamezne stran-
ke.
Predvsem se ukvarjam z vzgojo z name-
nom, da do prevzgoje sploh ne pride. Svo-
jim strankam, tečajnikom, predstavim pra-
vilne pristope, kako vzgojiti lastnega štiri-
nožca za kar najprijetnejše sobivanje. Do 
potrebe po prevzgoji po navadi pride, če se 
lastnik vzgoje ne loti pravilno in posledič-
no težave prerasejo zmožnosti lastnika in s 
tem ogrozijo sobivanje psa v družini, pa tu-
di širši okolici. V takem primeru me lastniki 
poiščejo in skupaj pripravimo načrt rehabi-
litacije psa in njegovo vrnitev v družbo. Je 
pa kdaj za prevzgojo preprosto prepozno. 
Ravno zato vedno znova poudarjam, ka-
ko pomembno je, da lastnik pravilno vzgo-
ji svojega psa in po potrebi pravočasno po-
išče pomoč strokovnjaka.
- Pri vas se lahko lastniki dogovorijo tudi za 
individualno delo s psom.
Da, delujem predvsem individualno, ker 
sem prišel do spoznanja, da je takšno de-
lo lažje in bolj kakovostno. Povsem se lahko 
posvetim posamezni stranki, njenim željam, 
zahtevam in potrebam. Delujem na terenu, pri 
stranki, kar pomeni, da psa najprej učimo v 
njemu poznanemu okolju, v okolju, ki ga bo 
moral obvladati in potem naučeno prenese-
mo v širšo okolico. Dosegljiv sem preko face-
book profila.
- O vaši predanosti in usposobljenosti govori-
jo osvojeni naslovi na tekmovanjih.
Bil sem prvi državni prvak v reševanju s psi 
na ruševini, osvojil sem tretje mesto na ekipnem 
svetovnem prvenstvu v iskanju na ruševini, s 
svojim psom Lokom pa sem opravil mission re-
adiness test, kar je mednarodna licenca za reše-
vanja v tujini. Ekipa Enote reševalnih psov Slove-
nije je leta 2015, ko sem bil pomočnik selektor-
ja, na svetovnem prvenstvu na Danskem osvoji-
la naslov svetovnega prvaka individualno in eki-
pno. Leto za tem sem prevzel mesto selektorja, s 
svetovnega prvenstva v Italiji pa smo prinesli od-
lično tretje mesto. 
Med drugim tudi ti uspehi potrjujejo, da naša 
kinološka društva in Enota reševalnih psov Slo-
venije kot krovna organizacija delujejo dobro in 
v pravi smeri.
Barbara Rozoničnik 
»Znotraj Kinološke zveze Slovenije in 
Enote reševalnih psov Slovenije, ki je del 
zveze, sem selektor in vodja ekipe za nasto-
pe reprezentance na svetovnih prvenstvih 
in ostalih tekmovanjih doma in v tujini. Sem 
tudi licenciran inštruktor za šolanje reševal-
nih psov pri Kinološki zvezi Slovenije.«
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 10
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Rože in čarovnije (11)
ZAGOVARJANJE IN POSTOPKI 
ZDRAVILCEV 
V nekaterih virih pisci navajajo, da 
so prvotno zagovarjali le svečeniki, 
torej bi naj tako ravnali tudi naši du-
hovniki. To je utemeljeno, vendar pre-
malo zapisano v strokovni literaturi. 
Kakor navaja Pavle Bohinc v 
svoji knjigi Koren lečen, koren stru-
pen, ki je izšla v Ljubljani leta 1992, 
je ohranjen zagovor stiškega be-
nediktinca Bernarda iz 12. stoletja, 
v katerem preganja zobobol in se 
glasi, preveden iz latinščine, takole: 
»Sedel je sveti Peter na skali iz mra-
morja, dvignil je roko h glavi in je bil 
žalosten od zobobola. Pride mimo 
Jezus in reče: »Zakaj si žalosten?« 
Peter pravi: »Prišel je črv potepuh in 
mi požrl zobe.« Jezus pravi: »Rotim 
te črv potepuh, da prideš ven in se 
umakneš in vnaprej božjega slu-
žabnika več ne mučiš. Amen.« 
Da so ljudje dejansko verjeli v 
to, da črv nažira zob, kadar te bo-
li, potrjuje ravnanje ženske, ki je v 
Potoku »izkuhavala« zobe in po po-
stopku velela bolniku, da izpljune, v 
pljunku pa je naštevala črve, ki da 
jih je pregnala iz bolečega zoba.
V Zgornji Savinjski dolini je zas-
lediti več zagovorov, ki so vezani 
na verska čustva. Na sploh je velja-
lo pravilo, če nekdo ne veruje oziro-
ma ne verjame v vsebino zagovo-
ra, tudi ta ne bo pomagal. Zelo red-
ki so primeri, ko zagovor ne ome-
nja božjih oseb ali svetnikov.
Ko so zdravilci zagovarjali, so 
različno postopali. Eni so zahtevali, 
da bolnik najprej moli. Če je šlo za 
žival, je moral moliti gospodar. Dru-
gi zdravilci so spet »najprej« moli-
li. Največ molitev je najdenih v za-
govoru iz okolice Brezja nad Mo-
zirjem, namreč kar enajst očena-
šev in češčenih Marij, pa še vero 
povrhu. Posebni tisti, ki so zagovar-
jali z modrim papirjem ali s pomoč-
jo drevesa, molitve niso zahtevali, 
ne vemo pa, če so te sami opravili, 
kajti vse, kar so govorili, so momlja-
li, da ni bilo razločiti besed, torej so 
»modlili«, kot so ljudje temu rekli.
Čudna dejanja med zagovori
Nekateri zagovori so bili vezani 
na dejanja, ki so vzbujala začude-
nje med udeleženci. Tako so pone-
kod postrgali vse tri kote sobe, v ka-
teri so zagovarjali, v četrtega pa so 
simbolično sesuli »nastrgano«.
Ponekod je zagovarjalec, ki je op-
ravljal ta obred, obvezno poiskal stik 
s telesom bolnika, ki ga je zagovar-
jal. Tako poznamo primere, ko je hu-
do vročinskega človeka med obre-
dom zagovora držal za palce nog, 
drugod so spet z roko krožili nad 
bolnim mestom ali drgnili z določe-
no snovjo ali kamnom. 
Kamni del obreda med zagovorom
Sploh so veliko uporabljali kam-
ne različnih barv kot del obreda 
med zagovorom. Največkrat so 
krožili okoli bolnega mesta s kam-
nom določene barve. Kamni so 
morali biti potočni. V Solčavi so ve-
ljali kamni le izpod mostu nabrani, 
po katerem so nosili mrliče na po-
kopališče. Največkrat so kamni za 
določene namene biti povsem do-
ločene oblike. Torej ne le barva, tu-
di oblika je bila pomembna.
Dr. Fran Kotnik je napisal med dru-
gimi tudi knjigo Narodopisje Sloven-
cev (1952), v kateri je posvetil ljudski 
medicini posebno poglavje. Govoril je 
o čudežni moči kamnov, ki so žlahtni 
in so jih najprej zarotili, da so potem 
imeli čudežno moč. Ponekod so jih 
nosili okoli vratu, tudi kot nakit. Na Ko-
roškem so jih tako obesili kar enajst, 
drugje so spet v hišah imeli »jagode« 
kamna, ki so morali biti le v hiši, da so 
obranili ljudi pred boleznimi oči. 
Posebno znani so bili kamni sv. 
Pavla, ki so služili mnogim ljud-
skim zdravilcem kot sredstvo pri 
zdravljenju. Tako smemo trditi, da 
so naši zdravilci, ki so uporabljali 
kamne, posnemali tiste, ki so delali 
s kamni sv. Pavla. Ti so bili največ-
krat umetno narejeni in oblikovani 
kot kovanci (okrogli). Na eni strani 
so pogosto odtisnili podobo sv. Ja-
neza Krstnika, na drugi pa križ. 
Znano je, da so na Koroškem pri 
modrasovem ugrizu obložili rano s 
temi kamni, potem ko so okoli rane 
najprej z njimi krožili. Zagovor, ki so 
ga tedaj govorili, je bil dejansko po-
vezan s svetnikom sv. Pavlom, za-
to so kamne poimenovani po njem.
Obrambna sredstva (amuleti)
V naših krajih so jih sicer manj 
uporabljali. Gre dejansko za zelo 
prastaro rabo raznih »magičnih« 
sredstev. Že v starem Egiptu jih za-
sledimo. Naš znani narodopisec in 
zgodovinar Fran Kotnik je zapisal, 
da ta sredstva nudijo nosilcu ma-
gično moč. Znano je, da so v oko-
lici Solčave porodnice, posebno 
tiste, ki so prvič rodile, rade sega-
le po amuletu iz Loreta. Gre za svi-
len trak v dolžini Kristusovega ozi-
roma Marijinega telesa. Tega so si 
opasale pred porodom, da bi dobi-
le posebno moč.
Posebno v času razsajanja ku-
ge so ljudje panično segali po amu-
letih vseh vrst. V našem okolju spo-
min ne seže tako daleč nazaj, zato 
so se navade okoli tega pozabile, 
pa vendar naj omenimo amulete, ki 
jih priporoča Večna pratika Antona 
Breznika, tiskana v Celju leta 1791.
»Gvishni nuzni Mitlni pred ku-
go se varvati«: Stolči suho žabo v 
prah, nasuj ga v svileno ruto in si jo 
nadeni za vrat. – V apoteki naj ti na-
redijo sredstvo po receptu doktorja 
Helmontusa. Nosi ga za vratom. – 
Mizaldus pravi, kateri zel zeli zob-
nika za vratom nosi, bo pred kugo 
obvarovan. – Monocensis Anony-
mus svetuje, da tisti, ki za vratom 
žabo ali kačji kamen nosi, mu kuga 
ne bo zlepa škodovala. Tudi posu-
šen in stolčen pajek je priporočljiv.
Preventivna sredstva 
(preprečevalna)
Navajamo odstavek o tem iz 
Breznikove Večne pratike. D. Her-
rennicus pravi, da vzemi v usta ra-
barbaro ali repuh, ali janež, ali belo 
kadilo. Tudi korenček velikega kore-
na uspešno pomaga. Nikoli pa ne 
pojdi k bolniku s teščim želodcem. 
Te nasvete je namenil pisec prepre-
čevanju kuge.
O preprečevalnih sredstvih piše dr. 
Kotnik, da imajo v ljudskem verova-
nju prav tako magično moč in poma-
gajo odvrniti domala vsako bolezen, 
pa tudi razne nesreče. Povsem dru-
gače so ravnali, ko so želeli ozdravi-
ti kako bolezen, za katero so smat-
rali, da ni naravnega izvora. Tedaj so 
uporabljali tako imenovana simpate-
tična sredstva. V naših krajih je bilo 
tega dosti. Tako so zlatenico (mišer -
bast) zdravili tako, da so izdolbli ko-
ren in vanj vlili urin bolnika. Tega so 
potem obesili v črno kuhinjo na glis-
te (nosilci) in verjeli, da, ko se posuši 
urin, izgine tudi bolezen. 
Nadaljevanje prihodnjič.
Naslovnica Breznikove pratike iz leta 1789
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017
Šolstvo, Oglasi
11
PODJETJE EBRAUN 
Dobri rezultati podjetja prinašajo nove investicije 
Podjetje Ebraun, katerega ustanovitelj in la-
stnik je Boštjan Erjavec, samostojni podjetnik iz 
Robanovega Kota, se ukvarja z zastopanjem in 
prodajo moške in ženske konfekcije. Po desetle-
tju dela v Elkroju in po osmih letih v hčerinskem 
podjetju v Celovcu je Erjavec prakso iz tekstilne 
stroke uspešno prenesel na svoje podjetje.
Na področju veleprodaje zastopajo pet nem-
ških blagovnih znamk na območju vseh repu-
blik nekdanje Jugoslavije. V lanskem letu so iz 
stečajne mase Elkroja odkupili 20-odstotni de-
lež Ona On.
Na področju maloprodaje je podjetje marca 
2014 v Velenju predalo namenu novo trgovino 
Edamo, kjer prodajajo izdelke nemških blagov-
nih znamk, ki jih zastopajo. Ponudba konfekci-
je v trgovini je namenjena kupcem srednje ge-
neracije. Poleg običajnih konfekcijskih številk 
je pri njih mogoče naročiti tudi modele izrazito 
majhnih ali velikih številk, ki jih lahko dobavijo iz 
matičnih tovarn iz Nemčije.
Konec lanskega leta so trgovino Edamo pre-
selili na novo, večjo lokacijo v isti zgradbi. S tem 
bodo lahko povečali tudi ponudbo moške kon-
fekcije. Ravno tako so s tem izboljšali delovne 
pogoje za zaposlene.
V obdobju 2014-2015 beležijo povečanje pro-
meta za kar nekaj odstotkov, skupno se je pro-
met v podjetju v obdobju 2015-2016 povečal za 
kar 40 odstotkov. Zaradi dobrih rezultatov so se 
odločili za novo investicijo, in sicer bodo delno 
obnovili gostišče Rogovilc v Solčavi, kjer bodo 
obiskovalcem na voljo odlično opremljene sobe.
»Za nami z izkušnjami stopajo v družinsko de-
javnost mladi nasledniki z novo miselnostjo in 
sodobnimi idejami,« je ob odprtju trgovine v le-
tu 2014 poudaril Erjavec. Rezultati kažejo, da so 
te besede obrodile sadove in da je podjetje na 
pravi poti k uresničitvi še tako oddaljenih ciljev.
PR
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Predsedniku državnega zbora so predstavili potrebe po dodatnih 
programih
Visokega gosta dr. Milana Brgleza je pozdravil direktor ŠCV Velenje mag. 
Ivan Kotnik (levo). (Fotodokumentacija ŠCV)
Prejšnji mesec se je na obisku 
v Velenju in Šoštanju mudil pred-
sednik državnega zbora dr. Milan 
Brglez s spremstvom. Obiskal je tu-
di Šolski center Velenje, kjer ga je 
sprejel direktor mag. Ivan Kotnik s 
sodelavci.
OKOLJE POTREBUJE ŠIROKO 
PALETO IZOBRAŽEVANJ 
Srečanja so se udeležili ravna-
telji posameznih šol, ki delujejo v 
sklopu šolskega centra. Prav ta-
ko sta bila prisotna podžupanja 
Mestne občine Velenje Breda Kolar 
in poslanec v državnem zboru Sa-
ša Tabaković s sodelavci. 
Direktor Kotnik je predstavil vse-
bine, vezane na to in prihodnje šol-
sko leto na ŠCV. Izpostavil je, da se 
v lokalnem in širšem okolju pojav-
ljajo potrebe po dodatnih izobraže-
valnih programih. Zaenkrat velenj-
ski šolski center kandidira za pro-
gram predšolske vzgoje.
AKTIVNO ZNANJE SLOVENŠČINE 
JE NUJA 
Gostitelji so izpostavili pobudo 
ministrstva za izobraževanje, zna-
nost in šport po še večjem sode-
lovanju pri vključevanju dijakov iz 
predvsem albansko govorečega 
področja v njihov izobraževalni sis-
tem. Pri tem je izjemno pomembno 
predvsem aktivno znanje sloven-
skega jezika. 
Sicer na Šolskem centru Velenje 
vzdržujejo redne stike z mednaro-
dnim okoljem. Bodisi, da se njiho-
vi dijaki udeležujejo različnih štu-
dijskih programov v tujini ali različ-
nih mednarodnih izmenjav dijakov 
in študentov, bodisi da se dijaki od 
drugod, kot je na primer iz Srbije in 
drugih držav balkanskega obmo-
čja, izobražujejo na ŠCV.
PREDSEDNIK PRI POUKU 
SLOVENSKEGA JEZIKA IN NA 
PROSLAVI
Po uvodnem razgovoru je 
Brglez prisostvoval pouku sloven-
skega jezika v oddelku dijakov iz 
albansko govorečega področja. 
Pozneje je imel še krajši razgovor 
z večjo skupino dijakov iz vseh šol 
ŠCV o vlogi in delovanju državne-
ga zbora.
Po obisku na šolskem centru si 
je ogledal Galerijo Velenje in novo 
razstavo Iskanje matrice, nato se je 
kot slavnostni govornik udeležil ob-
činske slovesnosti ob dnevu samo-
stojnosti in enotnosti v velenjskem 
domu kulture. 
Marija Lebar
Pestra ponudba moške in ženske konfekcije nemških blagovnih znamk v trgovini Edamo (Foto: NZ)
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017
12
Ljudje in dogodki
NOVOLETNI KONCERT V SOLČAVI
Prave stvari uspevajo tam, kjer je tradicija
V vedno veseli vasici Solčava so 
se od starega leta poslavljali že od 
božičnih praznikov naprej. Vrhu-
nec je bil novoletni koncert, ki je 
izzvenel kot bajka iz starih časov, 
ko so pod skalnimi vršaci še biva-
li čudni, škratom podobni možiclji. 
Ob številnih prazničnih prigodah, 
miniaturnih sejmiščih, filcarskih 
delavnicah, druženjih s tradicional-
nimi in novimi gosti na kmetijah ter 
vrvežem v domala vseh gostiščih 
je bil tudi brez snega iztek leta bla-
godejno doživljanje preskoka v no-
vo leto. 
KONCERT V ZNAMENJU 
DOMAČNOSTI
Organizatorjem so stali ob stra-
ni tudi ljudski pevci in pevke, ki so 
žlahtnili vaško dogajanje. V petek, 
predzadnjega decembrskega dne, 
pa so združeni organizatorji Turi-
stičnega društva in Občine Solča-
va, zavoda Rinka ter številni do-
mačini pripravili novoletni koncert 
z udeležbo umetnikov in kultur-
nih poustvarjalcev. V hladu večna-
menske dvorane na prostem so se 
v temi svetlikali beli lončki s čajem 
in po klinčkih dišečem zakuhanem 
vinu, ki so greli malo množico obi-
skovalcev. 
VSE NARED ZA VESELJE, ZIME PA 
OD NIKODER
Franci Podbrežnik – Solčavski 
se je v več vlogah hkrati predsta-
vil z izvirno zamislijo, da je vsakič, 
ko je priložnost, potrebno iz naftali-
na potegniti kaj zelo starega in pri-
kazati na nov način. Tako so Ber-
nardka Ipavec, Nejc Slapnik, De-
jan Ikovic, kulturniki KD Franc Her-
le Solčava ter otroci pod mentor-
stvom Katje Naraločnik prikazali 
zgodbo, ki jo je v živo pripovedova-
la bela botra Zima (Bernardka Ipa-
vec). Spraševali so se, kaj je zdaj 
s pravo gorsko zimo, s snegom in 
blagodejno belino, ki bi naj priča-
rala pristno božično in novoletno 
vzdušje. Pri vsem so imeli osrednjo 
vlogo prav zimski liki, domači palč-
ki in zlasti že malce ostareli škra-
ti Belan, Saunek in Klubašuc (Sla-
pnik, Ikovic in Podbrežnik).
Solčavski otroci 
so se zabavali ob 
starčkih škratih 
izpod Olševe.
Pod žarometi sta 
razveseljevali tudi 
Kristina in Ana Golob.
Gostje solčavskega 
novoletnega koncerta 
so bili iz vse doline.
V ozadju in ospredju 
hkrati je igrala 
mogočna glasba članov 
The Moonlighting 
Orchestra.
Botra Zima je 
prerokovala iz belih 
bukel še veliko snega in 
hudega mraza.
Brez filcanih izdelkov v 
Solčavi ne mine nobena 
prireditev.
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 13
Ljudje in dogodki
NA ODRU NAJPREJ ŠKRATI IN 
ŽUPANJA 
Po črno-belih tipkah so udarile 
vešče ročice glasbenikov, praznič-
ni zvoki pa so naredili prostor za 
slovesni nagovor z voščilom žu-
panji Katarini Prelesnik. Povedala 
je, da bodo tudi v prihodnje še ve-
liko storili za tople odnose, ureje-
nost kraja in občine, še več za tu-
ristično gospodarstvo ter sodelo-
vanje z vso dolino. Voščila je sreče 
v domove občanom in uspešnosti 
pri delu ter veselja v življenju. 
ŽLAHTNIM BESEDAM SLEDILA 
GLASBA IN PESEM 
Zapeli sta Ana in Kristina Go-
lob, orkestru se je pridružil Kar-
li Gradišnik, tokrat brez citer, le 
kot vokalist, in nato pevke Ma-
ja Šturm, Kristina Strašek ter Ja-
nja Đakovič. V ozadju in ospredju 
hkrati je igrala mogočna glasba 
članov The Moonlighting Orche-
stra. V odličnem vzdušju so skr-
beli za prijetno zabavo in vošči-
li: »Bodi slabo in staro pozablje-
no, novemu pa naj se odprtih src 
in radostni pridružimo vsi dobro 
misleči sosedje, sodelavci in pri-
jatelji.« Ko so svetle zvezde nad 
Solčavo že močno žarele, so od-
peli še zadnjo, v srce segajočo 
Ko pride polnoč, a je že takoj za 
tem izpod zvonika cerkve Marije 
Snežne udarila v sedmih plutonih 
barvita in bogata razsvetljava ne-
ba – čaroben ognjemet!
Tekst in foto: Jože Miklavc 
Županja Katarina Prelesnik je voščila sreče v domove občanom, uspešnosti 
pri delu in veselja v življenju.
Franci Podbrežnik – Solčavski je iz tamburina izvabljal zvončkljivo glasbeno 
spremljavo.
VENIŠE
Na ranču Burger snemali oddajo S polko in majolko v novo leto 
Nataša Burger s hčerko in sinom je ob pevcu Rudiju Šantlu nazdravila 
vsem obiskovalcem in gledalcem. (Foto: Marija Šukalo)
Snemanje silvestrske televizijske 
oddaje S polko in majolko v novo 
leto je lani potekalo na ranču Bur-
ger. Na Venišah jo je pripravila eki-
pa Kulturnega in humanitarnega 
društva Kronos. Na jubilejnem, de-
setem tovrstnem snemanju so bili 
med številnim nastopajočimi tudi 
zgornjesavinjski instrumentalisti in 
vokalisti – ansambel Črna mačka 
in vokalni sestav Rečiški pobi.
OBISKOVALCI OPAZOVALI 
USKLAJEVANJE MED TEHNIKI IN 
NASTOPAJOČIMI
Za humorne vložke sta poskr-
bela poštar Ivč in voditelj odda-
je Mitja Grmovšek z anekdotami 
in šalami. Obiskovalci so lahko 
opazovali, kako poteka snema-
nje, ter bili priča številnim uskla-
jevanjem med tehniki in nastopa-
jočimi.
Zgornjesavinjski ansambel Črna mačka z Evo Boto je pred kratkim izdal 
jubilejni CD s 15-imi skladbami. (Foto: Marija Šukalo)
NA SILVESTRSKO NOČ 
GLEDALCI SPOZNAVALI OBČINO 
NAZARJE
Pred snemanjem je Grmovšek 
izpostavil, da je oddaja name-
njena tistim ljudem, ki cenijo slo-
vensko glasbo. V krajih, kjer go-
stujejo, marsikomu dajejo mož-
nost, da prvič zapoje in zaigra 
pred občinstvom. Oddaja ne sa-
mo da združuje glasbenike, am-
pak skozi njo gledalci spoznava-
jo tudi kraje naše domovine. Ta-
ko so pri spremljanju posnetka 
na silvestrsko noč gledalci lahko 
spoznali občino Nazarje in njene 
znamenitosti.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 14
Organizacije
PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V LUČAH
Domoljubje bi morala biti vrednota, vgrajena v vse pore naše družbe
Župan občine Luče Ciril Rosc: »Stati in obstati bomo morali predvsem 
sami, to pa lahko le povezani navznoter in enotni navzven ob ponovnem 
globokem premisleku, kaj želimo.« (Foto: Marija Šukalo)
Območno združenje veteranov 
vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-
sko-Zadrečke doline, Policijsko ve-
teransko društvo Sever za celjsko 
območje - odbor Mozirje in Obči-
na Luče so v četrtek, 22. decem-
bra, v vlcerski bajti v Lučah pripra-
vili proslavo ob dnevu samostojno-
sti in enotnosti. S kulturnim progra-
mom so sodelovali učenci Osnov-
ne šole Blaža Arniča Luče.
S KREPITVIJO DOMOLJUBJA 
PRIDOBITA TAKO NAROD KOT 
DRŽAVA
Namesto državne himne, s kate-
ro se običajno začnejo tovrstne pri-
reditve, je voditelj Luka Paulič reciti-
ral Prešernovo Zdravljico. Svoj pog-
led na praznik je nato predstavil žu-
pan Ciril Rosc, ki je poudaril, da bi 
moralo biti domoljubje vrednota, 
vgrajena v vse pore naše družbe. S 
krepitvijo domoljubja pridobita ta-
ko narod kot država na večji pove-
zanosti in pripadnosti. 
Pri tem ne smemo pozabiti zgo-
dovinskih dogodkov, ki so vplivali, 
da smo Slovenci lahko zaživeli v 
samostojni državi, naj si gre za Ma-
istrov boj za severno mejo, naro-
dnoosvobodilni boj ali osamosvo-
jitveno vojno. »Mi smo tista genera-
cija, ki je končno dočakala lastno 
državo. Stati in obstati bomo mora-
li predvsem sami, to pa lahko le po-
vezani navznoter in enotni navzven 
ob ponovnem globokem premisle-
ku, kaj želimo,« je sklenil svoje raz-
mišljanje župan Rosc.
S PLEBISCITOM ZA IZSTOP IZ 
TAKRATNE JUGOSLAVIJE
Predsednik veteranskega zdru-
ženja Maks Slatinšek je povedal, 
da so z opravljenim delom v jubi-
lejnem letu zadovoljni. Še pose-
bej so veseli, da so peljali avtobus 
zgornjesavinjskih osnovnošolcev 
v Park vojaške zgodovine v Pivki 
in da so v obliki kratkih predavanj 
seznanili devetošolce osnovnih šol 
naše doline z osamosvojitvenimi 
dogajanji na območju Zgornje Sa-
vinjske doline.
AKCIJA SEVER
Predsednik mozirskega od-
bora policijskega veteranske-
ga društva Sever Jože Rojšek je 
spomnil na pomemben mejnik 
v naši novejši zgodovini, in sicer 
na akcijo Sever, ki je pomembno 
prispevala k osamosvojitvenemu 
procesu Slovenije. »S to akcijo so 
organi za notranje zadeve 1. de-
cembra 1989 preprečili tako ime-
novani miting resnice. Njegov cilj 
je bil ustaviti procese demokrati-
zacije Slovenije,« je izpostavil Roj-
šek in poudaril, da je milica kot po-
memben del obrambnih sil skupaj 
z vojaškimi in civilnimi struktura-
mi obranila našo domovino v pro-
cesu osamosvajanja. 
Marija Šukalo
OTVORITEV RAZSTAVE SEKCIJ DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE IN POSAMEZNIKOV
Veliko število sekcij zagotavlja pestrost pri ustvarjanju
Z razstavo v Galeriji Mozirje so upokojenci predstavili vse svoje dejavnosti. 
(Foto. Tatiana Golob)
Ena izmed prireditev, ki je v ted-
nu društva upokojencev pritegnila 
največ pozornosti Zgornjesavinjča-
nov, je bila razstava sekcij društva 
upokojencev in posameznikov iz 
Mozirja. Društvo je razstavo in dru-
ge dogodke pripravilo z namenom, 
da predstavijo svoje dejavnosti, s 
katerimi se ukvarjajo v tretjem ži-
vljenjskem obdobju.
SVOJE AKTIVNOSTI PREDSTAVILI 
SKOZI IZDELKE IN FOTOGRAFIJE
Z razstavo, ki so jo v sodelova-
nju z Osrednjo knjižnico Mozir-
je na ogled odprli sredi decem-
bra v Galeriji Mozirje, so upoko-
jenci predstavili vse svoje dejavno-
sti. Teh zaradi velikega števila sek-
cij zagotovo ni malo. Nekatere ak-
tivnosti so prikazali skozi fotografi-
je. Obiskovalci so si lahko ogleda-
li utrinke iz njihovih druženj, izletov, 
telovadbe, igranja šaha, pikada in 
projekta Starejši za starejše. 
Kot je v svojem nagovoru pove-
dala predsednica društva Marija 
Franko, je ena izmed najbolj aktiv-
nih sekcija vezilj in klekljaric, ki svo-
je izdelke razstavljajo širom Slove-
nije. Njihovi izdelki ter izdelki pletilj 
in kvačkaric so tako predstavljali 
jedro razstave. Frankova je še po-
vedala, da je razstava posebna po 
tem, da prvič predstavljajo izdelke, 
ki jih njihovi člani iz različnih razlo-
gov izdelujejo doma. Za nekatere 
nimajo sekcij zaradi njihove nara-
ve dela, drugi obvladajo svoje de-
lo in ne potrebujejo mentorja ali pa 
jim obveznosti druženja na sku-
pnih ustvarjanjih ne dovoljujejo. 
ŽUPAN SUHOVERŠNIK POHVALIL 
ŠTEVILČNOST SEKCIJ V DRUŠTVU
Letos so v goste povabili tudi Dru-
štvo podeželskih žena Toplica z Ljub-
nega ob Savinji. Njihova predsedni-
ca Margareta Atelšek je povedala, da 
so vabilo z veseljem sprejele, saj svo-
je delo in izkušnje rade delijo z drugi-
mi, rade pa se tudi kaj naučijo. 
Župan občine Mozirje Ivan Suho-
veršnik je povedal, da je vesel vsa-
ke priložnosti, kjer upokojenci po-
kažejo svoje spretnosti. Pohvalil je 
tudi pestrost sekcij, saj lahko v dru-
štvu tako vsak najde svoje mesto.
Za glasbeno popestritev so pos-
krbele pevke ženskega pevskega 
zbora iz Lokovice pri Šoštanju, ki 
so pod vodstvom Simone Strahov-
nik zapele venček domačih pesmi.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 15
Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki
ŽEGNANJE KONJ V ŠENTJANŽU
Običaj, ki se je ohranil skozi zgodovino
Običaj gojijo člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, ki so se po žegnanju podali na 
krajši pohod. (Foto: Marija Šukalo)
Na god sv. Štefana so po številnih krajih po 
Sloveniji potekali blagoslovi konj in živali. Tradi-
cionalno žegnanje je bilo tudi v naši dolini. Pred 
cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu je to de-
janje opravil rečiški župnik David Zagorc.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem kri-
ža ukrotil divjega konja, zato naj bi v očeh lju-
di prevzel zavezništvo nad konji. Sicer pa so v 
preteklosti te živali ljudem pomenile predvsem 
preživetje, zato je bilo njihovo zdravje še kako 
pomembno. Nastal je običaj, da so za srečo in 
zdravje prosili omenjenega zavetnika živali.
Običaj, ki se je ohranil skozi zgodovino, danes 
v naši dolini gojijo člani Konjerejskega društva 
Zgornje Savinjske doline, ki so se po žegnanju 
podali na krajši pohod preko šentjanške gmaj-
ne do Okonine, kjer so imeli družabno srečanje. 
Marija Šukalo
LUČE, LJUBNO OB SAVINJI
Novoletni spust s kajaki po ledeni Savinji
Druščina ljubiteljev kajakaštva se je podala na plovbo po ledeni Savinji, ki je premogla le dobre 3 °C.
Drugi dan letošnjega leta so se v Strugah 
pred Lučami zbrali kajakaški zanesenjaki in 
avanturisti na tradicionalnem, že 22. novole-
tnem spustu s kajaki po Savinji. Pisana drušči-
na ljubiteljev kajakaštva torej, od Luč do Maribo-
ra, pa še en pravi Gorenjec je bil med njimi. Brez 
žensk tudi tokrat ni šlo, saj je bila v ledeni reki tu-
di Mateja Verbuč, ki je manjkala le na nekaj po-
novoletnih avanturah. 
Trinajsterica kajakašev se je podala na plov-
bo po ledeni Savinji, ki je premogla le dobre 3 °C. 
Na cilju pri mostu ob apnenici je bilo za udele-
žence ponovno dobro poskrbljeno. Jože Atelšek, 
po domače Vrškin, jih je že devetnajstič pričakal 
z zakurjenim ognjem, ob katerem se je družab-
no srečanje kajakaških prijateljev in njihovih dru-
žinskih članov nadaljevalo v pozno popoldne. 
Prav spontana pomoč zgoraj omenjenega je po 
besedah Boštjana Gomboca, pobudnika in ude-
leženca prav vseh spustov, pohvale vredna in v 
današnjem času vse bolj redka. 
Tekst in foto: Franjo Atelšek
SILVESTROVANJE NA REČICI OB SAVINJI
Organizator prijetno presenečen nad obiskom
V najdaljši noči v letu na Rečici ob Savinji med razigranimi obiskovalci ni 
manjkalo dobre volje. (Foto: Marija Šukalo)
Silvestrovanja imajo na Rečici 
ob Savinji bogato zgodovino. Tudi 
v soboto je bilo kar nekaj ljudi, ki so 
polnoč in novo leto pričakali v ve-
seli družbi na prostem. V preteklo-
sti so silvestrovanje na trgu organi-
zirali člani turističnega društva, se-
daj ga dve leti zapored prireja mla-
di podjetnik David Žunter oziroma 
Dačo bife. 
Na Rečico so prišli silvestrovat 
Zgornjesavinjčani, največ je bi-
lo seveda domačinov in krajanov 
okoliških zaselkov. Z dobro voljo 
opremljeni so med veselimi vzkli-
ki in pozdravi novega leta ugo-
tovili, da za kaj takega nikakor ni 
premrzlo. Za ples in zabavo so s 
preigravanjem številnih uspešnic 
na parkirišču pred Dačo bifejem 
poskrbeli člani zasedbe Duo Mix. 
David Žunter je z organizacijo sil-
vestrovanja povezal ljudi, nam pa 
povedal, da vendarle ni pričakoval 
tolikšnega obiska. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 16
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
BOŽIČEK V VRTCIH GORNJI GRAD IN BOČNA
Za bogata darila so se Božičku zahvalili s prepevanjem
Ob dreveščku so otroci osvojili Božičkovo 
srce s prepevanjem in se razveselili skupnega 
fotografiranja. (Foto: Tina Gutman)
V dneh pred božičnimi prazniki je otroke iz vrt-
ca Gornji Grad in Bočna obiskal Božiček. Otroci 
so ga težko pričakovali, saj so se vse leto trudili 
biti pridni. Božiček je v družbi župana Stanka Og-
radija in predstavnikov občinske uprave obiskal 
vse oddelke vrtca v Gornjem Gradu in Bočni ter 
otroke bogato obdaril z novimi igračami. Pri tem 
mu je seveda pomagala občina.
Otroci so se Božičku zahvalili z darilci, ki so 
jih sami izdelali, zapeli so mu tudi nekaj pesmic. 
Obljubili so mu, da bomo še naprej tako pridni in 
ubogljivi kot do sedaj, saj so prepričani, da jih bo 
prihodnje leto zopet obiskal.
Štefka Sem
BOŽIČNA TRŽNICA IN OTROŠKE DELAVNICE
V predprazničnih dneh za vsakogar nekaj
Na tržnici se je bilo možno založiti z domačimi izdelki. (Foto: Štefka Sem)
Dan pred božičem in na božični 
dan je v Gornjem Gradu zaživela tr -
žnica domačih izdelkov. Na stojni-
cah se je bohotila bogata izbira kru-
ha, peciva, mesnih izdelkov, paštet, 
sirov in podobnega. Poleg tega je bi-
lo mogoče kupiti med in medene iz-
delke. Tržnico je organiziralo turistič-
no društvo, ki je prav tako pripravilo 
otroške delavnice v učilnici župnišča.
Otroci so lahko sodelovali na eni 
do dveh delavnic. Z Niko Kolenc 
so izdelovali božične lučke; kozar-
ce so oblepili s servieti z božičnim 
motivom. Irena Škulj pa je z otroki 
izdelovala smrečice iz časopisne-
ga papirja in bleščic. Delavnic se 
je udeležilo trinajst otrok, ki so svo-
je izdelke ponosno odnesli domov.
Štefka Sem
Otroci so izdelovali smrečice iz časopisnega papirja. (Foto: Irena Škulj)
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017
Ljudje in dogodki, Organizacije
17
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Silvestrovanje pripravili v znak hvaležnosti občanom
Lepo število ljudi je okrog polnoči napolnilo šotor. 
(Fotodokumentacija PGD Mozirje)
V Mozirju je ponovno poteka-
lo silvestrovanje na prostem. Tega 
so pred gasilskim domom pripravi-
li mozirski gasilci. Ker gre za gasil-
ce, so dogodek poimenovali Silve-
strujte varno.
ZAHVALA OBČANOM IN 
PRIJATELJEM 
Gasilci so se odločili, da v letu, 
v katerem so izpeljali številne do-
godke, pripravijo še silvestrovanje. 
Drugi in glavni razlog za organiza-
cijo silvestrovanja pa je bila zahva-
la vsem občanom in ostalim prija-
teljem za pomoč in podporo, ki jim 
jo izkazujejo na različne načine.
POSKRBLJENO TUDI ZA ŽIVO 
GLASBO IN OGNJEMET
Obiskovalci, katerih število se 
je znatno povečalo šele nekaj 
pred polnočjo, so lahko uživali ob 
zvokih ansambla Falant, ob pol-
noči pa je nebo prekril tudi ognje-
met. Da goste ne bi preveč zeblo, 
je poskrbel kozarec čaja ali ku-
hančka, iz kuhinje pa je dišalo po 
ocvrtih piščančjih bedrih, franco-
ski solati in hot dogih. Lepo števi-
lo ljudi, ki je okrog polnoči napol-
nilo šotor, kaže na to, da so Mo-
zirjani pogrešali silvestrovanje 
na prostem.
Primož Vajdl
V LOGARSKI DOLINI JE BILO KONEC LETA POLNO GOSTOV
V prenovljenem hotelu Plesnik so veselo silvestrovali
Ob novoletni ponudbi ni manjkalo niti izjemnih okrasnih in praktičnih 
unikatnih izdelkov iz lesa mojstra Martina Slapnika iz Solčave. 
(Foto: Jože Miklavc)
Da se turistično gospodarstvo 
pobira tudi v naši dolini, še pose-
bej na Solčavskem, pove dejstvo, 
da so v zadnjem lanskem tednu 
dodobra napolnili večino prostih 
postelj, veselo pa je bilo prav v ča-
su preskoka letnice. Tako so go-
stje, večinsko iz oddaljenih kra-
jev in tujine, zakupili dvodnevno 
silvestrovanje v vseh gostiščih in 
na kmetijah v Logarski dolini, ho-
tel Plesnik je bil poln do zadnjega 
prenočišča.
TEDEN OD BOŽIČA DO NOVEGA 
LETA V ZNAMENJU PRAZNIKOV
V Logarski dolini so gostinsko 
turistični ponudniki že ob božičnih 
praznikih pripravili ponudbo raz-
ličnih dejavnosti, ponudbo doma-
čih izdelkov ter razvajanje povsod 
tam, kjer imajo za to dobre mož-
nosti. Dan pred božičem so organi-
zirali solsticijev pohod v Potočko zi-
jalko, delavnico polstenja z Mino v 
hotelski lovski sobi, bogato fitnes in 
wellness ponudbo v hotelu Plesnik, 
odprtje jaslic Andreja Grudnika v 
kapelici pri cerkvi Marije Snežne, v 
dolini sprehod do kapelice Kristusa 
Kralja idr. 
LUČE IN SOLČAVA V BOLJŠI 
POVEZAVI
Naslednjega dne so sledila jo-
ga v vili Palenk ter animacije za 
otroke na prostem, prihod in ob-
darovanje Božička v penzionu Na 
Razpotju, božičkovanje ob zaku-
hančku v Solčavi, obisk živih jaslic 
na Hočevarjevi njivi v Lučah (mož-
nost obiska v dveh dneh), ter na 
božični večer možnost obiska bo-
žičnega koncerta lučkih pevskih 
zborovskih skupin v cerkvi sv. Lo-
vrenca.
Še večja ponudba prireditev in 
ogledov je bila 30. decembra, ko 
so v Solčavi pripravili novoletni 
koncert, filcanje v penzionu Na 
Razpotju, v hotelu več možnosti 
joge in meditacije ter zvočne ko-
peli. Zaživela je tržnica z lokalno 
pridelanimi izdelki umetnostne 
obrti, živil in kulinarike.
SILVESTROVANJE Z VRHUNSKO 
KULINARIKO
Zadovoljni so bili v hotelu Plesnik, 
saj so gostje po besedah Martine in 
Nine Plesnik napolnili vse njihove 
zmogljivosti ter izdatno izrabili mož-
nosti prenovljenega wellnessa. Eki-
pa kuhinje je na čelu s chefom Ne-
nadom pripravila svečani silvestrski 
meni »slow food« z vplivom franco-
ske in angleške kulinarike. Hotelske 
goste je pospremil v novo leto Zodi-
ac band in ognjemet. Naslednja dva 
prosta dneva so izkoristili s spreho-
di po Logarski dolini ter v okrilju 
gostoljubnega hotela.
Jože Miklavc
Gostje hotela Plesnik so se kar sami vključili v zabavni program in veselo 
vstopili v novo leto. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017
18
Šport, Oglasi
PRVIČ IZBRALI ŠPORTNIKE LETA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Na vrhu zablestela Maja Mihalinec 
in Franček Gorazd Tiršek
Ob sproščujoče zabavnem programu so v četrtek, 29. de-
cembra, v športni dvorani v Mozirju razglasili najboljše špor-
tnice, športnike, športne ekipe in organizatorje športnih prire-
ditev na območju sedmih občin naše doline. Lanska udeležen-
ca olimpijskih in paraolimpijskih iger, Maja Mihalinec in Fran-
ček Gorazd Tiršek sta prejela naziva športnica in športnik leta 
2016 v Zgornji Savinjski dolini.
cijski komite v smučarskih skokih 
Ljubno (ženske) za tekmovanja na 
ljubenski skakalnici. 
Nekdanjemu vsestranskemu 
športniku, organizatorju prireditev, 
pobudniku za podporo športom ter 
velikemu prostovoljcu s tega pod-
ročja Danilu Dobovičniku so po-
delili priznanje za življenjsko delo. 
Dobovičnik se je visokega prizna-
nja razveselil, saj, kot je dejal, je bi-
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM
Občine so v strokovno žirijo za 
predlog nominacij in za končni iz-
bor imenovale znane športne pe-
dagoge, športnike ter športne so-
delavce, ki jih je vodil športni novi-
nar, tudi idejni pobudnik in glavni 
organizator akcije Ivo Milovanovič. 
Žirija je upoštevala 51 1 prejetih gla-
sovnic in skupaj s svojo presojo do-
ločila končne zmagovalce. 
Naziv športnica leta 2016 so po-
delili tekačici Maji Mihalinec, udele-
ženki olimpijskih iger v Riu de Ja-
neiru. Športnik leta 2016 je postal 
Franček Gorazd Tiršek – Nani, no-
silec srebrne kolajne s paraolimpij-
skih iger v Riu v strelstvu. 
Kot najboljšo ekipo med petimi 
nominiranimi so razglasili Smu-
čarsko skakalni klub Ljubno BTC. 
V skupini mladih športnic so izbra-
li odbojkarico Niko Cigale. V skupi-
ni mladi športnik je zmagal alpski 
smučar Nejc Naraločnik.
lo njegovo življenje pred boleznijo 
en sam preplet dobrega odnosa 
do dela in športa.
Priznanja in posebne, lesene po-
kale z logotipom prireditve ter na-
grade so podelili županja in župa-
ni zgornjesavinjskih občin ter pred-
stavniki organizatorja in najpo-
membnejših sponzorjev. V imenu 
vseh se je zahvalil prejemnik pri-
znanja in naziva športnik leta Fran-
Zadovoljni nagrajeni športniki, pokrovitelji akcije, glasbeniki in organizatorji
Maji Mihalinec sta priznanje vročila mozirski župan Ivan Suhoveršnik (levo) 
in predstavnik SKB Igor Boršnak.
Frančku Gorazdu Tiršku sta čestitala in podelila pokal ljubenski župan 
Franjo Naraločnik (levo) in podjetnik Iztok Podkrižnik.
Žirija je na osnovi glasovnic in 
svojih ocen izbrala za najboljšega 
prireditelja tekmovanja organiza-
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 19
Šport
ŠPORTNIK LETA:
1. Franček Gorazd Tiršek (strelstvo)
2. Antonio Mlinar Delamea (nogomet)
3. Aljaž Krefl (nogomet)
ŠPORTNICA LETA:
1. Maja Mihalinec (atletika; tek)
2. Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
3. Tina Gutman (lokostrelstvo)
MLADI ŠPORTNIKI:
1. Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
2. Jan Kramer (atletika; tek)
3. Timi Zajc (smučarski skoki)
MLADE ŠPORTNICE:
1. Nika Cigale (odbojka) 
2. Špela Pistotnik (ju-jitsu)
3. Petja Brglez (smučarski skoki)
NAJBOLJŠE EKIPE: 
1. SSK Ljubno BTC 
2. Košarkarski klub Nazarje (moški)
3. Odbojkarski klub Mozirje (ženske)
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
1. Organizacijski komite v smučarskih skokih Ljubno 
2. Smučarsko društvo Beli zajec
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO V ŠPORTU
Danilo Dobovičnik (vsestranski športnik in športni funkcionar)
ček Gorazd Tiršek, rekoč, da je bil 
trud vseh športnikov in doseganje 
uspehov njihov cilj ter da je preje-
ti priznanja od svojih ljudi, med do-
mačimi športniki nekaj zelo lepega 
in spodbudnega.
SPREMLJAJOČI GLASBENI 
PROGRAM
Nastopila sta združena pevska 
zbora osnovnih šol Ljubno ob Sa-
vinji in Luče pod vodstvom zboro-
vodje Mitja Venišnika, izvirna skupi-
na Pepel in kri, ansambel Golte ter 
priljubljena domačinka, popular-
na pevka Alya. Ob vodenju priredi-
tve športnega novinarja Saše Jer-
koviča je bilo v skoraj polni dvorani 
sproščeno in prijetno vzdušje, ki ga 
je dvignil tudi nagovor športnikom 
koordinatorke med župani občin v 
dolini, županje občine Solčava Ka-
tarine Prelesnik. Med drugim je de-
jala: »Ne le, da je šport zdrava in 
zelo lepa človeška dejavnost, šport 
združuje in navdušuje ter spodbu-
ja prijateljstvo.«
PRVA PRIREDITEV KOT MODEL
Predstavnik pokroviteljev Iztok 
Podkrižnik, direktor družbe Pod-
križnik, je spodbudil k nadaljevanju 
izbiranja športnikov leta v Zgornji 
Savinjski dolini in čestital pobudni-
ku Milovanoviču za izziv ter odlično 
organizacijo. Povabil je k podpori 
in pomoči športu in športnikom ter 
k donatorstvu tudi druge uspešne 
podjetnike.
Pobudnik in glavni organizator 
akcije ter prireditve Ivo Milovanovič 
je dejal: »Po dolgotrajnem trdem 
delu nam je uspelo z veliko mero 
entuziazma sodelavcev ter z ob-
činskimi zaupniki za šport in rekre-
acijo izbrati najboljše med odlični-
mi športniki te doline. V Mozirju je 
bila izvedena prva takšna priredi-
tev, ki bo zapisana v malo zgodo-
vino, verjamem, da lepa in uspe-
šna ter tako ne zadnja. Brez izda-
tnega sodelovanja pokroviteljev in 
nekaj zvestih sodelavcev bi bil vi-
soko zastavljen cilj neuresničljiv. 
Obsežna organizacija ni bila sa-
moumevna, pa tudi ne poceni. A 
je najpomembnejše pri vsem, da 
Najboljši mladi športnici, odbojkarici Niki Cigale sta priznanje podelila 
športna akterja Bojan Napotnik (levo) in Vili Krajnc.
Mlademu športniku leta, smučarju Nejcu Naraločniku sta stisnila roko 
nazarski župan Matej Pečovnik (levo) ter glavni in odgovorni urednik 
Savinjskih novic mag. Franci Kotnik.
Rajko Pirnat je v imenu 
ljubenskega organizacijskega 
komiteja v smučarskih skokih 
prejel pokal za prireditelja športnih 
tekmovanj leta 2016.
smo preizkusili koncept ter da smo 
športnicam in športnikom med do-
mačimi občani izrazili spoštovanje 
za trdo, nesebično delo in doseže-
ne športne rezultate.«
Prireditev je bila velik dogodek, 
vreden priznanja in nadaljeva-
nja tradicije. Izkazalo se je, da je 
športna dvorana zelo primerna za 
takšne dogodke, saj je pri udelež-
bi skoraj tisoč obiskovalcev pote-
kalo vse brez težav. Svoje so z od-
lično organizirano redarsko služ-
bo prostovoljno prispevali člani 
PGD Mozirje.
Jože Miklavc
Priznanje z nagrado za življenjsko 
delo je prejel Danilo Dobovičnik.
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 20
Šport, Informacije
SNEŽNI FUTSAL NA GOLTEH
Prvi turnir v gorskem snežnem futsalu v Sloveniji
Mali nogometno snežni stadion pod Blatnikom se je izkazal za novo poživitev zimskih radosti na 
Golteh. (Foto: Jože Miklavc)
Na dan uradnega pričetka nove smučarske 
sezone na Golteh so na nadmorski višini ok-
rog 1.450 metrov v izteku proge Blatnik pripravi-
li prvi turnir v gorskem snežnem nogometu. Po-
merile so se tri četvorke preizkušenih nogometa-
šev: ekipa evropskih vinskih prvakov, ekipa šta-
jerske poslovne lige in ekipa Golte. 
IZJEMNA STRELSKA UČINKOVITOST 
NOGOMETAŠEV
Udeleženci so na turnirju pokazali srčnost, 
smučarsko-hokejske spretnosti in znanje zabi-
janja golov. Zadetkov res ni manjkalo, saj je bil 
rezultat finalnega dvoboja med evropskimi vin-
skimi šampioni, ki so postali zmagovalci turnir-
ja, in na koncu drugouvrščeno ekipo poslovne-
žev Štajerske kar 13:8. Skupaj je v 60 minutah 
spektakularnega turnirja padlo kar petdeset go-
lov, kar bi lahko zapisali v posebno knjigo rekor-
dov »Golte-Guinness«. 
ZDRAVICA S PENINAMI
Čeprav se pravi športniki izogibajo dopinga, 
zlasti pa uživanja alkohola, so si vroče-mrzli 
futsal igralci dali duška s peninami dveh znanih 
vinarjev, ki sta ta dan na Golteh predstavljala no-
vo vinsko blagovno znamko Pubec. Po besedah 
organizatorja turnirja Mitje Škrabla to zanesljivo 
ni bil zadnji tovrstni spektakel na snegu.
Jože Miklavc
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane 
knjige v letu 2016
Odrasli: 
Miklavčič, Milena: Ogenj, rit in kače niso 
za igrače, Jančar, Drago: To noč sem jo vi-
del, Strayed, Cheryl: Divja : izgubljena in naj-
dena na pešpoti življenja, Rosnay, Tatiana: 
Sarin ključ, Moyes, Jojo: Ob tebi, Bignardi, 
Daria: Popolna akustika, Sparks, Nicholas: 
Talisman, Gabaldon, Diana: Kačji pastir v 
jantarju, Nesbo, Jo: Leopard, Milek, Vesna: 
Cavazza : biografski roman, Mazzantini, 
Margaret: Ne premikaj se, Deveraux, Jude: 
Jutro v barvi sivke, Sparks, Nicholas: Varno 
zavetje, Young, Samantha: Dublinska ulica.
Mladinska literatura: 
Rippin, Sally: Brina Brihta, Russell, Ra-
chel Renée: Zguba : dnevnik, Mazzini, Miha: 
Zvezde vabijo, Dahl, Roald: Matilda, Makaro-
vič, Svetlana: Pekarna Mišmaš, Muster, Mi-
ki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in La-
kotnika, Prežihov Voranc: Solzice, Milčinski, 
Fran: Butalci, Seliškar, Tone: Bratovščina Si-
njega galeba, Makarovič, Svetlana: Sapra-
miška, Davis, Jim: Garfield, Pa, pa, John 
Green: Lažna mesta, Hager Mandy: Dragi 
Vincent. 
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Uspešno organizirali turnir v pikadu
Moški člani Društva upokojencev Mozirje so zasedli ekipno drugo mesto, drugi med posamezniki je 
bil tudi njihov član Jože Podrižnik. (Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirskim upokojencev nikoli ni dolgčas, saj 
se pod okriljem svojega društva v različnih sek-
cijah lotevajo vedno novih projektov. V okviru le-
tošnjega tedna upokojencev so tako med dru-
gim v prostorih OŠ Mozirje organizirali turnir v 
pikadu.
Na druženje so povabili pikaderje od blizu in 
daleč. Vabila so naslovili na društva, ki delujejo 
pod okriljem celjske pokrajinske zveze. Udeležba 
na turnirju je bila zelo dobra, saj so se ga udele-
žile ekipe iz Zgornje in Spodnje Savinjske ter Ša-
leške doline, prišla je tudi ekipa iz Kidričevega. 
Tekmovanje je potekalo odlično organizirano. 
Domačini so se dobro odrezali. Moški so za-
sedli ekipno drugo mesto. Drugi med posa-
mezniki je bil tudi njihov član Jože Podrižnik. De-
kleta so imela malce manj sreče, pa ob tem ni 
bilo kakšnega razočaranja, prej veselje in zaba-
va ob sproščenem druženju.
Tekmovanje je tako dobro uspelo, da se je 
društvo že prijavilo na razpis za organizacijo po-
krajinskega turnirja. Padla je tudi ideja o organi-
zaciji redne lige.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 21
Šport
5. NOČNI TEK IN POHOD V SPOMIN NA RUTH PODGORNIK REŠ
Spominskemu druženju dodali 
dobrodelnost
V torek, 27. decembra, se je na mozirskem 
sejmišču zbralo več kot sto udeležencev 5. spo-
minskega pohoda in teka v spomin na pokojno 
vrhunsko ultramaratonko in vrtnarko Ruth Pod-
gornik Reš. Organizatorki Bernardi Čeplak Po-
znič in ostalim rekreativcem se je pridružil sin 
Podgornik Reševe Miha Podgornik, ki je tudi 
sam odtekel deset kilometrov iz Mozirja do Na-
zarij ter v Loke in nazaj.
TUDI PETA IZVEDBA TEKA IN POHODA 
ODLIČNO USPELA
Ko se je okrog 17. ure ob neugodnem sever-
nem vetru v nekaj minutah zbrala več kot sto-
tnija pohodnikov in tekačev in je tema izpodrini-
la dnevno svetlobo, so udeleženci prižgali nag-
lavne lučke za pričetek pohoda in teka. Čeplak 
Pozničeva je kot glavna organizatorica dejala, 
da ji je odleglo, ko je videla, da se je že petič 
zbralo toliko prijateljev rekreativcev na zdaj že 
tradicionalnem prednovoletnem srečanju. »Ve-
sela sem, da je z nami tudi sin tako posebne 
ženske, kot je bila Ruth, Miha Podgornik, ki v 
marsičem dokazuje, da so v njem geni pleme-
nite dame in športnice, ki je zapustila mlajše-
mu rodu Slovenk in Slovencev zares bogato be-
ro vrtnarskih in kulinaričnih umetnin ter prete-
čenih maratonov.«
Maratonka Bernarda Zvir je ob tej priložnosti 
povedala, »da je spominski tek v prvi vrsti name-
njen druženju tekačev in pohodnikov ter nima 
tekmovalne note. A je tovrstno srečanje tekačev 
in tekačic pomembno, saj se na resnih tekmah 
skorajda ne moremo družiti, kajti ob tekmoval-
ni mrzlici in običajni nervozi ni prav veliko prilož-
nosti za kaj takega.« 
PO TRASI MALEGA MARATONA 
MOZIRJE
Trasa teka in pohoda je bila enaka kot pri ma-
lem maratonu Mozirja, le da ni potekala skozi 
trško jedro, temveč ob Savinji mimo nazarske-
ga Vrbovca ter za tekače do Lok in nazaj do Mo-
zirskega gaja. Pohodniki so tako prehodili pet ki-
lometrov, tekači pa pretekli še enkrat toliko pro-
ge ob lastnih virih svetlobe. 
SPOMINSKEMU DRUŽENJU DODALI 
DOBRODELNOST
Po tem, ko so na gladino Savinje položili dve 
vrtnici v spomin na pokojno športnico, so se ne-
kaj časa zadržali še v sproščenem klepetu ob 
napitkih in domačem pecivu, v že znan »gasilski 
aparat« za prostovoljne prispevke za novo vozi-
lo PGD Mozirje pa so zbrali lepo vsoto prepotreb-
nih denarcev.
»Mozirski gasilci smo iz srca hvaležni za vse 
pobude in načine zbiranja sredstev za novo ga-
silsko cisterno. Poznič Čeplakova se je odloči-
la in 5. tek v spomin na Ruth naredila dobrode-
len. Vse takšne akcije naših sosedov, prijateljev 
in znancev kažejo na močno zavedanje, da ga-
silci ne kupujemo opreme zase, temveč zato, 
da lahko pomagamo komurkoli,« je povedal Ro-
man Čretnik ml., predsednik mozirskih gasilcev, 
ki so pomagali pri organizaciji te pohvale vred-
ne prireditve.
Jože Miklavc
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Uvodni zmagi 
Mogla in Presečnika
Jernej Presečnik je zmagal v kategoriji do 15 
let. (Foto: IM)
Konec decembra so se v Žireh pomerili smu-
čarski skakalci. Že uvodne tekme so pokazale, 
da so mladi ljubenski skakalci dobro pripravlje-
ni na novo sezono. Med mladinci je na prvi tek-
mi zmagal Žak Mogel, Filip Vranc je bil deveti in 
Luka Robnik dvanajsti. V kategoriji mladink do 
20 let je Petja Brglez osvojila peto mesto. V kate-
goriji do 15 let je zmagal Jernej Presečnik, peti je 
bil Karlo Vodušek. V kategoriji do 14 let je Lenart 
Presečnik osvojil četrto mesto, Gorazd Završnik 
pa si je delil enajsto.
Štefka Sem
Med mladinci je zmagal Žak Mogel. (Foto: IM)
V Mozirju se je zbralo nad sto pohodnikov in tekačev na srečanju v spomin na Ruth Podgornik 
Reševo. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 22
Kronika, Zahvale
Kogar imaš rad, nikoli ne umre,
le na drugačen način je z nami.
ZAHVALA
V zadnjem tednu pravkar minulega leta nas je v visoki starosti, 
vendar nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, 
dedek in pradedek
Anton BREZNIK st.,
Brinjevčev Toni iz Luč
17. 6. 1926 - 27. 12. 2016
Hvala dobrim sosedom in vsem, ki ste nam pomagali in nam ob bo-
leči preizkušnji stali ob strani.
Za pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja se zahvaljujemo 
reševalni službi Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje.
Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej 
se zahvaljujemo ribičem, planincem, članom Zveze borcev, patru Kar-
lu Gržanu, pevcem, govornici Valčki in citrarju Karliju.
Vsi njegovi
POŽAR V ŽLABRU
Pogorišče pri Hudoklinovih udarniško čistili krajani in gasilci
Zadnji torek v decembru je bil 
pri Hudoklinovih v Žlaboru pov-
sem navaden dan, v katerem sta 
Marinka in Niko postorila to in ono 
okrog domače delavnice. Toda 
popoldne se je sprevrglo v nočno 
moro. Zgorelo je namreč sinovo 
stanovanje, v katerem je občasno 
bival, kruh si Jernej namreč služi 
v tujini. Da se je stanovanje zra-
čilo in segrevalo sta skrbela star-
ša. Tako je bilo tudi tega usodne-
ga torka.
»Ko sva prišla, sva malo nakuri-
la v kamin in se odpravila ven, da 
pospraviva okrog hiše. Ko sva na-
ložila na traktorsko prikolico nekaj 
odpadnega materiala, sva ga od-
peljala v Nazarje. Samo parkirala 
sva, ko sva prejela klic, da pri sinu 
gori,« je dogodek skrušeno opiso-
vala mama Marinka.
HITRA INTERVENCIJA 
GASILCEV
Na kraj požara so prihiteli ga-
silci PGD Gorica ob Dreti, Šmar-
tno ob Dreti, Nazarje in Mozirje. V 
intervenciji je po besedah podpo-
veljnika PGD Nazarje Sreča Urtlja, 
ki je akcijo vodil in koordiniral, so-
delovalo več kot 50 operativcev. Ti 
so odkrili strešno kritino, pogasili 
ogenj, pregledali stanovanje s ter-
mo kamero ter prezračili prostore. 
Prav tako so skrbeli, da se požar 
ni razširil na bližnji gozd in sosed-
nje objekte. Nazarski gasilci so op-
ravljali tudi požarno stražo nasled-
njega dne in pomagali pri sanaci-
ji pogorišča. 
PRI ODPRAVI POSLEDIC V 
POMOČ KRAJEVNA SKUPNOST IN 
OBČINA
Pogorišče sta si ogledala župan 
občine Nazarje Matej Pečovnik in 
predsednik kokarskega krajevne-
ga odbora Jani Turk. Po župano-
vih besedah so v občini poskrbe-
li za kontejner in odvoz odpadkov 
pri čiščenju pogorišča. Že takoj po 
končani intervenciji gasilcev je na-
mreč steklo čiščenje in odstranje-
vanje odpadnega materiala. 
Udarniško akcijo je organizira-
la kokarska krajevna skupnost. 
V njej so sodelovali številni kra-
jani in gasilci. Po Turkovih bese-
dah so o pomoči družini Hudok -
lin pri odpravljanju posledic po-
žara spregovorili tudi na sestan-
ku krajevnega odbora. Pri tem so 
si bili enotni, da se bosta krajev -
na skupnost in občina pri odpra-
vi posledic požara angažirali po 
svojih najboljših močeh. 
Pogorišče si je ogledala tudi 
policija in ugotovila, da je požar 
povzročila iskra v dimniku. 
V DOLINI VELIKO DIMNIŠKIH 
POŽAROV
Dimniški požari so decembra 
Zgornjesavinjčanom kar nekaj-
krat povzročali škodo. Pogostost 
teh požarov se je po mnenju po-
veljnika zgornjesavinjske gasilske 
zveze Slavka Brica povečala za-
radi spremenjenega načina kur-
jenja. »V preteklosti so se ljudje v 
pretežni meri ogrevali s kurilnim 
oljem, danes pa je vse več gospo-
Gasilci so poskrbeli, da se požar ni razširil na bližnji gozd in sosednje 
objekte. (Foto: Igor Solar)
dinjstev, ki so prešla na trda gori-
va. Posledično so tudi dimniki bolj 
umazani,« meni Bric. 
Prepričan je, da bi ljudje lah-
ko sami preprečili marsikateri po-
žar, če bi poskrbeli za vzdrževa-
nost kurilnih naprav. Kakor je po-
vedal, so v preteklosti kontrolo di-
mnikov opravljali tudi v prostovolj-
nih gasilskih društvih po dolini, a 
se to že vrsto let ne izvaja več. Bric 
meni, da bi uvedba kontrole verje-
tno zmanjšala število požarov, lju-
di pa primorala k večji skrbi za svo-
je premoženje.
Marija Šukalo
V intervenciji pri Hudoklinovih je sodelovalo več kot 50 operativcev. 
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
• TAT ODNESEL ZLATNINO
Nazarje: 27. decembra je neznani storilec vlomil v stanovanj-
sko hišo v Nazarjah. Odnesel je nekaj kosov zlatnine.
• ZAGORELO PODSTREŠNO STANOVANJE
Žlabor: 27. decembra ob 15.31 je v Žlabru zagorelo v podstreš-
nem stanovanju stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD 
Nazarje, Gorica ob Dreti, Šmartno ob Dreti in Mozirje. Odkrili so 
strešno kritino, pogasili ogenj, pregledali stanovanje s termo ka-
mero ter prezračili prostore. Na kraju je ostala požarna straža.
• DIMNIŠKA POŽARA
Nazarje: 28. decembra ob 7.1 1 so na Samostanski cesti v Na-
zarjah zagorele saje v dimniku gospodarskega poslopja. Gasil-
ci PGD Nazarje so požar pogasili.
Radmirje: 28. decembra ob 20.12 je v Radmirju zagorelo v di-
mniku stanovanjske stavbe. Gasilci PGD Okonina, Radmirje in 
Ljubno ob Savinji so pogasili goreče saje, pregledali dimnik s ter-
mo kamero in prezračili prostore.
• SMUČARSKI SKAKALEC PADEL IN SE POŠKODOVAL
Ljubno ob Savinji: 29. decembra ob 15.47 je na Ljubnem med 
smučarskimi skoki na skakalnici padel skakalec in se pri tem 
poškodoval. Posredovali so zgornjesavinjski reševalci nujne me-
dicinske pomoči (NMP), ki so poškodovanega oskrbeli, nato ga 
je prevzela ekipa helikopterske NMP, ki ga je s helikopterjem Slo-
venske vojske prepeljala v nadaljnjo oskrbo v UKC Ljubljana. 
Posredovali so tudi gasilci PGD Ljubno ob Savinji, ki so zavaro-
vali mesto pristanka helikopterja.
• ZAGORELA SUHA TRAVA
Primož pri Ljubnem ob Savinji: 31. decembra ob 18.50 je v 
naselju Primož pri Ljubnem zagorela suha trava. Prostovoljni 
gasilci iz društev Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje so po-
gasili požar v velikosti okoli 20 kvadratnih metrov.
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila 
draga sestra in teta
Marija BRINJOVEC
iz Dol-Suhe
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki 
ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, darovane svete maše, gos-
podu župniku Davidu Zagorcu za opravljen obred, govorniku, pogreb-
cem in pevcem.
Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Nazarje, 
zdravniku Pozniču, patronažni službi, še posebej sestri Mileni in soci-
alni delavki gospe Miri za vso pomoč v zadnjih mesecih.
Hvala, vsi njeni!
Ljudje, ki smo jih ljubili,
z nami hodijo ne vedoč.
Ne vidimo jih in ne slišimo,
a vendar so z nami.
Še vedno ljubljeni, pogrešani,
nam najdražji.
V SPOMIN
8. januarja bo minilo štirinajst let, 
odkar nas je zapustil naš ljubljeni
Franc ŠIRKO, dr. med.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate v mislih in molitvi, postoji-
te ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 24
Za razvedrilo
KAKO DO ZLATE MEDALJE
Dva izkušena športna funkcionarja v ozadju sta na športno za-
bavni manifestaciji v Mozirju prisluhnila prvima športnikoma doline, 
Frančku Gorazdu Tiršku (levo) in Maji Mihalinec. Nani je skromno 
menil, da je potrebno le natančno meriti, ostati absolutno miren in 
zadeti v strogi center tarče, pa je medalja tu. Maja pa mora po pan-
tersko startati, teči, kot bi bežala pred hudičem, in imeti srečo, da os-
tale nimajo daljših nog. Vse babnice si namreč želijo isto. Zlato me-
daljo in prvo mesto, a to je v glavnem le eno.
PREJETA OPRAVIČILA
Mitja Grmovšek, TV voditelj oddaje Polka in majolka: »Pismo Igor-
ja Bavčarja je presenetljivo. Opravičuje se, ker ne more prisostvova-
ti našemu snemanju. Ne more namreč dolgo sedeti, saj mora igra-
ti košarko.«
Poštar Ivč: »Tu imam tudi pismo predsednika Pahorja. Tega ni 
pustila na snemanje njegova žena, ker je pri nas polno mišk.«
JODL-PAD
Ondan so se v Solčavi dobili prapraprapalčki, potomci podalp-
skih škratov, ki so živeli kot vegetarijanci, zdravilci, asketi in z zdra-
vim načinom dela doživeli visoke starosti in bili polni modrosti. Zato 
so potomci na Solčavskem tako bistri in podjetni, njihova pridelava 
je še vedno zdrava prehrana. V tehniki pa so malce za časom, so se 
menili na javnem prostoru škrati Belan, Saunek in Klubašuc. Prvi je 
kritiziral zastarelo Iskra telefonijo, tretji bi imel že kar i-pad, i-fon, a kaj, 
ko jim uk tehnike ne gre ravno od rok. Krega je bilo konec, ko je Sau-
nek pomodroval, da si bodo še kar jodlali med Železno Kaplo in Oj-
strico, kjer enostavno in poceni dobro odmeva.
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 25
Križanka, Informacije
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 26
Petek,
6. januar
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji 
Pogovorni večer - gost srebrni paraolimpijec in naj 
športnik Zgornje Savinjske doline Franček Gorazd 
Tiršek - Nani, voditelj Erik Rosenstein
Sobota,
7. januar
ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : AKK Branik B 
(kadeti)
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Komedija Radikalna kura
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Gledališka predstava Leta nič, en dan potem
Nedelja,
8. januar
ob 1 1.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vrhnika 
(st. pionirji)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Slovan (mladinci)
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Komedija Radikalna kura
Torek,
10. januar
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
1 1. januar
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Zarja, kraljična snega
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Snežinke z napako
Četrtek,
12. januar
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Zarja, kraljična snega
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Rokavička
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Lutkovni abonma: Babica iz jajčka 
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev Glasbene šole Nazarje
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji 
Skupina za žalujoče
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
ŽIVALI – PRODAM
Prodam svinje za zakol ali nadalj-
no rejo; gsm 041/637-241. 
Prodam 8 mesecev brejo telico, 
sivo-rjava, pašna; gsm 041/793-
519.
Prodam bikca simentalca, star 10 
tednov, primeren za nadaljno rejo; 
gsm 040/867-493.
Prodam dva bikca sr, stara 5 in 4 
mesece; gsm 031/466-550.
Prodam bika, težkega 200 kg; gsm 
031/228-217.
Prodam bikca limuzin, težkega 
130 kg; gsm 031/240-203.
Prodam dva bikca in teličko, tež-
ke cca 160 kg; gsm 041/428-
837.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke nad 100 kg, mesni 
tip; gsm 031/533-745.
VOZILA – KUPIM 
Traktor in ostale kmetijske stroje v 
kakršnem koli stanju kupim; gsm 
031/736-727.
VOZILA – PRODAM
Prodam traktor zetor 491 1, 4x4; 
gsm 040/169-448.
Prodam avtomobil bmw 320d li-
muzina, letnik 2003, lepo ohra-
njen; gsm 040/430-080.
DRUGO – PRODAM
Prodam otroški sedež chicco, za 
od 6 do 18 kg, rdeče barve, lepo 
ohranjen; gsm 041/793-063.
Prodam družinski pustni kostum, 
škrati-moški, ženski in otroški, ce-
na 35 eur; gsm 051/415-026.
Prodamo jedilni krompir; gsm  
031/815-238.
Prodam deske (javor, jasen), debe-
lina 30 in 50; gsm 070/473-785.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo 
v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 
041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 TOTAL	TV	AKCIJA
Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Iz-
koristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 
208 968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za 
TOTAL TV in TELEMACH.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo-
zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; 
gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 STEKLARSTVO	TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila …
www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532.
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje.
◊	 KOMBI	PREVOZI	–	TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in 
◊	 SKI	BOARD	SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – 
klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene 
smučarske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis lopar-
jev. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. 
Prodam bukova drva, hlodovina, 
zimska sečnja; gsm 041/365-010.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Stanovanje na Ljubnem (Prod 5), 
80 m2, takoj vseljivo prodam. V na-
ravi 1/2 stanovanjske hiše. Cena 
35.000 eur; gsm 040/677-046.
OSEBNI STIKI
Vem, da pošteno dekle živi, ki mo-
škega za skupno življenje si želi; 
gsm 041/229-649.
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017
Oglasi
27
Savinjske novice št. 1, 6. januar 2017 28