GLA S ILO D E L AVCE V TOSAME Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIV Št. 7 JULIJ 1978 Končal se je 11. kongres — naj-večje delovno srečanje komunistov vse Jugoslavije v kongresnem centru »Sava« v Beogradu. Tudi ta kongres naše partije ima zgodovinsko velik pomen za boj delavskega razreda in delovnih Iju-.. Jugoslavije pri uresničevanju njihovih hotenj, ciljev in delavcev. Ua.l je pečat eni izmed etap v razvoju naše socialistične revolucije, v minulem obdobju smo kljub določenim težavam in pomanjkljivostim dosegli velike in pomembne uspehe na področju povečanja materialne proizvodnje, pri poglabljanju enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov, sprejeli smo Zakon o združenem delu in organizirali novi politični sistem socialistične samoupravne demokraci- Vsi ti uspehi, ki smo jih zabeležili v minulem obdobju, so bili doseženi po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi ter idejne enotnosti in dejavnosti Zveze komunistov. Kongres je za nami, sprejeli smo resolucijo in ostale dokumente, ki so v bistvu skupni program in začrtana pot razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Delovni ljudje in Zveza komunistov pa smo tisti, ki smo dolžni teori jo in programe "prenesti v prakso in življenje, to se pravi, da smo mi sami nosilci boja za še boljši jutri! OB 4. JULIJU Generacije se umikajo. Čas celi rane in strahote vojne se počasi, toda zanesljivo spreminjajo v preteklost. Za nami gredo novi rodovi, ki bodo le iz pisane besede podoživljali življenje dedov in babic, ki so preživeli leta revolucije in velikega boja proti okupatorju in njihovim pomagačem. Cena za svobodno življenje je bila velikanska. Vsak deseti Jugoslovan je daroval svoje življenj'e za domovino, da bi bilo bolje tistim, ki so preživeli te težke čase in da bi v svobodi živeli človeka vredno življenje. Če se ozremo v mesta, vasi, doline in hribe, povsod stojijo spomeniki in obeležja z vpisanimi imeni mladih, najboljših sinov in hčera našega naroda. Prav tem je 4. julij — »Dan borca« najbližji, najbolj v spomin. Mi (Nadaljevanje na naslednji str.) 2 St. 7 — julij 1978 NAŠE ZDRAVJE Doc. dr. Jože Baričevič Dermatološka klinika Ljubljana KRONIČNA VENSKA INSUFICI-ENCA — VLOGA IN POMEN ELASTIČNIH POVOJEV PRI ZDRAVLJENJU POSLEDIČNIH STANJ Zaradi pokončne drže imajo noge v primerjavi z ostalimi deli telesa pri človeku sila neugodne pogoje. Izpostavljene so različnim poškodbam, zaradi nesorazmerja med površino in maso je vzdrževanje enakomerne temperature na nogah velik problem, predvsem pa je prizadet krvni obtok na nogah, zlasti odtekanje venozne krvi proti srcu. Iz nog odteka kri proti srcu po velikih venskih žilah. Zbira se v najtanjših žilicah, ki se postopoma združujejo v vse večje zbirne venule in vene, te pa se končno zlivajo v velika odvodna debla. Vse vene na nogah sestavljajo t.i. venski tolmun. Odtekanje krvi iz nog proti srcu, proti sili težnosti, omogočajo različni hemodinamični dejavniki, med katerimi je najpomembnejše delovanje mišične črpalke. Mišice na nogah, zlasti na mečih pri gibanju s krčenjem stiskajo venski tolmun in potiskajo kri proti srcu, z ohlapljanjem pa venski tolmun razširjajo, zato se takrat v razširjeni žilni prostor posesa kri iz perifernih delov. Med krčenjem mišic (mišična sistola) se v mišicah razvijajo pritiski od 80 do 250 mm Hg, odvisno od dela, ki ga mišice opravljajo. Med hojo so bili v fazi mišične sistole izmerjeni pritiski v mišicah na mečih med 140 in 160 mm Hg. Ko mišice ohlapnejo (mišična diastola) se v njih pritisk zmanjša na vrednosti 30 do 50 mm Hg od vrednosti v mirovanju. Ti pritiski so bili izmerjeni v mišicah na mečih, na mejo med proksimalno in srednjo tretjino goleni, t.j. t.i. segment najvišjega mišičnega kom-presijskega nivoja. Približno enaki pritiski nastajajo med mišičnim delom tudi v venah, ki so v mišicah in med njimi. V višini gležnjev pa znaša pritisk v venah v ležečem položaju od 9 do 11 mm Hg, v pokončnem položaju pa od 90 do 110 mm Hg. Problematičen postane odtok krvi iz nog proti srcu pravzaprav šele v pokončnem položaju. Odtok je možen le, če deluje mišična črpalka brezhibno. Normalno odteče iz nog po venah toliko krvi kolikor jo priteče v noge po arterijah. Cela vrsta bolezenskih stanj pa ovira oziroma onemogoča odtekanje krvi iz nog proti srcu, zato zaostaja v venskem tolmunu več iztrošene, venozne krvi. Zaradi kroničnega zastoja krvi v venskem tolmunu v nogah se razvije bolezen- sko stanje, kronična venska insufi-cienca. Čim večji je venski zastoj v nogah, tem bolj narašča v venskem tolmunu krvni pritisk. Zastoj venozne krvi in naraščanje krvnega pritiska se stopnjujeta v venskem tolmunu vse dotlej, dokler se pritisk v perifernih delih (v venah nad gležnji), ne izenači s pritiskom v mišicah na mečih med njihovim delom (med hojo je pritisk v teh mišicah od 140 do 160 mm Hg). Zaradi kroničnega zastoja pritisk v venah nad gležnji naraste od 90 do 110 mm Hg na vrednosti med 140 in 160 mmHg, kar predstavlja razliko približno 40 do 60 mmHg. Ko se pritisk tudi na periferiji izenači z največjimi pritiski v mišicah, bo prenehalo naraščanje venskega zastoja v venskem tolmunu. Posledična stanja pri kronični venski insuficienci se razvijajo torej zaradi čedalje večjega venskega zastoja in naraščanja krvnega pritiska v venskem tolmunu na nogah. Zunanji znaki so različni in odvisni od stopnje in lokalizacije venskega zastoja. Subjektivni znaki so teža, utrujenost, bolečine in krči v nogah, objektivni pa varikozne spremembe (krčne žile), tromboza, otekanje nog, rjavkasti madeži v koži na nogah, vnetje kože in podkožja ter najhujša posledica — golenja razjeda ali ul-cu cruris. Pri vseh posledičnih stanjih kronične venske insuficience je prvi in edini uspešen terapevtski poseg preprečevanje zastoja krvi v nogah in mobilizacija venozne krvi iz 'venskega tolmuna. To pa lahko dosežemo tako, da v perifernih delih goleni skušamo izenačiti pritisk s pritiskom, ki nastaja v mišicah med njihovim delom. To uspe le z energičnim komprimiranjem nog, s tem pa tudi venskega tolmuna. Smotrno je seveda samo elastično komprimiranje, ker samo tako lahko dosežemo kompresijsko delovanje na nogah, ki posnema delovanje mišične črpalke. Z obremenitvijo noge se njen obseg poveča, zato se tudi elastični material raztegne, med razbremenitvijo noge pa le ta svoj obseg zmanjša, zato se elastični material ponovno uskoči. Zunanji pritisk naj znaša vsaj 40 do 60 mmHg, torej toliko kot znaša zgoraj omenjena razlika med pritiski na mestu največjega kompresijskega nivoja in pritiski izmerjenimi v venah nad gležnji v pokončnem položaju. Tako močno kompresijo lahko dosežemo na nogah samo z elastičnimi povoji. Z elastično nogavico lahko dosežemo nad gležnji pritisk največ do 30 mmHg, kar pa je za preprečevanje in zdravljenje posledičnih stanj pri kronični venski insuficienci veliko premalo. Če bi z ela- stično nogavico želeli doseči zahtevano kompresijo, bi morala biti nogavica izredno ojačana, zato pa bi se njen obseg tako skrčil, da je bolnik ne bi mogel navleči čez peto in obuti. Pa tudi, če bi bolniku to uspelo, bi bil učinek take kompresije neadekvaten. Elastična nogavica bi se izrabljala stalno na enem in istem mestu, predvsem tam, kjer noga najbolj spreminja svoj obseg med gibanjem, torej v predelu nad gležnji. Človek na dan napravi približno 20.000 do 30.000 korakov, tolikokrat bi se elastična nogavica okrog gležnjev tudi maksimalno raztegnila in uskočila. Najmanj pa noga spreminja svoj obseg med gibanjem v predelu pod kolenom, na tem mestu se elastična nogavica tudi najmanj napenja. OB 4. JULIJU pa se ga spominjamo tako, da našemu mlademu rodu prenašamo tradicijo NOB. To je naloga nas, kis mo te čase preživeli, kajti živa beseda je živa zgodovina. Ob »Dnevu borca« se spominjamo nastanka upora, kateri se je kot požar razplamtel po domovini prav v času, ko je bil sovražnik najmočnejši. Sredi vojne vihre smo pod vodstvom KP snovali nove in nove vojaške enote opremljene s sovražnikovim orožjem in istočasno gradili ljudsko oblast, katera je neposredno rastla in se razvijala, da bi bili pripravljeni ob koncu vojne sprejeti nove dolžnosti za obnovitev porušene domovine. Ko sem bil v oktobru 1943. leta odposlanec »Kočevskega zbora«, sem v slabo razsvetljeni dvorani videl napis »NAROD SI BO PISAL SODBO SAM«. Moram priznati, da so bile te besede v resnici preroške. Danes je vse to že življenje slehernega državljana in da takrat teh besed še nismo doumeli v vsej svoji vrednosti. Ob tem prazniku pa je velika dolžnost nas vseh, da se spomnimo vseh tistih, ki so po svojih močeh podpirali naš boj in vztrajali v najtežjih pogojih. Nas borce so hranili, zdravili, obveščali ter ostali trdni v zavesti, da so Slovenci in svoj boj zmagovito končali skupno z mlado in močno Titovo armado. Ivan Kosirnik ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega brata JANEZA BANKOTA se zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam v oddelku mikalnice za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč, katero sem predala družini ponesrečenega. Še enkrat hvala! sestra Kristina Miš Srečanje Kot že nekajkrat, smo tudi letos organizirali srečanje komunistov iz Osnovne organizacije Tekstilne tovarne Senožeče in Tosame. Tokrat smo bili gostitelji komunisti iz Tosame. 2e zgodaj dopoldne nas je obiskala^ skoraj kompletna 00 ZK TT Senožeče, ki danes šteje že 15 članov. Predstavili smo jim našo delovno organizacijo in potem so si delavci iz Senožeč z velikim zanimanjem ogledali naše proizvodne in skladiščne prostore. Po ogledu tovarne smo imlei v prostorih Delavskega doma na Viru skupno sejo obeh osnovnih organizacij ZK. Ze predhodno smo se dogovorili, da bo na dnevnem redu samo ena, toda za vse nas, zanimiva točka: »Analiza sedanjega sodelovanja med obema delovnima organizacijama in konkreten dogovor za nadaljnje sodelovanje«. Uvodne misli o analizi sodelovanja med Tosamo in TT Senožeče sta s komercialne in proizvodne strani podala tov. Babnik in Pod-peskar. Tov. Meden nam je v svoji diskusiji orisal tekstilno tovarno Senožeče, njihovo poslovanje, investicije in vso problematiko v zdajšnjem sodelovanju med obema tovarnama gledano s strani delavcev TT Senožeče. Pritoževal se je da v letu 1978 še vedno tkejo v Senožečah tkanino po ceni iz leta 1975, ki se je dvignila samo za 5 °/o. Izrazil je željo po poglobljenem in se trdnejšem sodelovanju med Se- komunistov nožečami in Tosamo, kajti ne bi bilo v redu, da bi pretrgali vezi, ki nas vežejo že 22 let. Glede možnosti nadaljnjega samoupravnega organiziranja je potrebno ustvariti vse pogoje. Delavci Senožeč ne bi hoteli biti TOZD, ki bi delala izgubo. Osnutek samoupravnega sporazuma o povezovanju obeh OZD za delavce TT Senožeče ni sprejemljiv in je preveč formalen. Morali bi narediti tak pogodbeni odnos, ki bi dajal delavcem TT Senožeče več gotovosti in garancijo. Ker je To-sama šla v lastno veliko in moderno tkalnico, obstojajo veliki pomisleki glede možnosti formiranja TOZD Senožeče, ker v eni OZD ne moreta biti 2 TOZD z isto dejavnostjo. »Hočemo biti enotni nad enotnimi«, je poudaril v svoji diskusiji tov. Meden. Tudi člani OO ZK Tosama so v svojih diskusijah opozarjali na pomanjkljivosti in neurejene odnose v sodelovanju med obema OZD. Problem višine cene tkaninam iz Senožeč obstoja odkar so bili navezani prvi stiki. Kljub temu da je minilo že skoraj polovico letošnjega leta, še vedno ni sklenjena pogodba med obema OZD o poslovanju za leto 1978. Ugotovili smo, da obstojajo 3 možne oblike nadaljnjega sodelovanja: — TT Senožeče postane TOZD Tosame, — podpis samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, — podpis trgovske pogodbe, katera pa se mora podpisati v pravem času in je obvezujoča za obe strani. »V tem obdobju, ko tudi mi v Tosami kupujemo 70 avtomatskih statev, je to le modernizacija naše tkalnice, potreba po veliko večjih količinah tkanine, ne pa znak o možnosti prekinitve odnosov med Senožečami in Tosamo«, je v svoji diskusiji poudaril tov. Bajec. Na tej skupni seji smo sprejeli naslednje sklepe: 1. Obe 00 ZK prevzemata iniciativo za izboljšanje odnosov med obema delovnima organizacijama. 2. Ker so nekateri člani komisije v tem obdobju odšli iz organizacij je potrebno v komisijo za sodelovanje imenovati nove člane. Komisija naj bi od vsake organizacije štela tri člane s strokovne strani in 2 člana 00 ZK. 3. Komisija bo izdelala koncept sodelovanja, ki bo obenem tudi osnova nadaljnjega sodelovanja med obema delovnima organizacijama. 4. Ta komisija se mora do 1. 7. 1978 sestati in pričeti s svojim delom. 5. Sklicatelj prve seje sta sekretarja 00 ZK Senožeče in Tosama. Mislim, da smo za sodelovanje S TT Senožeče zainteresirani vsi delavci v Tosami, da razvijanja odnosov na tem področju ne smemo in ne moremo prepustiti stihiji, in da bomo morali tako mi kot delavci TT Senožeče vložiti vse sile, da to sodelovanje spravimo v okvire Zakona o združenem delu. Franci Arnuš Zaposlenost, izraba delovnega časa in dohodki Število zaposlenih v Tosami je v prvih petih mesecih letos za 6,2 odstotka večje kot v enakem obdobju lani. Kljub visokemu odstotku povečanja pa še nismo dosegli Planiranega števila zaposlenih, ki smo ga predvideli v Gospodarskem načrtu za leto 1978: OZD Planirano štev. Štev. zap. po GN za 1.78 kondcmaja TOZD Saniteta \9ZD. Filtri US skup. služb UO Tosama 729 85 251 1065 629 87 239 955 Dokaj neugodni poslovni rezulta-U.v minulem obdobju nas opozar-lajo, da moramo posvetiti veliko skrb intenzivnemu zaposlovanju in da moramo pred slehernim vključevanjem novih delavcev v DO pre-ver;ti. ali je potrebo možno zadovoljiti z izboljšanjem organizacije 'n intenzivnostjo dela. Izraba delovnega časa z vidika petih mesecih dobra. Od možnega prisotnosti na delu je bila v prvih števila 102.406 delovnih dni je bilo Izpolnitev plana proizvodnje in prodaje v mesecu maju ZAPOSLENOST, IZRABA DELOVNEGA ČASA IN OSEBNI DOHODKI opravljeno 84.868 delovnih dni ali 82,9 %. Vzroki za odsotnost so bili naslednji: bolniški dopust 8,8 %, porodniški dopust 3,6 %, redni letni dopust 3,8 %, izredni dopust 0,9 %. Pri pregledu odsotnosti v prvih petih mesecih in pri primerjavi s planirano odsotnostjo v letu 1978, ki znaša 21,7 %, moramo upoštevati, da je bila izraba rednega letnega dopusta v minulih mesecih nizka. Pretežni del dopusta bo izrabljen v juniju, juliju in avgustu, ko bo odsotnost iz tega vzroka znašala do 16,5 %. Seveda bo zato tudi skupna izraba delovnega časa slabša. Odsotnost redno zaposlenih delavcev bomo nadomeščali z delom šolske mladine. Po normativih, ki smo jih določili na podlagi izkušenj iz preteklih let, naj bi en šolar opravil 80 % dela redno zaposlenega delavca. Povprečni osebni dohodki v prvih petih mesecih letošnjega leta so od osebnih dohodkov v enakem obdobju lani večji za 35 %. V maju izplačani povprečni neto OD je znašal v TOZD Saniteta 5.078 din, v TOZD Filtri 5.436 din, skupaj v delovni organizaciji pa 5.702 din. Najnižji osebni dohodek, ki je znašal 3.566 din, je bil izplačan v TOZD Saniteta. Dosežena raven OD je zgornja meja, ki si jo ob doseženih poslovnih rezultatih lahko privoščimo. Za vsako nadaljnje povečanje OD bo treba ustvariti višji dohodek, k čemur lahko največ prispevamo z racionalno porabo materialov in večanjem produktivnosti dela. M. J. ZAHVALA Več naših upokojencev se je pismeno ali ustno lepo zahvalilo za poslani denar. Pričakovali smo, da bomo po nedoseganju plana v prvih štirih mesecih, v mesecu maju dosegli z Gospodarskim načrtom določen obseg proizvodnje in prodaje, pa žal ni bilo tako. Dejavniki, ki so v prvih štirih mesecih ovirali doseganje (slaba kvaliteta izdelavnih materialov, nezadostno število delavcev, kasmtve pri vključevanju novih zmogljivosti), niso bili povsem odpravljeni, dodatna ovira pa je nastopila z okvaro centrifuge v belil-nici. V TOZD Saniteta je bil plan proizvodnje v maju izpolnjen le 89 %. Po posameznih oddelkih je bil % izpolnitve naslednji: — tkalnica ovojev 114 — konfekcija I 89 — konfekcija II 87 — mikalnica 86 — belilnica 95 — avtomatska tkalnica 102 Naše delo Zavbi Tatjana, učenka osnovne šole Dob Mladinska organizacija osnovne šole Martin Koželj je na sestanku sklenila, da bomo v drugem polletju vsako soboto delali v Tovarni sanitetnega materiala Tosama na Viru. Tovarna Tosama je naš pokrovitelj. Z delom smo z njo navezali še tesnejše stike. Z dohodkom, ki smo ga prislužili, bomo kupili prapor in organizirali izlet. Delo je bilo zahtevno, vendar smo ga uspešno opravili. Delali smo ob sobo- V TOZD Filtri so proizvodne zmogljivosti od druge polovice maja dalje polno zasedene. Delež letnega plana proizvodnje je bil v maju presežen za 10 %. Podobno kot plan proizvodnje tudi plan prodaje sanitetnih izdelkov v maju ni bil dosežen. Pri primerjavi doseženih rezultatov s planiranimi moramo upoštevati, da je plan za leto 1978 dokaj zahteven. Če primerjamo doseženo proizvodnjo v prvih petih mesecih letos z doseženo proizvodnjo v enakem obdobju lani, vidimo, da je v TOZD Saniteta obseg proizvodnje večji za 12 %. Glede na ugodne izvozne možnosti bo v TOZD Filtri z intenzivno proizvodnjo do konca leta mogoče nadoknaditi zamujeno in doseči lanskoletni obseg proizvodnje. M. J. v Tosami tah od 7. do 13. ure. Delali smo v oddelku konfekcije in sicer: nekateri smo zlagali operacijske kom-prese, drugi pa Mdlny hlačke. Delo ni bilo težko, saj smo ves čas sedeli. Seveda pa pri delu nismo bili sami. Z nami so bili tov. socialni, tov. ravnateljica in razredničarka. Tudi malico smo dobili. Bila je dobra in obilna. Kadar na koncu delovnega dne ni bilo vse gotovo, smo vsi poprijeli za delo. Zadnji dan našega dela nam je direktor povedal o možnosti za stalno in počitniško delo. To delo je mnogo pripomoglo učencem, ki se bodo redno zaposlili po končanem osemletnem šolanju. Vodstvu tovarne smo zelo hvaležni, da so nas tako prijazno in z veseljem sprejeli. »NAŠA OBRAMBA« Že v prejšnji številki Tosame ste lahko zasledili povabilo uredništva Naše obrambe k naročilu zanimive in široko brane revije pri nas. Samo spomnili bi vas, da se na revijo lahko naročite pri uredništvu Naša obramba, 61000 Ljubljana, Bethovnova 10. Postanite tudi vi bralec »Naše obrambe«. hefidct prfii2 tildah wč ntd/faupjd blaga ! Dileme pri (nadaljevanje) V junijski številki našega glasila »TOSAMA« je bil objavljen članek z gornjim naslovom, ki je imel namen odpirati dileme in mišljenja o naši nadaljni samoupravni organiziranosti. S sedanjim prispevkom pa želimo narediti korak naprej v konkretizaciji predlogov s pogoji za u-stanovitev temeljnih organizacij in predlog nove samoupravne organiziranosti. Pogoji za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela Temeljna organizacija združenega dela predstavlja v skladu z u-stavnimi določili tisto osnovno organizacijsko obliko združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja. Delavci imajo pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo pod naslednjimi pogoji: 1- če je tak del delovna celota 2. če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organiziciji ali na trgu. 3- če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice (Člen 320 ZZD). TOZD se lahko ustanovi v delu delovne organizacije, ki predstavlja tehnološko zaključeno delovno celoto. Takšna zaključenost lahko obsega le eno fazo celovitega delovnega procesa, lahko pa tudi več ali vse faze. Pri tem je treba upoštevati posebne pogoje, ki jih določata tehnologija in delovni proces. Za delovno celoto je možno opredeliti tisti del delovnega procesa, ki omogoča spremljanje in evidentiranje porabe materiala, surovin, storitev ter drugih stroškov poslovanja, pa tudi porabo delovnega časa. TOZD lahok postane tisti del delovne organizacije, za katerega je mogoče tudi samostojno ugotavlja-ti in izražati dohodek. Za ugotovitev rezultata dela, ki se pojavlja kot vrednost na trgu ali znotraj delovne organizacije, je torej bistvenega pomena kakšne proizvode, Polproizvode ali storitve proizvaja delovna celota, ki se oblikuje kot formiranju TOZD. Vrednotenje rezultatov dela mora pokazati, kolikšen je prispevek posamezne TOZD k rezultatu celotne delovne organizacije. TOZD mora zagotoviti delavcem uresničevati družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice: — da odločajo o delu in poslovanju temeljne organizacije in delovne organizacije — združujejo delo in sredstva z drugimi delavci — odločajo o dohodku, ki ga ustvarijo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev — o zadevah in sredstvih družbene reprodukcije — urejajo delovna razmerja — sodelujejo pri uresničevanju funkcij samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbeno političnih skupnostih. TOZD mora imeti lastna delovna sredstva, kar je povezano z delitvijo premoženja in obveznosti, ki jih TOZD prevzame od celovite delovne organizacije. Delavci vsakega dela delovne organizacije, ki izpolnjuje navedene pogoje, imajo ne le PRAVICO AMPAK TUDI MOŽNOST, da se organizirajo kot TOZD. Z ustanovitvijo TOZD moramo doseči predvsem dva cilja: — približati odločanje o celotnem rezultatu dela delavcem — doseči bistven premik k večji neposrednosti samoupravljanja 2. Predlog nove samoupravne organiziranosti Na osnovi navedenih zakonskih obrazložitev ZZD in pogojih za samoupravno organiziranje temeljnih organizacij združenega dela, se predlagajo spremembe in dopolnitve smoupravne organiziranosti DO Tosama v tako število TOZD in DSSS, ki izpolnjujejo vse tozadevne pogoje in to: — TOZD mikalnica z belilnico — TOZD tkalnica tkanin, ovojev in pripravljalnica — TOZD konfekcija saniteta, ostala in vlaknovinski oddelek — TOZD pomožni obrati (mehanična, elektro, mizarska delavnica, kotlarna, pleskarska in zidarska dela ter konstrukcija) — TOZD komerciala (prodaja, nabava, uvoz, izvoz, skladišča in transport) — DSSS splošno kadrovski sektor — finančni sektor — ekonomsko planski sektor — laboratorij ter vhodna in izhodna kontrola materialov — referent za investicijsko dejavnost Za TOZD Filtri za cigarete se ne predlaga nobenih sprememb v samoupravni organiziranosti, ker sedanja organizacija v celoti odgo- TOZD varja vsem pogojem ZZD členu 320 in posluje uspešno. 3. Dejavnost, vrednost proizvodnje in število zaposlenih v novih TOZD-ih — TOZD mikalnica z belilnico: Dejavnost temeljne organizacije; Glavna dejavnost: proizvodnje sanitetne in druge vate, proizvodnja izdelkov za žensko in o-troško higijeno. Stranska dejavnost: oplemeni- tenje blaga in storitev. Skupna vrednost proizvodnje znaša 171.398.447 din. V temeljni organizaciji bi združevalo delo 205 delavcev. — TOZD tkalnica tkanin, ovojev in pripravljalnica: Dejavnost temeljne organizacije Glavna dejavost: proizvodnja sanitetnih tkanin in drugih lahkih tkanin; Stranska dejavnost: proizvodnja sanitetnih ovojev in drugih ozkih tkanin, oplemenitenje blaga in storitev. Skupna vrednost proizvodnje znaša 72.655.910 din. V temeljni organizaciji bi združevalo delo 163 delavcev. — TOZD konfekcija saniteta, osta- la in vlaknovinski oddelek: Dejavnost temeljne organizacije; Glavna dejavnost: proizvodnja sanitetnih izdelkov, proizvodnja izdelkov za otroško higijeno, proizvodnja netkanega blaga; Stranska dejavnost: tiskanje etiket in obrazcev, oplemenitenje blaga in storitev. Skupna vrednost proizvodnje znaša 168.485.802 din. V temeljni organizaciji bi združevalo delo 274 delavcev. — TOZD pomožni obrati: Dejavnost temeljne organizacije; Glavna dejavnost: proizvodnja in posredovanje energije, opravljanje tekočega in investicijskega vzdrževanja. Stranska dejavnost: konstruiranje in izdelava nove delovne opreme. Skupna vrednost proizvodnje znaša 13.341.230 din. V temeljni organizaciji bi združevalo delo 53 delavcev. — TOZD komerciala: Dejavnost temeljne organizacije; Glavna dejavnost: nabava in u-voz reprodukcijskega materiala za potrebe TOZD, prodaja na debelo in izvoz izdelkov. Stranska dejavnost: raziskava tržišča, reklamiranje izdelkov in prevoz blaga. Skupna vrednost prometa je vrednost prodanega blaga cele delovne organizacije. V tej organizaciji bi združevalo delo 98 delavcev. Dileme in mišljenja o DSSS pa bodo podana v naslednji številki našega glasila »TOSAMA«. Vsi zgoraj navedeni podatki so vzeti iz gospodarskega načrta za 1978 leto za število zaposlenih pa je dodano tudi potrebno število vodstva TOZD. Še majhen prispevek: »Največja nevarnost za TOSAMO je stagnacija že dosežene stopnje razvoja in izgubljanje perspektive. V novi samoupravni organiziranosti bodo urejeni dohodkovni odnosi, združevali bomo dela in sredstva, pobolj- Delegati gospodarskega odbora so na svoji seji obravnavali mesečno poročilo, ki ga pripravlja ekonomsko planski sektor, kateri ima namen pregled stanja delovne organizacije in izvrševanje ciljev, ki smo si jih zadali v gospodarskem načrtu. V zvezi s tem so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Komercialni sektor mora posvetiti vso pozornost na povečanem izvozu in zmanjšanem uvozu. Zaradi občutno zmanjšane prodaje sanitetnega materiala naj se sektor zavzame za večjo prodajo tistega sanitetnega materiala, katerega TOZD Saniteta proizvede, TOZD Saniteta pa naj v svojem proizvodnem programu naredi izdelke široke potrošnje, da se ne bodo kopičile zaloge v skladišču. 2. Da bi bili delavci bolje obveščeni o mesečnem poročilu in o stanju delovne organizacije, se je zadolžilo EPS in SKS, da v tovarniškem glasilu »Tosama« objavita poglavje iz mesečnega poročila. Uredniškemu odboru glasila Tosama se priporoča, da določi datum oz. rok zbiranja člankov, da bi s tem Tosamo prejeli vedno deseti dan v mesecu. 3. Delavskemu svetu TOZD Saniteta in delavskemu svetu TOZD Filtri se priporoča, da v prihodnje obravnavata mesečna poročila, o sprejetih sklepih in ukrepih pa naj obveščata gospodarski odbor. Informacijo, ki jo je podal vodja finančnega sektorja o gibanju in stanju finančnih sredstev obeh TOZD, je imela namen seznaniti gospodarski odbor o likvidnosti obeh TOZD. Zaradi slabe likvidnosti TOZD Saniteta se uvede varčevanje z obratnimi sredstvi, izvajale pa se bodo le najnujnejše investicije, v kolikor bodo sredstva zagotovljena. Gosopdarski odbor je na podlagi predloga komisije za izume in šali bomo informiranje delavcev, da bodo bolj kot do sedaj odločali o rezultatih svojega dela. Nova samoupravna organiziranost nam daje garancijo boljše perspektive in sigurnejšo socialno varnost naših delavcev. Dokazati moramo na delu in rezultatih dela, da je samoupravljanje napreden družbeni sistem s katerim bomo dosegli višji stopnjo gospodarske uspešnosti predvsem v mednarodni delitvi dela in sodelovanja, kar se TOSA-MI tudi že ponuja. Slavko Bajec tehnične izboljšave in na podlagi izračuna gospodarske koristi podelil nagrade naslednjim inovatorjem: 1. Na osnovi gospodarske koristi, ki ugotavlja triletni prihranek, se predlagatelju tov. Viljemu Dolencu za predlog skrajšanje dolžine iprena na mimosept komfort vložkih, dodeli nagrada v znesku 4.330,— din letno in se bo izplačala v razdobju prvih treh let. 2. Prav tako se je dodelila nagrada predlagateljema: tov. Danici Merkužič in tov. Francu Rožiču, dipl. ing. za predlog krepiranje ovojev. Letni znesek nagrade, ki znaša vsakemu predlagatelju po 8.150,— din, se izplača v razdobju prvih treh let. V zvezi z inventivno dejavnostjo je gospodarski odbor zadolžil splošno kadrovski sektor, da pripravi predlog o spremembi in dopolnitvi poslovnika o iventivni dejavnotsi s tem, da se znesek za nagrado določi ob koncu 3 letne obračunske dobe na podlagi dejanske količine narejenega in prodanega artikla in ne po planskih količinah. 1. Na zadnji seji skupnega delavskega sveta so delegati tega samoupravnega organa imenovali tovarišico Metko Jeretina oec. s 1. 7. 1978 za vodjo ekonomskega planskega sektorja. 2. Na podlagi javne razprave je iniciativni odbor za ustanovitev Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana sprejel predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi imenovane temeljne skupnosti in ga posredoval vsem članom skupnosti. Skupni delavski svet je sprejel Samoupravni sporazum o ustanovitvi Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana. Za podpisnika sporazuma so pooblastili tov. Slavka Bajca. Za delegata v konferenco delegacij skupščine Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana je bil izvoljen tov. Vencelj Vodnik. 3. Skupni delavski svet je sprejel Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, katerega podpisnik je tov. Slavko Bajec. Bistvena novost Samoupravnega sporazuma je, da uvaja tudi na področju stanovanjske dejavnosti dvodomno sestavo skupščine skupnosti in sicer, tako da sestavljata 77-člansko skupščino: — zbor uporabnikov, ki ima 63 delegatskih mest — zbor izvajalcev, ki ima 14 delegatskih mest. S sprejetjem novega sporazuma preneha veljavnost samoupravnega sporazuma iz leta 1974. Delegatom imenovane Samoupravne interesne skupnosti ter delegatom skupščine SIS elektrogospodarstva Slovenije je potekel mandat, zato sta obe skupščini razpisali volitve delegatov za naslednje mandatno obdobje. Na podlagi tega je skupni delavski svet za naslednje mandatno obdobje imenoval tov. Dušana Dolgana kot delegata za konferenco delegatov SIS na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana. Za pooblaščeno osebo se imenuje tov. Slavka Bajca. Skupni delavski svet je predal v 15-dnevno javno razpravo: 1. Pravilnik o financiranju Pravilnik je namenjen predvsem strokovnim službam in določa dolžnosti in pravice delavcev pri u-pravljanju in izvajanju financiranja temeljne organizacije ter določa postopke in odgovornosti služb pri načrtovanju finančnih sredstev in ukrepe za zagotavljanje likvidnosti. Skladiščenje gotovih izdelkov Samoupravni organi v mesecu juniju SAMOUPRAVNI ORGANI V MESECU JUNIJU 2. Sprememba Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil... Sprememba Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj se nanaša na rok vračanja posojila za gradnjo oz. nakup, tako da se drugi odstavek 21. člena imenovanega pravilnika spremenjen glasi: Čas, v katerem mora posojilojemalec odobreno posojilo vrniti, ne more biti daljši od — 10 let za posojilo namenjeno pri- zidavi oz. obnovi stanovanj — 20 let za posojilo namenjeno izgradnji oz. nakupu stanovanj. 3. Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev Pravilnik opredeljuje kršitve delovnih dolžnosti, vodenje postopkov, ugotavljanje ter izrekanje ukrepov zaradi kršitev. S tem aktom se uvaja ukrep denarne kazni za specifične kršitve. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE Bloki za hrano se morajo koristiti dnevno, sicer njihova vrednost zapade. Odbor za splošne zadeve je na podlagi prošenj dodelil finančno pomoč v višini 1.000,— din organizacijam ZZB Vir za izvajanje progra- ma v letošnjem letu in ZZB NOV Ihan za srečanje preživelih borcev iz bitke na Oklem. Tov. Strehar Zvonki se bodo povrnili stroški šolanja na dveletni Administrativni šoli v Ljubljani v višini 7.200,— din. Tovariši, hm aeLo krateH ! I DELAVSKI SVET TOZD SANITETA prepoveduje nadaljnjo uporabo omenjene centrifuge, nabaviti no- vo. Odbor za splošne zadeve je s svojim sklepom razpisal posojila za gradnjo in nakup stanovanj s P°goji, ki so določeni v pravilniku. 30 članom kolektiva je bilo odobreno zdravstveno okrevanje oz. kopališko klimatsko zdravljenje. Sred-stav za omenjeno zdravljenje so bila že planirana v gospodarskem načrtu 1978. Po predlogu vodje okrepčevalnice je bil sprejet novi cenik storitev obrata družbene prehrane, ki začne veljati z 19. 6. 1978. Glede na organizacijo nudenja obrokov med delom in ob upoštevanju sklepov odbora za splošne zadeve o začasnem hladnem obroku, je odbor sprejel sklep, da se poveča asortiman za hladni obrok, yrednost obroka je 15,— din vključno z manipulativnimi stroški. 1 1. V zvezi z nedoseganjem stimulacije v oddelku mikalnice je delavski svet TOZD Saniteta posredoval skupnemu delavskemu svetu naslednji sklep: DS se predlaga, da se na podlagi zmanjšane proizvodnje molny plenic in mi-mosept vložkov prizna oddelku mikalnice za mesec april stimulacija iz naslova: proizvodnja na delavčevo uro v višini 17,6 %. 2. Poleg strojev zavzemajo največji del razpoložljivega prostora v novi hali osnovni in snovalni valji. Glede na dejstvo, da imamo 12 vrst valjev, katerih skupno število znaša 490 kom jih je polovica le-teh v stalni rezervi, je delavski svet sprejel sklep, da se odobri nakup 11 kom stojal za osnovne in snovalne valje pri podjetju Kranj v skupni vrednosti cca 1.074.760,— din. Zaradi večje okvare na industrijski centrifugi je potrebno na pod-;i odločbe inšpektorja dela, ki Delavski svet je v zvezi s tem sprejel sklep, da se odobri nakup nove industrijske centrifuge za potrebe belilnice pri dobavitelju KRANTZ v vrednosti 75.000 DM. Za potrebe oddelka konfekcije I je delavski svet odobril nakup treh šivalnih strojev Bagat v skupni vrednosti cca 120.000,— din. Obstoječi so močno izrabljeni in majhne zmogljivosti, ki pa jo je nujno potrebno povečati, saj bo lahko oddelek samo s povečano zmogljivostjo šivalnih strojev dosegel planirano proizvodnjo PP ovojev. Na predlog predsedstva OO ZSMS je delavski svet odobril tov. Križnar Tatjani in tov. Štirnu Robertu udeležbo na mladinski delovni akciji Brkini 78 in mladinski delovni akciji Peče 78. V času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah se obema zagotovi polno nadomestilo osebnega dohodka. S. M. Dolgo zapostavljeni ZAHVALA Ob težki izgubi najine ljubljene mame, se najtopleje zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice ovojev in konfekcije 7a poklonjeno cvetje, številne izraze sožalja, posebno pa vsem, ki ste Jo pospremili na poslednji poti. Iskrena zahvala tudi oktetu »To-sama« za ganljivo zapete žalostin- Tomažič Vida in Urbanija Pavla Minilo je precej časa predno smo spoznali mesto, ki pri procesu proizvodnje pripada delavcu. Enako delavcu za strojem ali pisalno mizo, saj se enačita, če sta oba delovna in skrbno ravnata s svojimi delovnimi sredstvi in pripomočki. V letošnjem letu prevladuje v našem podjetju želja po ustvaritvi boljših delovnih pogojev človeku, ki je bil v cilju za večjo proizvodnjo doslej zapostavljen. Zato moramo seveda trošiti sredstva, ki bi jih še kako rabili za modernizacijo in razvoj. V naši panogi, pri tako pestrem asortimanu je ta razvoj tako hiter, da ga bomo v naslednjih letih le težko dohiteli. Morda bodo izjema mavčevi o-voji, ki spadajo v oddelek sanitetne konfekcije, ki v zadnjih letih hitro povečuje kapacitete in se mo-(Nadaljevanje na 8. strani) DOLGO ZAPOSTAVLJENI dernizirajo. Do sredine leta 1979 so delali mavčeve ovoje na star način — ročna izdelava in pakiranje v škatle in šele v letu 1971 prešli na strojno izdelavo z letno kapaciteto 350.660 kom. Proizvodnja se je povečala in tako so v letu 1972 dosegli 62% rast, 1973. leta 14% rast. To je, v sedmih letih so se povečale kapacitete mavčevih ovojev za 319 % ne upoštevajoč povečanje, ki je predvideno v tem letu. Obenem s preselitvijo v preurejene prostore bivše mikalnice, ki se je delno preselila v novo halo (surove tkanine, navijalna naprava), delno pa v stare prostore tkalnice širokih tkanin (beljene tkanine), se bodo povečale tudi kapacitete. Razen enega stroja, so vsi domače konstrukcije, izdelani v lastni mehanični delavnici. Izboljšali smo tudi kvaliteto ovojev s tem, da smo prešli na izdelavo istih iz tkanih ovojev (prej rezani), pri katerih odpade proces rezanja in pri uporabi niti ne ovirajo nanašanja. Skupno s kontrolno službo, raziskavo trga in s sodelovanjem Klinič- nega centra v Ljubljani nam je uspelo po več mesečnih poskusih dati na trg prve količine mavčevih ovojev izdelanih iz tkanih ovojev. Tako je leto 1978 pomembno za oddelek tudi zaradi spremembe osnovne surovine. S tem smo za trg sprostili cca 800.000 m gaze 12/8. V ta namen je bila doma izdelana dodatna naprava, ki je omogočila od mehko navitih blagovnih valjčkov preko transporterjev, izdelavo mavčevih ovojev. Pojavile so se nepredvidene težave pri prevozu, ker so se navitki deformirali in so ovirali normalno proizvodnjo. Tudi ta pomanjkljivost je bila odstranjena potem, ko je oddelku tkalnice ovojev uspelo trdo navijanje blagovnih valjčkov vseh dimenzij. S postopnimi uspešnimi rešitvami so odstranjene še zadnje ovire in tehnološki proces izdelave mavčevih ovojev s tkanimi je v redni proizvodnji. V prenovljenem prostoru bo skoraj vsa proizvodnja (mavčevi ovoji s sejalnico in gypsona), ki jo uvrščamo v grupo »Rezani ovoji in blago« in po strukturi predstavlja 3,9 % deleža celotne produkcije. V oddelku je bilo zaposlenih 14 ljudi, s povečanimi kapacitetami v letošnjem letu pa jih bo 20. V istem, vendar lociranem prostoru bo tudi sejalnica mavca in bo tako odpadel prevoz na dvorišču in delno prispeval k razbremenitvi naše transportne poti. Naš delavec bo imel boljše delovne pogoje, več delovnega prostora kljub 70% povečanim kapacitetam. V letu 1978 bo oddelek sanitetne konfekcije — mavčevi ovoji — deležen tolikšnih sprememb kot nobeden od ostalih v DO Tosama in prav je tako, saj je bil vsa leta močno »zapostavljen«. Hribar Lojzka in Merkužič Danica Naš razgovor Bliža se praznik »Dan borca«. Zato smo se namenili, da malo poklepetamo z našim sodelavcem, borcem, športnikom, tov. JURIJEM VULKANOM. Prav rad mi je pripovedoval kako je šel med partizane in kakšno je bilo njegovo življenje med vojno ter kako kot navdušen športnik živi danes. »Bil sem iz revne družine, zato je bilo težko, ko na Duplici pri »Remcu«, kjer sem nekaj časa delal. zaradi požiga tovarne zame ni bilo več zaposlitve. Po dolgem premoru sem se zaposlil v Domžalah pri poštnih zvezah, od koder so me še s 14 tovariši 1942. leta poslali v Celovec, kjer smo pri pošti delali barake in raztovarjali PTT material. Na prošnjo, da imam doma samo mamo in brata na nemški fronti, so me iz Celovca poslali delati na Bled. Poleti 1943. leta se je v naši okolici mudil bataljon Šlandrove brigade. S sodelavci doma večinoma iz Zasavja: Velika vas, Križe, Vače, smo obiskali te vasi in takrat sem prvič videl oborožene borce NOV. Dajali so nam navodila za delo odborov OF na terenu, kjer smo bili zaposleni. Ko pa so brat in moji tovariši šli v NOV mi je dalo misliti in sem se tudi sam kmalu odločil. Iz Bleda sem jo mahnil v delovni obleki kar peš v Lesce, nato po najkrajši poti domov, od tam pa v VDV četo na moravški konec. Četi, ki se je mudila v Že-jah, na Vrhpoljah in drugod, sta poveljevala tov. Savo Avbelj in tov. Andrej Šunkar. Kmalu so me postavili za kurirja. Vzdrževali smo kurirsko zvezo z Gorenjsko. Mnogokrat sem na teh poteh jamčil s svojo glavo za varnost visokih funkcionarjev: čla- ne okrožnega komiteja in pokrajinskega komiteja za Gorenjsko, sekretarja OF za kamniško okrožje in druge, katere sem vodil. Kurirske poti so bile ene najtežjih, saj smo morali skoraj vsako noč po dvakrat prečkati glavno cesto, železnico, Bistrico, Mlinščico in okrajne ceste. Vse te poti so vodile v bližini naše Tosame — Doba in Količevega ter bistriškega mosta na Viru. Težko se je bilo skrivati, saj nas je mnogokrat na taki poti dohitel dan. Zaradi iznenadenja in varnosti sem bil največkrat bos in oblečen v kratke hlače. V žepu sem imel le italijansko bombo. Ko sem kasneje dobil pištolo, sem to bombo, stalno spremljevalko, aktiviral, a sploh ni eksplodirala. Na vseh mojih dolgih, nevarnih, kurirskih poteh, ko sem bil večkrat lačen kot sit, mi je pomagala moja športna utrjenost, saj sem se že od svojega osmega leta ukvarjal s športom. Vedno sem dobro tekel, toda mislim, da nikoli tako kot na eni mojih nočnih poti, ko naš razgovor so me preganjal domžalski belčki — nekdanji sodelavci. Svobodo sem dočakal, ko smo se s Šlandrovo brigado borili za Celje. Veliko sem prehodil in pretekel in prav rad grem še vedno po teh poteh. Največkrat pa sem šel pod Mokrico, a še do danes nisem našel poti in tistih medvedjih lukenj, ki so nam takrat dajale zavetje. Morda jih je zasul plaz, ali karkoli, ne najdem jih več« Tradicija NOB in aktivnost, katera mu je še vedno ostala, prenaša sedaj v raznih odborih in aktivih na mlade ljudi. »V domžalski občini nas je 73 kurirjev iz NOB združenih v odbor, katerega sem predsednik. Naš občinski odbor je najbolj aktiven na območju Gorenjske. Imamo stalne akcije. Podporo nam daje podjetje PTT. Udeležujemo se vseh zborov aktivistov in to navadno v nas sprejeli v Brkinih, ko smo po tridesetih letih prvič obiskali tiste vasi. S seboj vedno povabimo tudi tabornike odreda »Bičkova skala«, nad katerimi imamo kurirji Slovenije patronat. Tako omogočimo, da mladi doživljajo vse tisto za kar smo se borili, kajti naš namen je pokazati tradicije NOB in tovarištva, katerega v pravem pomenu besede ni več. Na enem takih pohodov smo bili tudi v Slovenski Bistrici, Oplotnici in na Osankarici. Po zaključku pohoda so nas vse borce razporedili po šolah, po razredih, kjer smo otrokom pripovedovali svoja doživetja. Ne moreš si misliti kakšna vprašanja postavljajo otroci, včasih nanje skoraj ne znaš odgovoriti. Tudi v podjetju imamo organizacijo ZB, ki je ena izmed najboljših v domžalski občini. Lahko rečem, da v nekaterih podjetjih organizacij ZB sploh ni. Pri nas je to urejeno, le da imamo na razpolago premalo sredstev. Zaradi finančnih težav letos ne bomo mo- največjem številu. Letos smo bili v Tržiču, kjer je bila otvoritev Titove poti v ilegalo, v Avstrijo in SZ. Imeli smo zbor aktivistov v Kranju, na Štajerskem, kjer smo prisostvovali odkritju spomenika padlim kurirjem. . 4. julija bo v Dobrepolju osred-nJa republiška proslava, kamor bo Peljal udeležence poseben vlak. Naša glavna naloga pa je pre-n°s tradicij na mlajše rodove in opisovanje tistih tragedij, katere smo doživjali. Pisatelj Tone Svetina Pa bo po pripovedovanju kurirjev napisal roman. Vsako leto se udeležujem poho-na po poteh partizanske Ljubljane, "n sem že 20 krat, le dvakrat se ga nisem mogel udeležiti zaradi bo-Jezni. Na pohod gremo navadno že dva dni preje z namenom, da prehodimo kraje, kjer smo bili med vojno, da obiščemo ljudi, ki so nam takrat nudili zavetje in hrano. Ne morem pozabiti, kako prisrčno so gli organizirati tradicionalnega srečanja za 4. julij. Denar, katerega dobimo, porabimo za pomoč borcem, ki so potrebni okrevanja, zdravljenja, naj bo to na Jelovici, na morju ali v zdraviliščih.« Tovariš Vulkan še vedno pridno dela in pomaga pri športnih društvih. »Sem eden najstarejših še vedno aktivnih športnikov v domžal- ski občini. V glavnem sem bil vseskozi telovadec — atlet, kegljam pa od 1951. leta. Kot nekdanji atlet sodelujem sedaj pri ustanavljanju atletskega društva v Domžalah. Šport je zame še vedno konjiček številka ena. Od občinske TKS sem že prejel priznanje za delo na športnem področju. Vseskozi sem in žeim biti v gibanju. Sam sem takoj po osvoboditvi pomagal dva meseca udarniško delati športni stadion. Bili smo telovadci — samouki. Peš in s kolesi smo se udeleževali vseh nastopov in kasneje skušali posnemati najboljše točke nastopajočih. Nismo imeli specializacij, vse smo delali in vse smo hoteli znati. Po cele dneve smo delali odbojkarsko igrišče, samo da smo lahko imeli svojo ekipo in trenirali. Danes je vse preveč razdrobljeno, športni klubi so premalo povezani med seboj, zato tudi ni pravih uspehov. Še to moram reči, da je preveč klubaštva. Veliko sem doživel in če bi imel izbiro, bi si ponovno izbral življenje športnika. V vse sem se spustil, le nogometa nisem igral.« V naši delovni organizaciji se s športom premalo ukvarjamo, predvsem se v teh aktivnostih premalo udejstvujejo ženske. Treba bo najti način in možnosti, da bomo v zdrave športne panoge vključili čim več članov kolektiva.« Naš sogovornik Jurij je že 27-krat daroval kri in dobil zlato plaketo. Pri tem je povedal, da smo delovna organizacija, ki ima veliko krvodajalcev, in sicer ena najboljših v občini. »Veliko imamo avtomobilistov, ki bi lahko dali kri, a je niso nikoli, čeprav so jo sami že potrebovali. Se vedno je ta akcija uspešna predvsem med neposrednimi proizvajalci. Poskrbeti bomo morali, da bomo tudi na tem področju res aktivni.« Tovariš Vulkan ima veselje prav do posebne zbirke. Na vseh svojih pohodih, srečanjih skuša dobiti čim več podpisov vodilnih funkcionarjev ter slavnih žena in mož. Rekel mi je, da mu jih manjka le še malo. Juriju Vulkanu želimo ob zaključku tega pogovora še naprej mnogo športne sreče ter zadovoljstva pri svojem delu in aktivnostih. Marija Kaj bo s tabo, prijatelj moj? Zgodaj zjutraj je »ta-ta-tu-tiii!« odpiskalo iz zvočnikov. Vsak se je lotil svojega dela, saj le tako je številka na izplačilnem listu konec meseca lepo zaokrožena. Z vsemi pa le ni bilo tako. Zagledal sem prijatelja — sodelavca, katerega lice je naznanjalo dež. Če bi bolje pogledal, bi mogoče odkril tudi točo, pa se v to nisem spuščal, saj nesreča še sama prerada pride. »Fička so mi »zličkali«, je planilo iz njega, kot bi mu bral misli. »Pa tako lep je bil!« Kasneje pa je do- KAJ BO S TABO, PRIJATELJ MOJ? dal: »No, ja, ko je bil nov«. »Kako, saj si ga vendar lepo parkiral na tovarniškem parkirnem prostoru kot vedno?« »Seveda sem, vendar je bil nekaterim očitno v napoto, v svoji nestrpnosti pa so ga najbrž zamen- jali za nahrbtnik in ga skušali kot takega prestaviti. Revež pa je seveda zaradi grobosti pokazal svoje porjavelo srce, ušesa pa so mu nekako čudno zaštrlela vstran. Žal so storilci pozabili pustiti svoje naslove, da bi ga s skupnimi močmi »pocajtali« in mu vrnili staro obliko. Saj nisem nič hud, le na morje bi šel rad...« Ta dogodek ni prvi, temveč le Naša DO je v letošnjem letu povečala asortiman izdelkov za nego dojenčka in žensko higieno še za tri nove izdelke: — HIGIENSKI VLOŽKI VIR-55 so prvi samolepljivi vložki, ki smo jih dali na tržišče. Surovinski sestav z izredno močjo upija-nja, nepropustni polietilenski sloj, ki zagotavlja popolno var- kupo podobnih je napolnil, pa se zato sprašujem: smo zares samo mi vozniki tako brezvestni in ne pomislimo, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi nam jutri ali že danes, ali pa bi se vsa stvar kljub mnogim problemom vseeno dala na kak način urediti? Premišljal in pogovarjal sem se — MOLNV PLENICE a 20 kom NOČNE so po sestavi enake standardnim molny plenicam, razlikujejo se le v teži, saj je teža le teh cca 32 gr. Prav zaradi tega, ker so znatno debelejše, z večjo močjo upijanja, otroka ponoči ni potrebno previjati. — TOSAMA POVIJALNE RUTE so novi izdelki iz mehke in tanke PVC folije. Kot je razvidno iz skice, služijo dojenčku povijal-ne rute kot hlačke. Zaradi enostavne uporabe so zelo praktične, zato se v zahodnih državah pogosteje uporabljajo kot klasične zaščitne hlačke. Rute so pralne, zato jih lahko tudi večkrat uporabimo. Povijalne rute prodajamo v škatljah po 10 kom, v treh velikostih. NOVI IZDELKI že z mnogimi, pa naj na koncu potrkam na vratca naše in vaše vesti: »imejmo svojega pločevinastega konjička radi, vendar pri tem ne pozabimo, da vsak po svoje težko pride do njega. Menim, da bo navedeni problem dobival »na teži« vsak dan, zato bi bilo vredno, da bi o njem razmišljali, ne le jaz, on, temveč vsi!« TS nost in samolepilni trak za učvrstitev, so garancija za dobro kvaliteto teh vložkov. Prve količine so bile na tržišču dobro sprejete, zato lahko pričakujemo tudi vnaprej ugodno prodajo. V kratkem bomo pričeli tudi s proizvodnjo vložkov Vir-55 MINI ki bodo po sestavi enaki vložkom VIR-55, le da bodo lažji in manjše dimenzije. OSEBNE VESTI Rojstni dan praznujejo od 12. 7. Štrukelj Marjan, do 11. 8. 1978. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Planinc Nadja, Pernuš Srečo, Cerar Ciril, Batič Janez. tozd saniteta Konfekcija 2. 8. Kosar Joži, 4. 8. Črnič Manja, 6. 8. Keržan Milena, 27. 7. Ko-čar Sonja, 21. 7. Lunar Sonja, 18. 7. Lesičar Dragica, 3. 8. Mandelj Mimi, 17. 7. Maček Cilka, 5. 8. Pestot-nik Milka, 7. 8. Žavbi Marinka, 2. o- Hrastovec Ani, 14. 7. Trdina Manja, 16. 7. Kovič Marjeta, 19. 7. Sušnik Ivanka, 21. 7. Grilj Marinka, 4- 8. Mežnar Zlata, 22. 7. Burja Magdalena, 23. 7. Vidergar Marjan. Mikalnica 2. 8. Klopčič Avgust, 11. 8. Pernuš Janez, 14. 7. Gruča Ančka, 2. 8. Balažič Marija, 19. 7. Glušič Ani, 5- 8. Mladenovič Rozi, 24. 7. Miš Kristina, 18. 7. Prašnikar Ani, 26. 2- Penežič Marija, 16. 7. Šivavec Ivanka, 30. 7. Vidovič Marija, 23. 7. Nemec Julijana, 8. 8. Klarič Iva, 23. 7. Dimič Ani, 24. 7. Frankovič Zdenka. Belilnica 13. 7. Korant Jaka. Tkalnica ovojev 31. 7. Barlič Ani, 15. 7. Cerar Zalka, 13. 7. Pirnat Vinko, 1. 8. Štif-tar Anuška, 12. 7. Tomažič Vida, 3. 8. Ulčar Ani, 16. 7. Ulčar Ani. Pomožni obrati 18. 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Ju-teršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 11. 8. Skubi Nande, 18. 7. Morela Stanko. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Kerč Joži — teh. raz. sektor, Pe-stotnik Janko — belilnica, Prstec Darinka — komerciala, Berdajs Srečo — expedit, Dečman Viktor — skladišče, Grilj Jolanda — SKS, Novak Marjan — ekspedit, Urankar Ivanka — konfekcija, Lukman Marija — konfekcija, Erminio Jožica — konfekcija, Barle Joži — avtomatska, Urbanija Marta — konfekcija. RODILI SO SE: .»v Pervinšek Stanetu — hči Novak Slavki — hči Zupančič Miranu — sin Batič Janezu in Ivanki — hči. POROČILI SO SE: Petrovič Ljubica — Peterka Jančar Erika — Gostič Cerar Fani — Kodba. Pripravljalnica 24. 7. Kos Ana, 23. 7. Peterka Ana. Avtomatska tkalnica 31. 7. Črv Ivanka, 7. 8. Rožič Ivanka. tozd filtri 15. 7. Hribar Ani, 25. 7. Kvas Ana, 29. 7. Poljak Pavla, 21. 7. Rožic Ana. Vlaknovinski oddelek 15. 7. šraj Peter. DSSS Komerciala . 19. 7. Drolc Ivan st., 11. 8. Ga- beršek Rok, 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Kuzmanovski Vaško, 8. 8. Mohar Helena, 17. 7. Pejčič Dragiša, 29. {■ Peterka Marjan, 13. 7. Kocjančič Tomaž, 7. 8. Kokalj Zdenka. Uprava 24. 7. Brnot Irena, 27. 7. Merlin Danica, 24. 7. Okoren Peter, 8. 8. IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE IZ 6. ŠTEVILKE TOSAME Ta mesec ste se izredno potrudili, saj smo v nabiralnikih dobili 79 rešitev križanke. Upamo, da to ni le enkrat, ampak bo prihodnji mesec v nabiralnikih še več rešitev. Iz kupčka pravilno rešenih križank so bili izžrebani: 1. nagrado dobi Lavrinc Pavla — TOZD Saniteta — mikalnica 2. nagrado dobi Brodar Franca — TOZD Filtri 3. nagrado dobi Rožič Ančka — TOZD Saniteta — konfekcija. Nagrajenkam iskreno čestitamo, drugim pa želimo več sreče v naslednjih številkah, pri reševanju pa mnogo veselja. Rešene križanke oddajte do 25. v mesecu. Zelo bomo veseli, če bo v nabiralnikih tudi kakšen prispevek o dopustih. Uredništvo — V družini spita vedno dva človeka skupaj, zato je družina potem vedno večja. Robi 7 let Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec NAGRADNA KRIŽANKA \Sest. 0M. ■Ida Vipotnik Naš izdelek TJosk. mera Nov izdelek Belilno sredst- vo Amper Omot Tot v Snegu Središče vrtenja To/mer Erjavec Vito Bedela* ka v 10 Odprt popek Bivša. Haši elast- ovoji Naselje Honopec „ Važno živilo Vecept Tkalni- ca ovojev Oziroma Meter Enaka Samo- tasnila Zdravnik xa očesne bolez. Medmet Meslo naftorvsk OsvobocJ fronta konec (Hrva/M Celje Nikola Teah kazalni zaimek Španijo Splet las Vodik "Razprava Makar- ska Angl.pov. mšra 16. črka Streha Svetinov roman Vos nad Ihanom Americij Priimek padle sod uaia /n srbohr črke Laznik Slane Grška črka Letovišče pri Opatiji Prepona Vrsia avtomob. Ivan Cankar Italija Sodelavci ^ mo. {Jela) S Jabol- čna sladim Sever tv preiv-L9.Uonal Avlonom. pokrajina merka Televizijo Zensko ime Tasmcm Abel Ogljik šievnik Zdravil- rastlina Zdroz. trap. rep- m Vijočo ebrih Slovanov Hemznok srebro Šievnik Thekanjen Zelene Zobe koklja Oranje kisik Ljudska pripoved Jako ll vi ič Del tedna Zdravih Obvešč. aaenc. Zmrznjena ' voda Sdmiz. slog Delavski svet &OŽO Ivanc Mcrto m Vrilmeli pod-sod. ena TZimska Bedenj Celzij 17 črka Seztam cen 1 Uma v Žveplo RESNICE IZ OTROŠKIH UST O DRUŽINI... — Družino sestavljajo najmanj trije ljudje, od teh mora biti najmanj ena ženska. Tina 9 let — Pri nas je družina zelo majhna, ker spadam zraven samo jaz. Mojca 6 let — Družino je zelo lahko prepoznati: oče je vedno največji, mama je vedno najdebelejša, otroci so manjši in bolj suhi. Vera 6 let — Družina je, če imajo ljudje enak priimek in če eden kuha in postilja in pere za vse. Andrej 7 let — Družina je, kadar očka zasluži denar, mama pa vse spet zapravi. Suzana 7 let — Družina vedno stanuje skupaj, ker ni mogoče vsakemu posebej nositi kosila. Jože 8 let — Če moški nima družine je samec. Samec si vedno poskuša u-stvariti družino, a mu ne uspe. Peter 10 let — Če pri nas ne bi bilo očeta, ne bi bili družina, ker se moja mama vedno boji vlomilcev. Anja 7 let