• •• Med Slovenci in Italijani stojijo kakor zid ločitve tisoči slovenskih izgnancev preganjancev, internirancev,mučencev in umorjencev.Sojvišja ločitev pa smo mi, "bazoviške žrtve. Preklet bodi vsak primorski Slovenec,ki bi kdaj pozebi! na nas in se še bratil z Italijani,pa naj bodo fašisti ali ko¬ munisti !Pod njim naj se odpre z našo krvjo prepojena zemlja in požre naj ga pekel!- BAZOVIŠKE ŽRTVE l MLADA PRIMORSKA Str.*. Št.2. NHROČlI.O-PRliTlORSHI-miODINl K o prihaja zdaj MLADA PRIMORSKA, drugič k vam,vi naši mladi bratje in sestre,vam prinaša še bolj ugodno sporočila kokor prvič.Vojne res še ni konec,tu¬ jec se še vedno šopiri po noši primorski deželi,toda dnevi njegove oblasti se nog -lo bližajo h koncu. 'Fašistična Italijo,katero so Nemci hoteli obnoviti s tem,da so osvobodili Mu -ssolinija in ga spet postavili na oblast,je kljub vsem prizadevanjem mrtva.Zaman se trudijo duce in njegovi pomogaci,da bi si znova pridobili veljavo .Fašistična I -talija je na tleh.Drži se samo še s podporo Nemcev.Pa tudi Nemci se morajo iz I- talije stalno umikati.Zaveznišk vojska se vedno bolj bliža naši Primorski.V osvo -jeni Italiji so zbrane tudi že jugoslovanske čete pod poveljstvom slovenskega ge -nerala Burje.Te čete so določene,da pridejo na Primorsko in jo osvobode. Prišle bodo v imenu Jugoslavije in kralja P etra.Osvobojevale nas ne bodo skupaj z Itali -jani,kakor delajo to brez potrebe partizani.Z Italijani nočemo imeti nikoli več nobenega opravka,pa noj bodo fašisti,komunisti ali kar koli,Italijani morajo izgi -niti z naše zemlje vsi do zadnjega.Niti eden sam ne sme ostati v naših prelepih krojih. Vse to pa bomo dosegli, naši bratje in sestre,samo če bomo vsi Slovenci na Primorskem od prvega do zadnjega takoj stopili na plan in povedali tudi Angležem Američanom in vsem drugim , ki bodo prišli k nam , da smo Slovenci in Jugoslova¬ ni . Zato vas že sedaj pozivamo , da se pripravite na prihod osvobodilne zavezniš -ke vojske . Pripravite slovenske in jugoslovanske zastave in zastavice , da bo¬ ste z njimi okrasili vsako hišo , vsako okno ! Kadar bodo zavezniške čete Se pri -šle , se zberite v vsakem kraju »kjer bo to mogoče, pozdravite zavezniške vojn- St. 2. MLADA PRIMORSKA Str. 3 ke in jim kličite:"Živelo Jugoslavija!Živel kralj Peter!" Vsak,kdor bo prišel k nam,mrra že prvi trenutek spoznati,da je na slovenski zemlji,med Slovenci,ki hočejo svojo svobodo v veliki narodni Jugoslaviji, Spij -.v o.', moro tudi,do sine si v tem vsi edini in složni.Kdor bi hotel kaj drugega,ta bo iz - dajalec našega naroda in domovine.Kojti zapomnite si dobrosOd prvih vtisov,ki jih bodo dobili Angleži in Američani no Primorskem od nos, bo odvisna vso noša bodoča usoda!Kajti zapomnite si dobro še to:No Primorsko,v ostalo Slovenijo in Jugoslavi¬ jo bodo prišle le angleške,ameriške in jugoslovanske čete, torej ne bo k nem nobe¬ nih Rusov ali boljševikov.Tcko je že določeno. Posebno važno bo zato, do stori svojo sveto narodno dolžnost še bolj kaKor ona no deželi,nošo primorsko mladino po mestih, v prvi vrsti v Trstu in Gorici. Ne dajte se odriniti od privandronih Italijanov,ki se bodo hoteli prilizniti zavezniš -ki vojski in ji pokazati,da so ta mesta samo italijanska!Vsilite se povsod v os¬ predje,kličite, zahteva jte,dokazujte,da je ta zemlja vsa našo.Iščite neprestano sti -kov z zavezniškimi vojaki,posebno oficirji!Okrasite jih s cvetjem!Postrezite jim z vsem,kakor le morete.In nikoli in nikjer ne pozabite povedati,da ste Slovenci in Jugoslovani!Vrš pozdrav mora biti le eden:"živijo Jugoslavija'.Živijo kralj Peter!" Ne pozabite tudi ob priložnostih,ki se vam nudijo povedati našim osvobodite -Ijem koliko gorja je preživel naš narod pod 251etnim terorizmom in jarmom Italija -nov.Pokažite jim kraje kjer so gorele vaše vasi in kjer so padali naši bratje in sestre pod streli italijanskih divjakov. Cas beži!Nihče ne more povedoti,koliko časa še imamo,do se pripravimo na prihod osvobodilne vojske z:veznikov.Zgodi se lahko,da pridejo prej,kakor mislimo. Seveda,lahko se njihov prihod za nekaj časa tudi zavleče»Toda kakor zdaj kože, se nam dan osvoboditve naglo približuje,No to dan moramo biti pripravljeni na znotraj v svojih srcih,in na zunaj, s svojo agitacijo. Mladi bratje in sestre,na delo tedaj[Pojdite drug do drugega in poučite vse kaj jim bo treba storiti.Kdor se ne bo hotel pridružiti,je izdajalec! ŽIVELA JUGOSLAVIJA! ŽIVEL KRALJ PETER! Št.2. MLADA PRIMORSKA )AJ BL13A5£ DAN ®j bratje,zdaj bliža se dan, ko pojdemo v Trst in Gorico po svojo slovensko pravico, ki vzel nam jo je Talij on! Oj bratje,slovenski je Kras, in Soča,Vipava in Rošo o,vsaka ta reko je naša, slovensko je slehama vos. Oj bratje,zdaj združno vsi v zbor pod jugoslovansko zastavo, edino rešilno in pravo, od Adrije noše do Gor! Oj bratje,napočil je dan, da pojdemo v Trst in Gorico po svojo pravično pravico, ki kroti nam jo Talijan! STR.4. MLADA PRIMORSKA Str.5 St.2. Mati govori: "Kje »te mi to pobrali,otroci?Te listke,bele,modro in rde v a pisane,čez vse rdeča zvezda ... in tu,no drugih,kladivo in srp? 4 ..'lakih listkov mi nikar ne nosite domov. Unča zastava?Ne otroci,to ni našo zastave.Kdor nošo za - stavo 1juhi,ta je ne trosi ljudem pod noge. Na naši zastavi ni ne zvezde ne srpa in ne kladiva. Naša zastava je čista.Dajte ljubčki,da vam povem zgodbo o nesi zastavi. Kc jo bila vaša mamica še majhno dekletce,se je začelo gorje.Lahi so se razlili po deželi kakor roji umazanega mrčesa. Zapirali so ljudi, jih neusmiljeno tepli in jih gonili uklBnjzne sem Bog si ga-vedi kam.Mnoge so v zaporih ubili,mnogi so umrli in jih ni bilo več nazaj. Bri¬ gadir je hodil po vasi kakor napihnjona opica in iskal,nad kom hi se znesel* Nič več nismo bc'.li ljudje. Trpeli so veliki,trpeli so mali.Učiteljica nas je tolkla in zmerjal*, ker smo govorili po: naše.Potem je prišel učitelj,ki nam je v usta pljuval.Silili so nas prepevati laške pesmi in nas gonili pred laško zastavo,da smo jo pozdravljali z dvignjenimi rokami.Gorje mu,kdor bi e e uprl! In nekega dne so prišli karabinerji po našega očeta.Kakor moril ca so ga u- klenili , kakor žival so ga bili , ko s o. gnali v Trst in kaj vem , kam še . lato ker je bil rekel.da so Lahi drhal.Dolgo,dolgo ga ni bilo nazaj. Včasih sem mislila da je nemara umrl,in sem skrivaj molila za njegovo dušo. MLADA PRIMORSKA Str. 6 St.2. Takrat,otroci,je vaša. mama vsak dan jokala.Pravijo,da se tistega,ki milo joče,še kamen usmili.Mene se kamen ni usmilil,a vaša rajna babica,Bog ji daj dob -ro,ta me je tolažila, "Potrpi,dete, 11 mi je šepetala in stiskala mojo solzno glavico k sebi,"sn -mo še malo potrpi.Blizu je čas,ko bo zn Snežnikom grmelo kakor na sodnji dan.Pa ne dolgo,hčerkica..,In ko potihne zadnji grom,prijaše tam izzza hriba ns belem žreb -cu kralj Aleksander s svojo vojsko..," "Kdo mamica?' sem vprašala."Kdo je kralj Aleksonder?Čignv kralj je to?" "Naš kralj!"je vroče zašepetala mati,u- v \\ i\ stnice so ji zadrhtele in svetle solze so se ji ulile in padale meni na obraz."Naš pravi kralj! ^ Lahi bodo pobegnili pred njegovim obličjem, in N naši debeli bo ime Jugo s1avij a.-in potem, otrok ^ bomo sref-ni in zadovoljni.Učila se boš naše,mo- lila po naše,vsa širna zemlje tod in na oni stra^' -ni bo tvoj svobodni dom." A« « « V I; Potem nas ne to nihče več tepel?” sem ^ \ - r S/K, : hotela vedeti."Nihče silil,da bi pozdravljali še laško zastavo"? "Nikoli več nihče!"je slovesno rekla me ~ -ti." Zastavo,ki jo prinese vojska kralja Alek- S sandra,boš sama pada pozdravljala.Ta bo naš a s mo -dra kakor naše morje,bela kakor obleki našega ^, neba,rdeča kakor tvoja dobra slovenska kri,dete moje." ^ In tako sva brez konca čakali,da se oče vrne in de pride kralj Aleksander. Nekega dne je oče res prišel. Ves sklju / y ■.V’V/ Grj&r • .■: ' š* >•..v/ vz? \ ¥'Vv i; v - i;*r% J Št.2. MLADA PRIMORSKA Str.7, Sen, siv in star .Seciraj sem ga spoznal a-Njegovih lepih zob ni bilo več.Vse so mu jih izbili Lahi,ko so go mučili v ječi. Z materjo sta dolgo gledala drug drugemu v oči. "Si š€' tisti 5 ki si odšel?" ga je vprašala, mati. "Se zmerom’’,je odgovoril."In zmerom bom.Pa vidve - sta še tisti?" "Zdaj in ac smrti," jt rekle. meti. Potem je bilo lepo pri nas,oče in mati sta se vodila za rake,vsi trije smo bili srečni In nekega, jutra smo se napravili joče noju jo vodil, dolga je bila pot , sonce je pripekalo,komaj smo že hodili.Tako se privlečemo na breg v gozdu in bre¬ gom je bila cesta,onkraj ceste pa spet gozd in travniki,njive in vas.spadaj naju o- če ustavi. "Tamle spodaj je meja,"reče in iztegne rolco•"Tistole,na oni strani,je Ju -goslavija.Tam ni Lahov,Tom je prostost.Tam je naša beseda sveta beseda." "Tam je krnij Aleksander,"mi je zašepetala mamica,pa je komaj izgovarja¬ la besede,solze so ji dušile glos."Ne- belem konju jošo,vojska koraka za njim..." Gledala sem in gledala,,kakor de bi ležal raj pred menoj.Zdelo se mi je, da slišim belega, žrebca,kako rezgeče,in vojsko brez števila,kako ubira korak.In leo tako gledam,opazim spodaj v vasi drog in na drogu - kaj se vije?....Kakor čist pla¬ men,moder,bel in rdeč,je vihralo in vriskalo v sončni bleščavi! "Očka.očka! "Zgrabila sem ga za roko."Kaj je tam doli?Vidiš?" Menda jo očka šele tedaj opazil.Izpreletelo ge. je,obraz mu je bledel,in mamica je prehladila,oči so jima. bile mahoma vse meglene. "Pokieš-nimo,otrok! "je s slovesnim glasom ukazal oče in padel sam na kole -na in potegnil naju dve za seboj."To je zastava. Jugoslavije... zastava našega upa¬ nja. ..zas„ava odrešenja..." Glas se mu je utrgal.In tisti mah sem prvikrat v življenju slišala,kako moj dobri,veliki,ročni očka joče,On je jokal,mamica je jokala,jaz sem ihtela z nji -ma/in tako smo klecali in naših solz ni hotelo biti konec. St. 2. MLADA PRIMORSKA Str.8« Težko smo se odtrgali in vstali,kajti sonce se je nagibalo niže in niže.Ppz -no v noč so nas zvezde spremljale domov. Tisto poletje in tisto jesen ^mo hodili okrog k»kor omotični Zastava Jugo — slavije nam je gorela v očeh. Pa je prišel črni dan.Huda novica se je raznesla po vasi.Sosedje so stikali glave in škrtali z zobmi»Karobinerji so z napetimi prsmi stopicali skozi vas,bri -gadir je nosil glavo kot črn petelin.Jaz sem prišle z vrta.Ko otopim v hišo,se¬ di oče za mizo in se drži za glavo in mrmra divje besede,mamica pa stoji pri njem in ga ogovarja. "Kaj ti je,Tone?Kaj' se je zgodilo,zs božji čas?" Tedaj se mu je iztrgalo." Krelj Aleksander je mrtev!Prekleti Lahi so ga da¬ li ubiti!"je vzkriknil s takim glasom,kakor da bi nekomu zobe zasadil v golt in ga iztrgal. In potem sem v drugo slišala njegov jok.Vsi trije smo sedeli kot obsojeni, ves dan se ni nobeden pritaknil jedi,nobeden ni zmogel besede.Šele zvečer,ko smo se spravljali spat,sem zbrala pogum in vprašala* "Očka,in zdaj ni nikogar več,da. bi nas odrešil?Kralja na belem konju ne bo? In njegove vojske z zastavo?" R'a moč žalosten je moral biti moj glas,kajti oba sta me tolažila: "Pač,otrok,bo!"je ponavljal oče,"Kralj pride,vojska pride in zastava pride. Mladi kralj Peter,Aleksandrov sin....Laškim peklenščkom na kljub bomo srečni pod našo ljubo jugoslovansko zastavo!" Siromak je ni pričakal.Ječe so mu bile izpile moč,drugo lete je umrl,in ma¬ mica je šla kmalu za njim.Zdaj čakam sama.Moja dekliška krilca so zdavnaj raztr¬ gan-?; Pešcu jem vas kondrančke in od samih skrbi skoraj ne vem,koliko vas je,zakaj tudi vaš očka je deleč od doma,kakor je bil nekdaj moj oče.Čakam in štejem mese¬ ce in tedne do tistega dne,ko sa pokaže izza hriba zarja in v zarji,ne belem ko¬ nju,naš mladi kralj Peter,Aleksandrov sin,kralj velike in močne Jugoslavije. 3t.2. MLADA PRIMORSKA Str. 9 Kralj Peter in za. 'kraljem vojska s sveto zastavo odrešenja... Otroci, samo tista zastava bo prava.Zapomnila semsi jo,ko je vaš po¬ kojni ded glasno jokal na hribu.Tisto velja,vsrka, druga, je peklensko slepilo.Sež -gite mi takoj te satanove papirčke!" i T/UUANOM 0 le pojdite iz dežele naše z vojaki svojini in bataljoni in vsak od vas junaško z makaroni doma naj lačni trebuh si nabaše! Mi siti smo bili ioni ture vaše in slave kima,ki pred vsakim kloni a vendar misli si,da pred milijoni kot zmagovalec le na konju jase. Zdaj vendar konec je te tiranije ki sama sebi o pravici laže, a bolj krivične res na svetu ni je* Nam v varstvu kralja Petra straže pa dan svohode prave naj zasije in pot v bodočnost lepo nam pokaže! MLADA PRIMORSKA Str.10 Št.2. ]DrAVU1CAoTR1N06UvTREH podobah. V primorsko deželo,tisto lepo in sončno,ki leži pod vznožji snežnih gor po ložn- zleknjena do sinjih obal,se je nekoč pripeljal od juga v bogati kočiji velik gospod.Vozil se je z iskrimi konji in ves je bil okrašen z dragulji. Presenečeni so se zbirali prebivalci primorske dežele ob cesti, spoštljivo pozdravljali imenitnega gospoda,in bili so prepričani,da je sam kralj iz devete d» -žele.Imenitni gospod*jim pa povedal,da je grof Liberole,ki prihaja v lepo pri¬ morsko deželo,da bi obdaroval in osrečil njeno ljudstvo s svojim bogsstvom,bleskom in kulturo.Tako jim je govoril; "Lepa je vaša primorska deželo, sončna je in položno je zleknjeno pod pod¬ nožji snežnih gor do sinjih obol.Tode revne je in zaostala . Le poglejte to vaša tlalPovsod som kamen in sovdon.Od zore do mroke se potite na njih, po vam rode ko¬ maj toliko,da ne poginete od lakote.0,kaj bi se,prebivalci te lepe dežele tako mu- čili?Mene si izberite za svojega gospodo, pa vam bodo ts tla rodila stoteren sod.Iz studenčkov bosta izvirala, mle -ko in med.Kamenje se bo spremenilo v sladkor in sir. Iz peska pa bodo zableščali somi dragoceni biseri.In veliko dvatisočletno kulturo bo zacvetela v vsej vaši lepi pri¬ morski deželi." In ds bi prebivalce lepe primorske dežele še bolj pre -pričal,kako resnične so njegove besede,je grof Liberole pričel deliti ljudem bleščeče darove.Ti so lahkoverne po -slušalce toko preslepili,do niti opazili niso, kdaj je imenitni grof Liberole z juga skočil z voz-a in sedel na vladarski prestol pokrajine pod zasneženimi gorami in si -njimi obalami.Čim je po sedel no prestol,je priletela z juge pihro jata sivih kraguljev,in ljudem primorske dežele Št, 2. MLADA PRIMORSKA Str,11. spet vzela vse bleščeče stvarikateri Jim je bil imenitni grof prej podaril.Prebi -vclci primorske dežele so bili hudo razburjeni»ko so videli,kako so jih sivi pti' -či okradli,in šli so k svojemu gospodarju in se mu pritožili? "Mo si prišel,si nam dejal,de nam prinašaš srečo in bogastvo,Zdaj pa si pos¬ lal nad nas sive kragulje,da so nam vzeli še tisto malo, kar si nam bil dal. Kako je torej s teboj in s tvojimi obljubami?" Imenitni grof Liberale se je pa. samo priliznjeno nasmehnil in je povedal? "Teh ptičev,sivih kraguljev,ki so vas okradli,nisem poslal jaz nad vašo de¬ želo,Prileteli so sem samijvaša krivda je,če sto jim dovolili, da so vam vzeli , kar sem vam jaz dal," Ljudje primorske dežele so tudi zdaj verjeli imenitnemu grofu in so spet mir -no odšli vsak na svoj dom«Toda že naslednjega dne so spet prileteli z. juga novi sivi kragulji in pričeli krasti ljudem še- tisto,kar so že sami imeli od prej. In potem so prileteli vsak dan novi,dokler jih ni bilo v lepi primorski deželi toli¬ ko,da. so pokradli vse in je ljudstvo stradalo.Tedaj je pa. sklenilo,da pojde k ..i- menitnemu grofu in mu pove? "Lažnivec si in goljuf,ne gospod in bogataš. Zato vstani iz našega prestola’ in pojdi,od koder si prišel!če ne boš tega storil z lepa,te bomo pograbili in brc -nili čez mejo naše lepe dežele,da te bo do smrti ščemelo po tisti plati,kamot te bomo sunili." "Imenitni grof se je pe tudi zdaj samo priliznjeno nasmehnil in dejali "Ti ptiči,sivi kragulji,so res hudobni ptiči, in ker vidim,da se jih sami ne zna; -te ubraniti,vas bom jaz obranil pred njimi.Prej pa pojdite spet lepo vsak naj svoj dom in čakajte,da. vas osvobodim." ’Ljudje primorske dežele so tudi zdaj verjeli imenitnemu grofu in so spet mi -mo odšli vsak na svoj dom,Toda namesto,da bi bil imenitni grof Liberale pognal roparske ptiče,sive kragulje iz lepe primorske dežele,jih je poklical vanjo še več in jim naročil? Št.2. MLADA PRIMORSKA Str.12 "Poletite v vse kraje in v vse hiše lepe primorske dežele in sedite vsakemu prebivalcu zo vret.In čim bi se kateri hotel upreti moji oblasti,mu prekljuvajte glavo." Urno so hudobni ptiči,sivi kragulji,storili po ukazu imenitnega gospodo, in kakor bi trenil so imeli vsi prebivalci lepe primorske dežele vsak svojega kragu¬ lja za vratom.In postali so sužnji imenitnega gospoda in njegovih roparjev. Nihče si ni vedel več pomoči.Le eden je bil,ki ni imel kragulja n • vratu.Bil je to sa¬ motar,ki je prebival v votlini pod Krnom,in ime mu je bilo Slovenko Svobodoljub. Tega so torej zasužnjeni prebivalci lepe primor! jse dežele zaprosili naj bi odšel po svetujin poiskal junaka,ki bi jih osvobodil hudobnega grofa Liberaleja. Brž je vzel Slovenko Syobodoljub pot pod noge.tlo- dil je tri dni in tri noči proti jugu,in je nazadnje . • prišel do imenitnega gradu,v katerem je bivol mogočen gospod.Stopil je torej k njemu,mu lepo po vrsti rozlo -žil,zakaj in čemu je prišel,ter ga roprosil pomoči. In gospod,ki mu je bilo ime duce Fascista,je Slovenku Svo -bodoljubu takoj obljubil,da ga bo osvobodil iz rok grofa Liberaleja in njegovih kraguljev. Še preden je Slovenko Svoboduljub peš prišel z juga spet v lepo primorsko deželo,je imenitni duce Fa- scista že nrif '»a* ’ I vanjo,na iskrem konju,obglavil gro -fa Liberaleja in postrelil njegove kragulje.Potem se je obrnil k ljudem in jim dejal: "Ker sem vas osvobodil nasilij grofa Liberaleja,sem zdaj jaz vaš gospod in vladar,In nobene je ne bo rozli -ke več med mojim starim podložnim ljudstvom in vami. Vsi boste eno.Kna sama družba srečnih, boga tih in mogoč -nih ljudi.Tako vas bom povzdignil v izvoljeno ljudstvo Št.2. MLADA PRIMORSKA Str. 13. nad vsa druga neizvoljena ljudstva.In godilo se vem bo kot ribi v vodi. 11 Hitro ko je to povedal, je imenitni duoe Fascisia. že skoči?, s konja in zase -del prestol pokrajine mod vznožji snežnih gor in sinjih obal. Čim je po sedel na ta prestol,je priletela z juga jata črnih jastrebov in vzela ljudem primorske de -žele še vse tisto,kar so jim bili prej pustili sivi kragulji grofa Libersleja, Prebivalci primorske dežele so bili spet hudo razburjeni, ko so videli, kako postopajo z njimi krivokljuni ptiči,črni jastrebi,šli so k svojemu novemu vladarju in so se mu pritožili; "Ko si prišel,si nam dejal,do ram prina¬ šaš svobodo in enakost. Zdaj si pa poslal nad nas še hujše ptiče,kakor so bili sivi kragulji, da so nam vzeli še cele človeško dostojanstvo. Kako je torej s teboj in tvojimi obljubami?" Mogočni duoe Pascista. se je pa samo pri¬ liznjeno in zlobno nasmehnil in je-povedal; "Teh ptičev,črnih jastrebov,nisem poslal jaz nad vašo deželo. Prileteli so sem sami ,ker so videli,da nočete biti eno z mojim ljudstvom na jugu.Če torej želite,da boste imeli mir pred njimi.nehajte biti to,kar ste bili doslej,in po -stanite tisto,kar prej niste bili," Ljudje primorske dežele so tudi zdaj še verjeli mogočnemu duceju Pascistu in so spet odšli vsak na svoj dom.Toda v naslednjih dneh so priletele nove jate požrešnih črnih jastrebov?sedle so ljudem na prša in jim pričele trgati jezike iz ust, da ne bi govorili več tako,kakor so jih matere naučile.Tedaj so vsi v primorski deželi MLADA PRIMORSKA Str.14 Št.2. obmolknili,in groza je sla od vasi do vasi ter od hiše do hiše.Le eden je še bil, ki mu črni jastrebi niso izruvali jezika.Bil je to samotar,ki je prebival v skal¬ ni votlini pod Krnom, in ime mu je bilo Slovenko Svobodo ljub. Tega so torej nesreč¬ ni prebivalci lepe primorske dežele zaprosili,naj bi odšel po svetu in poiskal ju -naka,ki bi jih osvobodil krvoločnega duceja Fasciste. Brž je vzel Slovenko Svobodoljub pot pod noge.Hodil je tri dni in tri noči proti jugu, in je nazadnje pris¬ pel do temne gošče, v kateri je prebival bradat možak. Stopil je torej k njemu , mu prijazno po vrsti razložil zakaj in čemu je prišel , in ga prosil pomoči. In mož , ki mu je bilo ime Comunista , je Slovenku Svobodoljubu takoj obljubil,da ga bo osvobodil iz rok groznega duce¬ ja Fasciste. Še preden je pa Slovenko Svobodoljub peš prišel spet z juga v lepo primorsko deželo,je bradati tovariš Comu¬ nista že pridirjal na medvedu vanjo,potrl kosti dttceju Fascistu in podavil njegove jastrebe.Potem pa se je obr -nil k ljudem lepe primorske dežele ter dejalj "Ker sem vas osvobodil nasilij duceja Fasciste,sem zdaj jaz komisar.Odslej boste vsi moji tovariši in vsi bomo enaki.Iz te enakosti bo vstala zora novega dne,ta -ko svetlega in srečnega,kakor ga še nihče na svetu ni doživel.V vaši lepi primorski deželi se oo naselil raj na zemlji." Hitro ko je to povedal,je bradati tovariš Comuni - sta že skočil z medveda in zasedel vladarski prestol pokrajine pod vznožji zasneženih gor in sinjih obal. MLADA PRIMORSKA Str.l^. Št.2. Čim je T>a sedel na ta prnest-ol, je priletela z juga jata rdečih krokarjev in je po-- brala ljudem vse,kar jim je bilo ostalo se od ropanja prejsnih sivih in črnih ro¬ paric., Prebivalci primorske dežele sc bili spot hud razburienijko so videli, ka¬ ko postopajo z njimi debe" 1 jjrr id col ptici,krvavi krokarji,in 211 so k svojemu novemu komisarju tovarišu in se mu pritožili; "Ko sd prišel,si nam dejal, da nam pri¬ našaš tovarištvo in enakost.Iz te enakosti da nam bo vstala zora novega dno, tako svetlega, in sončnega,kakor ga še nihče ne svetu ni do-_ živel,in v lepi primorski deželi,da se bo na¬ selil raj na zemlji.Zdej pa si poslal.; uti 3 še stračnejše ptice,kakor so bili sivi kragu¬ lji in črni jastrebi.Ti so nam vzeli vse do zadnjega,da smo zloj samo še berači.Kako je torej s teboj in s tvojimi obljubami tovariš?" Tovariš Comunista se je pa tedaj suro¬ vo zarežal v svojo kosmato brado divjega mo¬ ža in je dejal; "Saj sem vam vendar povedal,da boste pod menoj vsi enaki.Ali mar zdaj niste?Ker so" vam rdeči ptiči vsem vzeli vse,nima nihče ni¬ česar več.Ali hočete še večje enakosti?- Scao novega dne pa bo vstala tedaj,ko vas ne bo več na'svetu,kajti vi ste bili rojeni v prejšnih dneh in niste take zore vredni ne sposobni.Če vam pa ni prav,bom uka¬ zal rdečim krokarjem,da pokončajo še vas same." Potrti so ljudje odšli od bradatega komisarja Conxuniste,in v lepi primor- i/ 1 MLADA PRIMORSKA Str.l6 St. 2. eki deželi je naštela, grobno tišina .Vsakemu prebivalcu je sedel na prša krvavi ptič,in če je še hotel čutiti človeško,mu je izkljuval srce iz prsi* Nihče si ni več vedel pomoči,le eden je bil,ki ni imel krvavega ptiča na prsih.Bil je to sa-r motar izpod Krna,Slovenko Svobodoljub.In ta se je napotil spet na jug.Hodil je tri dni in tri noči in je četrtega dne dospel do skalne votline,v kateri je pre¬ bival modrijan Vsevedko Resnicoljub.Njemu je torej potožil Slovenko Svobodoljub gorje svojega ljudstva v lepi primorski deželi in nazadnje dejal: "Razloži mi zdaj , ti ki si moder in vse vešIKako je to,da je bil vsak,ki je prišel k nam z juga,hujši trinog?" Modrijan je tedaj žalostno pogle -dal Slovenka. Svobodoljuba in mu rekel2 "C,brat moj!Ali si bil res tudi ti slep,tako slep kakor vse ljudstvo,da nisi spoznal resnice, ki je bila v vseh treh primerih le ena in ista?Kdo misliš je bil grof Liberale?" "Ne vem." je odgovoril Slovenko Svobodoljub. "Isti kakor duce Fascista,in to¬ variš Comunista je spet isti kakor grof Liberale.Vsi trije so ena sama oseba,j.n ko so odstranjevali drug drugega,eo i - grali le komedijo. i'udi roparski ptiči so bili vedno isti , samo da so bili najprej sivo,potem črno in nazadnje rde -če pobarvani.Vsi so bili in so vedno le MLADA PRIMORSKA Str.17 Št. 2. v službi istega, gospoda,ta. gospod pa je Itslo Landrone.In Italo Landrone sovraži vse"ščave" in jih je sklonil pokončati.A.r jih ni mogel s sivimi kragulji,jih je dalje pokončaval s Smirni jastrebi,in ko mu še ti niso dovolj naglo morili ljud¬ stva lope primorske dežele,jo nagnal nazadnje nanje še najstrašnejše ptiSe,krva¬ ve krokar:j /.Ali zdaj razumeš?" "Razumem,o razumem!" je zavzdihnil do smrti žalostni Slovenko Svobodoljub. "Samo toga ne razumem, kje naj zdaj iščem pomoči za nesrečno ljudstvo lepe pri - morsko dežele?" "Eden sam je,ki ga lahko reši,če se hitro potrudiš do njega",je povedal modrijan. " Potomec silnega. Kraljeviča Marka". VIPAVSKA HIMNA Oj Vipava,bodi zdrava, ti slovenske zemlje kras, mila naša očetnjava, zdaj in za vos večni Sasi Mi le tu smo domačini, naš se jezik tu glasi, v svoje duše globočini sme samo Slovenci vsi. Kaše so te gore sive, naši griči so in plan, naše so te plodne njive, naša cvetna, jo ravan. .■lam samo zorijo vina, več ne bo jih tujec pil, in ne hčere,in ne sina., nikdar več no bo tujil. Oj Vipava,naša mati, v svobodi najlepši raj, v svobodi slovenski zlati, zdaj in za vekomaj. Št.2, MIiADA PRIMORSKA Str.18. PRIMORCEM ob DVANAJSTI URI Vas -vprašam,ki ste bratje mi po rodu; Kdo naj svobodo našo danes brani pred Nemci,Italijani? - Partizani, ki z Džingiskanom kratim so v sorodu? Kdo nam oplenil skrinje je na podu? Odgnal živino, v gozd ob uri rani in storil jda so tuji aeroplani na nas streljali na nebeškem svodu? Kdo zažgal nam je šole in domove, kot delali so včasih nam fašisti, ki naše so zapirali sinove? Mi smo Slovenci iMisel v nas trepeče samo slovenska brez primese tuje. Kdor veže s tujcem se in ponižuje, kovač je svojih lastnih dni. nesreče. Bile zadosti polne naše ječe so žrtev gangsterstva,ki ne miruje ter samo sebi mimo v lice nluje in sije mu pri tem obraz od sreče. 2doj te tragedije nam je vsem zadosti, ki lastnim bratom vedno v hrbet strelja čeprav bili so oni prvi v hosti. Ne bomo mi nikdar komunisti, ki za dosego svoje zarje nove tudi z antikristi! nedelja mesti el ja. r St. 2. MLADA EffilORCiA Str.19. #■ tv Kolikokrat so vam že pripovedovali o "dvatisočletni italijanski kulturi"! To besedovanje je omege med vami tako zbegalo,da so občutili rahel sram,češ,kaj smo mi Slovenci s to našo mlado kmečko kulturov Kadar varu kdo govori o kulturi»bodite previdni.To je ena tistih besed,ki so bile cesto v zgodovini zlorabijene.Govore o kulturi, a mislijo ne oblast in moč.Veuno se je t&efca vprašati,kaj tiči za torni besedami:ali ni kultura samo mas¬ ka .na. obrazu?Maska tistega,ki hlepi po gmotnih dobrinah in dobičku. Ce so ustanavljali velike države in širili moč svojih oblastnikov,niso bi -li že zaradi tega kulturni . kulturen je samo tisti red,ki je pravičen in ki slab - ših narodov ne spreminja v sužnje in brezpravne ljudi .Tudi graditev m olepšava mest še ni kulture,če ta mesta ne služijo sreči in napredku kar največjega števila ljudi.Velike lepo ceste tudi še niso kultura,če se po njih ne razvija vsemu prebi¬ valstvu koristen promet,če po njih ne dotekajo tudi v kmečke hiše sreča,blagosta - nje in zdrava prosveta.Govorili so o dvatisočletnem rimskem pravu.A kakšno pravo je to in kakšna kultura,če je lahko bil tudi po dva tisoč letih od njih odvisen na -rod brez osnovnih pravic in brez kulturne svobode,kar danes zahtevajo zase že za¬ morci v črni Afriki?Pripovedovali so o veliki umetnosti in še o marsičem drugem, a tudi to je bila samo kultura manjšine v njihovem lastnem narodu,saj je imela Itali -ja v nekaterih pokrajinah več kakor 50 odstotkov nepismenih ljudi! Njihova kultura je bila. pogosto le zunanja,ni po prežela vsega naroda in v njem tudi preprostega človeka. Kultura malega naroda,kakor je slovenski,ni "kultura" nasilja,laži,zakrin. -kanega pohlepa po tuji zemlji.los narod hoče kulturo resnice in pravice,njegov smoter je v tem,da bi vsak vreden član narodne skupnosti užival človeške pravice in Št.2, MLADA PRIMORSKA Str.20 ds M se mu dobro godilo v narodni državi. Za to pa naj bo vsak tudi soodgovoren za to,da se bo telalo v tej smeri.Seveda bi bilo smešno verjeti,da. b' taka srečna do. -movina zgrajena čez noč,toda vsak se mora zanjo žrtvovati. Naša kultura je pot k pravičnosti in k miru med narodi,Njihova pa. je pot. ra -silnega osvajanja,pot krivice in zatiranja šibkih narodov.—Ge pomislimo na veli ke človeške razliko,nas ne more biti sram. Morda imamo res mlado in kmečko kultu*- ro,zato pa smemo verovati,da bomo imeli lepo prihodnjost,če bo zmagalo načelo člo -voškesti in pameti namesto strasti in "svete sebičnosti" posameznega naroda-. Vprašajte j ih, ali je njihova kultura osrečila naro-le,ki jih je obvladal nji -hov meS?Meč in kultura nista dobra soseda. Nekoč smo imeli v naši slovenski Postojni skromen spomenik., Naši ljudje so ga. postavili v spomin pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju, ki je to zemljo ljubil in opeval.Spomenik ni nikogar izzival,nastal je na čisto kulturni zavesti. Kaj so naredili z njim tisti,ki se ponašajo z dvatisočletno kulturnfPorušili so spomenik in ga uničili.Nekaj podobnega so napravili s spomenikom skladatelja Vola -riča v JSebaridu in Se z mnogimi drugimi kulturnimi spomeniki.Ali. je to zahtevala kultura?Ne,Vsaka tuja kultura bi lahko mimo živela, ob takem spomeniku.Toda za ro -kami,ki so uničevale spomenik v Postojni,oni v Kobaridu in drugod ali zažigale slovenske prosvetne domove,ni bilo kulture.Za. njimi je stal zakrinkan obraz tiste -ga,ki mu dejansko ni ne za kultur«? in ne za pravico,ker hoče moč in z njo izkori -ščanje drugih narodov. \S St. 2. MIiADA FRIMOBSKA Str.21. TUDI TO MORAŠ VEDETI !go so prihrumeli k nam barbarski Lahi,so v nekaj letih pregnali okoli 100.000 naših ljudi.Desettisoče teh naših pregnancev je gostoljub -no sprejela pod svojo streho Jugoslavija.Tam so naši kmetje dobili lepo plodno zemljo,svoj zaslužek,in tisoče- šolanih Primorcev je dobilo lepe službe ter so ne -kateri dosegli tudi najvišja mesta kot bani,ministri,župani i.t.d„23ato je največ -ja grdobija in nehvaležnost,če se celo med nami najdejo ljudje,ki slabo govore o Jugoslaviji. Št. 2. MLADA 1ED.1CRSKA Str.22. D, u, ,J J M' \Š VEDETI? Ali s mo S lovenci reg najm a n j si naro d v E vrop i? Tujci redi trdijo,da. smo Slo -venci najmanjši narod v Evropi.Tudi mi sami včasih mislimo tako,p*- ni res.V Evro -pi,da ne štejemo Rusije,ki ime še veliko majhnih narodov,smo Slovenci po številu že deseti narod.ho strnjenem slovenskem ozemlju(v Jugoslaviji,Italiji,.avstriji in Madžarski)nas je 1,700.000.Rad 400.000 Slovencev pa. živi še v Ameriki in po osta¬ lem svetu.Vseh nos je torej nad 2,100.000.Najmanjši narod v Evropi so Laponci,ki žive n c severu Finske,Nar. - . :‘n Š; ud 3;.-.e ter ne šteje niti 100.000 duš.Drugi so Islandci,katerih je 100.000 in imajo lastno drž- vo.Tretji narod sc slovanski Lu- žiški S rbi v Nemčiji s 180,000 dušami.Četrti so Retoromani,katerih del so noži sosedje Furlani.Teh je vseh skupaj 1 milijon.Od Retoromanov se pa poslužujejo svo -je govorice kot književnega jezika samo Ladinci v Švici,katerih je le 50.000.Fur -lani se poslužujejo italijanščine.Peti narod so Estonci,katerih j c- le 1 milijon, in imajo lastno državo.Šesti so Boški v Španiji in Franciji.Teh je 1,200.000. Kot sedmi pridejo na vrsto Albanci z 1,200.000 dušami in lastno državo,Osmi narod so germanski Frizijci v Holandiji in Nemciji,katerih je 1,300.000.Deveti so Letonci z 1,500.000 dušami.Tudi ti imajo lastno državo.Š ele zdaj,kot deseti narod po ve¬ likosti, pridemo na vrsto Slovenci z l'„ 700.000 dušami (na strnjenem ožemi ju).Le za ICO.000 več kot nas,je na strnjenem ozemlju Litavcev,ki imajo tudi lastno državo. Dvanajsti so Norvežani z 2,800.000 dušami in lastno državo.Trinajsti so slovanski Slovaki s 3 milijoni duš.Stironajsti so Irci s svojo lastno državo.Teh je nekaj nad 3 milijone.Petbajsti so Danci s 3,500.000 dušami.Približno toliko ljudi šte¬ jejo tudi Finci.Slovenci smo torej po številu deseti,ne najmanjši narod v Evropi. Veliko si, Jugoslavije. Jugoslavije, taka kakršna, je bile pred sedanjo voj -no je spadala po številu prebivalcev-imela je 16 milijonov ljudi-med srednje ve¬ like države.Po velikosti ozemlja jo je bilo treba šteti med velike ,, Merila _ je Št.2. Str.23. ¥LAI)A .primorska 249.000 kvadratnih kilometrov,torej le 15.000 manj kot Italija,ki je pa imela sko -raj trikrat več prebivalcev.Jugoslavija je bila pred to vojno dolga okoli 1000 km,to je razdalja od Gorice do C at eni j e na Siciliji, široka pa na na.jširšem mestu 700 ter..Po sedanji vojni,ko bo dobila Jugoslavija še vsa slovenska ozemlja na Pri mor ju,Koroškem, Štajerskem in Prekmurju, kakor tudi one kraje od Madžarske,Romuni¬ je in Italije,kjer žive hrvatske in srbske manjšine,bo njena površina skoraj 300.000 kvadratnih ten,torej toliko,kolikor jih je obsegala Italija pred vojno.Ker se bo pa Italije sedaj zmanjšala,bo Jugoslavija jjo površini večja od Italije.Pre¬ bivalcev bo imela okoli 18 milijonov.3la tem ozamiju bi pa lahko živelo 30 milijo¬ nov ljudi,a če bi bili naseljeni tako na gosto kot v Italiji,tudi nad 40 milijo - nov. Koko bo urejeno, p ovoj na Jug oslavij a? Povojna. Jugoslavija bo urejena tako, da bo zvezna. država.To se pravi,sestavljena 'bo iz treh enakopravnih in samouprav -nih delov, slovenskega,srbskega in hrvatskega.Vendar bo enotna, država,kateri na čelu stoji kralj»Zdaj kralj Peter II.Slovenci bomo imeli torej tudi.v tej novi Ju -gos lavi ji vso narodno samostojnost.Od skupnosti bomo pa. imeli korist, da bomo se¬ stavni del velike države s prostranim ozemljem in velikim gospodarstvom. K do j e napade l leta 1941,-Ju goslavijo? Znano je,da so Jugoslavijo napadli brez vojne napovedi;Nemci s severa in vzhoda,Madžari z iste smeri,Bolgari z vzho -da,Italijani s severozahoda in zahoda,Albanci pa z zahoda.Jugoslavija se je mora la braniti na 3 000 km dolgi fronti,proti sovražnikom,ki so bili vsi do zob oboro¬ ženi. S tem,da so Nemci izgubili 7-8 tednov časa na Balkanu so prišli prepozno v Rusijo Tte: o’j ; b;'.?, ra? sna, Moskva' £n še marsikaj, o čemer bo govorila še pozna £go -do vina, Med nami se pa najdejo ljudje,ki zasmehi j ivo govore o Jugoslaviji,ki je še poleg vsega tega dala za zavezniške stvari nič manj kot 1,200..000 žrtev! MLADA PRIMORSKA Str.24. Sto 2. -\ ;S\ S/* C*v —v l>'-3*011 O il kja,ej ■ Moš po cesti korača in prispe na vrh Snežnika, ki je gora res velika, saj dotika se neba. Sreča volka,ki pokima. mu v pozdrs-vsKej grize zima. tukaj bolj te ko doma?" Mož junaškega srca dvakrat reči se ne da. Volku brž z glavo odkima, pa na costi se obrne in zbeži,zbeži do Rima, kjer se glas mu iz ust utrneš ilja,eja alala! Zdaj bil mož je res doma! Ali s ko je v Rim pritekel in mu svoj pozdrav izrekel, šlo pri njem ni res drugače, ko da imel je polne hlače! Eja,eja,alala... mož junaškega srca.! * t O SO OGOVORN1 DOK fl 31 r r> it r f&i "i h. 1 , "i ''iij ' MpftTiife pm* r Wfm "'■ V jut ti ;Liu. c - ... u§ti*u> ^ ~vr/"' * U / ' ~V ? um mil j!;^ I ^ v:f 1 .V v ,> lf ‘w., 10«.., “»*«« HUlIt Ilir < i»«• i i»' * \\ ■>> \i, \* •• ' ■'"'/'r «f'^ ) "* 'y ^ y y r ' ,-C. K •> ,...' j v'Pi> si Tudi pri nas so se pojavili neki pokvarjeni Slovenci,ki so pajdašijo z Italijani in skupno z njimi trosi¬ jo najbolj grde laži o našem kralju, o revščini,ki naj bi vladala pred voj¬ no v Jugoslaviji ter o nekem zapostav¬ ljanju i izkoriščanju Slovencev. Da boste videli kako zlagana je vsa ta propaganda,prinašamo na levi sliko, ki prikazuje kakšne lepe palače so zgradili naši bratje v Ljubljani. Tam v jer je še pred 20 leti rastia trava ter so stale razne grde podrtije, stoji mod drugimi tudi'najvišji nebotičnik Balkana,kakršnega se redko vidi tudi v drugih velikih velikih evropskih me¬ stih,Ta nebotičnik pa ni last kakega milijonarja,temveč ga je zgradil po¬ kojninski zavod slovenskih zasebnih uslužbencev.Ko boste prišli v Ljublja¬ no si ga boste lahko ogledali ter se na lastne oči prepričali kako grdo vas varajo Italijani in njihovi izdajalski lags