Za poduk in kratek čas. Kobilice na slov. Štajerskem. (Po g. Peinlich-ovej knjigi: Geschichte der Pest, in drugih spisal M. S.) I. V teku preteklih atoletij je naša mila domoviua doživela veliko žalostnib dni, kajti tudi Slovence je Bog ob raznib časih obiskal z razlieuimi uadlogami. Nekterih spomin gre od roda do roda, kajti osiveli dedeki mladim vnukom z grozo piipovedujejo, kako hudo se je svoje dni po načib krajih godilo; na diuge so pa Ijudje že celo pozabili, le v starib listinah se najde o njib nekaj malega. Izmed pozabljenib nadlog imenujem samo eno, namveč kobilice. Kobilica, o kterej bomo v naalednjih vrsticab govorili, ni ona navadna zeleua kobilica, ki po polji in po grmovji skače in čvrči, tudi ona ne, ki inia zadnja krila ali petoti rudeča, kakor cinober, ter je znana pod imenom črne škrebetulje, ampak je one vrste, ki se zaradi tega, ker se z enega kraja v drugega seli, imenuje kobilica selivka. (Acbridium njigratorium.) Navadno je le nekaj črez dva palca dolga in zelenkaato rjava, le apodaj na prsib je rudečkasta; pa pisatelji starejih časov nam pripovedujejo tudi od celo rudečih ia od tako velikib, kakor so senice in skvorci. Pri naa se kobiliee selivke nahajajo navadno le posamezne, v večjih muožinab, v celib rojih se v srednji Evropi prikažejo le redko kedaj; pač pa imajo kraji vzbodne Evrope, prednje Azije in severne Afrike od njih mnogo trpeti. Kedar v kterem kraji ne najdejo več dovolj brane, vzdignejo ae v straaanskih, po več ur dolgih rojib in padnejo na bližnja polja in travnike. Ko je pa tudi tukaj vse do zadnje betvice ogrizeno iu vničeno, potujejo dalje, — toda joj kraju, v kterem ae vpehane in seatradane vsedejo. V malo urab požrejo vse poljske eadeže, žito, travo, listje po vinogradih in dreveaih; tu in taru so se lotile celo živali in ljudi. Zemlja po kobilicab upuatošena je videti, kakor bi bila požgana. 0 kobilicah selivkab govori že sv. pismo stare zaveze. Ko je namreč Bog rekel Mojzesu : ,,Stegni svojo roko črez egiptovsko deželo po kobilici, da pride ia vkoača vse zeleD.je, kar ga je toča še pustila", je gorki veter privlekel kobilic brez števila, ki 80 vao površiao pokrile ia vae pokoačale, tako da ai aič zelenega ostalo aa drevesih ib aa zeliači po vsem Egiptovskem. (II. Mojz. 10, 12— 16.) Ia tako, kakor Egipčaaom godilo se je tudi Slovencem Ba Stajerskeai, kajti požrešae kobilice obiskale so nekterekrati tudi aašo domoviao ter so uaičile ia upustošile livade ia zeleae bribe. L. 872 ia 873 je od kobilic imelo aajbolj ptnjsko polje tipeti. Iz jutrovib krajev jib je z grozBim šumeajeai prifrčala tolika nmožifla, da so vse ajive, travnike ia gorice okoli Ptuja pokrile. Tu ia tan) jih je bilo na dva pedaja debelo. Vse, kar je bilo zelenega, 80 vkoBČale, še celo skorjo aa sadunosBem dievji je ta mrčes oglodal. Ko so se kobilice vzdigaile, da bi dalje odletele, je solDCe temao postalo, kakor bi ga bil 5rai oblak zakril. Obraile so se proti Mariboru, pa aapla ploha ia burja je te požembe v Dravo zaaesla ia potopila. Pa volovi so vtopljene kobilice aesli aa obe stiafli ia so aje na subo poplavili. Ondi so začele gnjiti ia širiti stiašea smrad, vsled kterega je med Ijudmi aavatala kuga, ki je že takrat veliko ljudi podavila, več pa še v letih 881, 882, 889 ia 812. L. 1306 je v aase kraje priletelo zopet toliko kobilic, da so solace eao miljo daleč zakrivale. Ko so vae uničile, so odletele, ali 1. 1309 80 se pa povraile. Te ao bile aeaavadae vrste. Skoraj tako velike, kakor škvorci, imele so okoli vrata kostea vrataik, drugače ao pa bile podobae aavaduiai kobilicam, barve zeleakaste, kakor trava. Pii sloveaski Bistrici so se aa zemljo spustile ia eao miljo daleč aa okrog vse pokrile. Pod ajibovo težo se je drevje do tal pripogibalo ia aa zemlji jih je tu m tam bilo da koleaa. Nek služebaik Ulrika saaeakega je nekega dne precej globoko v glažek polukal ter viajeo vkljub prepovedi jabal aied kobilice. Pa revček pijani je hudo aaUtel; kobilice so ajega ia koaja tako objedle, da Bi ostalo drugega, kakor gole kosti ia oblačilo, kar so potem, ko so kobilice zopet odletele, med blatom iu aesaago aašli. Tride8et let pozaej je imelo od kobilic trpeti zopet dravsko polje. Že 1. 1337 je iz vzboda prva truma teh gladovaib požerubov aa slov. Stajersko priletela ter se je v Maribovu ia aa zgoifljem dravakem polji vselila. Kar 80 statke zeleaega pustile, uaičili so mladiči. Za prvo trumo je meseca julija ia avgusta 1. 1338 prišla druga, — poglavitaa truma, ki je v aekterih tedaih več ali maaj celo Avstrijo upuatošila. Prestraaeao ljudstvo se je v procesijab zbiralo ia je k Bebu povzdigajeniiui rokami klicalo svetaike aa pomoč, aaj bi 8 svojimi priproaBJami potolažili razžaljeaega Boga, da odpodi aadlogo iz dežele. Pisatelji iz onib 6asov Bam o takrataib kobilicah pripovedujejo čudne reči. Imele so štiii krila ali peroti; predaja so bila s bcbi ejskimi črkatai zazaamorana, spodnja pa so bila leskeča ter 80 se v solačaib žarkih vtriajala ia bliaketala, kakor bi bila z biseri vložeaa. Kedar 80 se iz eaega kraja v d>ugega selile, ravaale so, kakor vojskiae armade. Imele so aamreč svoje vodje, ki so z maajšo trumo, kakor predaja straža, prišli že dea poprej, da so za celo armado, ki je aavadno dmgi dea okoli 9 ure predpoldaevom sledila, pniskali primeraega prostora. Iu tako so se selile semtertje ia zapuščale za seboj upustošeBO zemljo. K srefii je že raeseca septempra postalo bolj bladao; zato so se kobilice vzdigaile ia ao aa Ogersko odletele. Mladiče, ki še aiso mogli s starkami zleteti, so sežgali ali pa v jame zakopali. L. 1339 jih je ravao okoli žetve zopet precejSaja truma prišla, ki je aapravila maogo škode; 1. 1340 jih je pa deževje uaičilo. " (Koaec prihodnjič.) Smešnica 19. Nek gospod je imel blapca, ki je bil Bajvečji leauh aa svetu. Ko ga gospod eakrat najde zevajočega v senci ležati, se ves srdit zadere aad Bjim, rekoč: rNemaraež grdi! ali mi tako služiš, ti aisi vredea, da te solace obsije." ,,Da, žlabtai gospod", odvrae hlapec, nto se tudi meae dozdeva, da Bisem 8olflca vredea, zatoraj sem zlezel v seBCO." Ivaa Dub.