Štev. 34. W Trstu, S. februarja 1915. Letnik XL. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznil^ ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne, j Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSk* AsiSkega St 20. L nadstr. — f* dopisi naj se podajo ured: Stvu lista. Ncfnnkinoa pismi sjf ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. / udajatelj in odgovorni urednik Šiefan Godioa. Lastnik konsord] lista Ed'r.osti* — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisjne zadruge z omejenim p„amićni ruski napad ob srednji Pilići na Poljskem, je bil odbit 7 Karpatih se boji j zapadnem oddelku fronte nadaljujejo. V sredini fronte se bojujejo Nemci in naše čete z uspehom. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml. Otok CanoisHsga župana pri tetah. N\J, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskov-stana se poroča: Na povratku od o-pri četah dunajskega armadnega l. je dospe! danes dunajski župan dr. ►kirehner k armadnemu poveljstvu. zahvali višjemu poveljniku, nad-di Frideriku, za častno povabilo in n Ca pri tej priliki o dobljenih vti- 1)1 nega biska zbora w da se vojvo da pc sih. Župa... ki je govoril z armadnim poveljnikom. generalom Danklom, poveljnikom il. armadnega zbora baronom Kirchba-cliom, s poveljnikom 25. pehotne divizije fml. nadvojvodo Petrom Ferdinandom, kakor tudi z mnogoštevilnimi drugimi poveljniki in je posetil dunajske čete v naj-sprednejših pozicijah, se je izrazil jako pohvalno o svojih vtisih. Naprave in izvrstno funkcijoniranje komplicirane etapne službe, so vzbudile v njem veliko občudovanje. Zupan je našel čete v najboljšem razpoloženju.Napore dolgotrajne vojne so čete takorekoč že pozabile in so polne veselega zaupanja. Župan je bil sprejet v strelskih jarkih z navdušenimi klici in odkritosrčno prisrčnostjo. Prinesel je s seboj bogate darove in mnogoštevilne pozdrave iz domovine. Z veselim ponosom ga je navdala soglasna pohvala o hrabrosti dunajskih čet. Župan se je udeleležil večerne pojedine pri nadvojvodi Frideriku, in je odpotoval danes na Dunaj. Po'ožaj na galisMU bojišči!]. Dunajski vojaški sotrudnik graške »Ta-gesr ste« je 1. t. m. takole pisal o položaju na gali kili bojiščih: F*: čim je v Karpatskem lesu po zadnjih v Ji! ih dogodkih zopet mimogrede nastopil mir, ki ga uporabljajo naše čete za za-g. tovitev in zavarovanje pridobljenih uspehov, za ureditev službe z ozadjem in za poizvedovanje v gališkem Zakarpatju, so se v \ zhodnih Beskidih vršili večji dogodki. Že konec prejšnjega tedna so Rusi izvršili tamkaj močan napad proti našim pozicijam pri Mezolaborczu. misleči, da se jim s sunkom v tej smeri posreči olajšati njihovim četam v Karpatskem lesu položaj, ki ni bil ravno najugodnejši zanje. Napad se jč ponesrečil. Včeraj so Rusi ponovno poizkusili tamkaj prodreti našo fronto. Tudi ta poizkus se jim je izjalovil ob velikih izgubah. Na obeh straneh Duklanskega prelaza vlada še mir. če se izvzamejo majhne praske med poizvedovalnimi četami. Do obsežnih akcij je prišlo tudi včeraj na fronti Gorlice-Andrejew, torej ob Bia-li. Dunajcu in Nidi. Ni še jasno, kak namen imajo ti boji. Vsekakor se Rusom preprečuje, da bi premestili močnejše sile s te fronte v Karpatski les in tako priskočili na pomoč tamkajšnji svoji armadi. Staršu v ivdiKi i pri conH. DUNAJ, 2. (Kor. Cesar je sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši posebni avdijenci. Inspekcijsko potovanje nemškega v Wilheimshav< PODLISTEK BEROLIN, 2. (Kor.) Cesar odpotuje tekom jutrišnjega dne v inspekcijske svrhe v Wilhelmshaven. Z nemfto-nukga fcojifta. BERLIN, 2. (Kot.) Veliki glavni stan. 2. februarja. Vzhodno bojišče. Na vzhodno-pruski meji se ni zgodilo ničesar posebnega. Na Poljskem, severno od Visle okoli Lipna in severozapadno od Sierpca, so se vršili spopadi z rusko konjenico. Južno od Visle napredujejo naši napadi nadalje. Vrhovno armadno vodstvo. Naredba glede pospešenja izvežbanja ruskih oficirjev. PETROGRAD, 1. (Kor.) »Rječ« poroča, da so bile glasom naredbe z dne 23. novembra 1914 glede pospešenja izvežbanja oficirjev tekom vojne, ustanovljene v pe-trograjskem, moskovskem, kijevskem in oaeškem vojaškem kraju oficirske šole. Preganjanje Nemcev v Rusiji. RIGA. 1. (Kor.) V okraju Jurjevo (Dor-pat) Nemci z največjo naglico prodajajo svoja posestva, ki jih kupujejo ruski kmetje. _ Madame Bovary Roman. - Spisal Gustav« FUubart. Toda še vedno je ni bilo. Sedel je v neko klop, in njegove oči so se uprle v pisano okno. na katerem so bih naslikani ribiči s koši. Dolgo časa je pazno motril sliko, štel je luskine naslikanih rib in gumbe na oblekah moških, dočim so se nje-gove misli neprenehoma mudile pri Emi Švicar se je sam pri sebi zelo srdil nad tem človekom, ki si je hotel sam ogledati cerkev. Čutil se je kakor okradenega, da, zdelo se mu je to kakor božji rop. Naenkrat ie zašumela po tlaku svilena obleka, krajci klobuka so se videli, majhno, črno pogrinjalo... bila je ona! Leon je vstal t£r je hite! naproti. Ema je bila bleda in je stopala naglo. »Čitajte . je dejala in mu je izročila papir. »Oh, pustite me___« Odtegnila mu je šiloma svojo roko in je r>.;hitela v kapelico Marije Device, da bi tam opravila «vojo r^hnžnost. Mladega nu a ;e v a srdilo; t mu je zdelo mikav uu, ko jo je videl i Z nemško-froncosKega bojišča. BERLIN, 2. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. februarja. Zapadno bojišče. Raz v en artiljerijskega boja na posameznih krajih, nobenih posebnih dogodkov. Francoska uradna poročila o vojnih dogodkih vsebujejo v zadnjem času naravnost gorostasne, nam na škodo potvorje-ne, deloma popolnoma izmišljene podatke. Nemško vrhovno armadno vodstvo seveda ne reflektira na to. da bi sc v podrobnosti pečalo s takšnimi pojasuili. Vsakdo si zamore na podlagi uradnih uemških poročil sam napraviti svojo sodbo. Vrhovno armadno vodstvo. KODANJ, 1. (Kor.) »National Tidende« javlja iz Pariza: V Argonskem lesu so morali Francozi izprazniti neki strelski jarek v dolgosti 200 metrov. Angleška se pripravlja, da prepelje ua Francosko mnogoštevilne čete in volni materijal. BEROLIN, 2. (Kor.) »Reichsanzeiger« prinaša naslednjo razglasitev: Angleška se pripravlja, da vkrca na Francosko mnogoštevilne čete in velike količine vojnih potrebščin. Proti temu transportu se bo postopalo z vsemi mogočimi sredstvi. Trgovske ladje se resno svare, da se ne bližajo francoskemu severnemu in zapadnemu obrežju, ker bi obstojala zanje velika nevarnost, ako bi se jih zamenjalo z ladjami, ki služijo voj- zatopljeno v molitev med sestankom kakor andaluško damo. Nazadnje je postajal nestrpen, kajti njena pobožnost ni imela konca. Ema je molila, ali pravzaprav skušala je moliti v upanju, da jo bo nebo razsvetlilo. kaj da naj ukrene. Neprenehoma je zrla proti oltarju, vdihavala v se vojn vijolic in je prisluškovala tišini, ki je vladala v cerkvi, vsled česar je še bolj občutila vihro, ki je divjala v njenem srcu. Dvignila se je in hotela sta zapustiti cerkev. Toda stopil je k njej Švicar in je dejal: »Gospa gotovo ni iz tega kraja. — Morda si želite ogledati znamenitosti cerkve? ...« »Ah, ne«, je vzkliknil Leon. »Cemu ne?« je dejala Ema. Njena omahljiva čednost se jo oklepala Device, kipov, grobov, sploh vsake bilke. Radi reda ju je Švicar zopet odvedel do glavnega vhoda, pokazal je s palico na krog črnih kamenčkov in je dejal s ponosom: »To je obseg lepega zvona: »Amboise«.Tehtal je štiridesettisoč funtov Ni mu bilo enakega v vsej Evropi. Livar, ki ga je vlil, je umrl od veselja«. *r>a1ie«, ie dejal Leon. r->bri mož se je ustavil pred kapelico Device in je pokazal s prstom tja nim namenom. Trgovinskim ladjam, ki jih vodi pot v severno morje, se priporoča vožnja okoli Škotske. Šef admiralnega štaba mornarice: pl. PohL Delovanje nemikik podmorskih čolnov. LONDON, 1. (Kor.) »Daily News« priznava, da so uspehi nemških podvodnih čolnov v Irskem morju pri Liverpoolu napravili globok vtis, vendar ni niti govora o kaki paniki in tudi promet v pristanišču Mersey ni s tem izpodrezan. Pasa-žirno ladjo »Graphik« je neki nemški podvodni čoln preganjal na vožnji v Li-verpool 7 milj daleč. Vendar se je posrečilo kapitanu s spretnim manevriranjem doseči Liverpool. Potniki »Graphika«, kakih 200 na številu, so dobili rešilne pasove in so bili pripravljeni tudi rešilni čolni. t Admiral Montagu. LONDON, 2. (Kor.) Kontreadmiral Ho-norable Viktor Montagu je umrl. Bethmann-Hollweg v avdijenci pri bavarskem kralju. MONAKOVO, 2. (Kor.> Kralj Ludovik je sprejel danes državnega kancelarja Bethmanna-Hollwega v avdijenci. Ruski in angleški finančni minister v Parizu. PARIZ, 2. (Kor.) Ruski finančni minister Barker in angleški zakladni kancelar Lloyd George sta dospela v ponedeljek semkaj. Danes sta pričeia svoja posvetovanja s francoskim finančnim ministrom Ribotom in drugimi člani vlade. Nabori v Parizu. PARIZ, 2. (K.)Kakor poroča »Temps«, so nabori za letnik 1916 v Parizu končani. Od 18.600 nabornikov je bilo potrjenih o-koli 12.000. Uspeh je slabši od letnika 1915, vendar pa izjavlja »Temps«, da je zadovoljiv. Pariška borza. LONDON, 2. (Kor.) »Financial News« pišejo v najnovejšem tedenskem pregledu o pariški borzi sledeče: Moralični u-činek umaknitve pri Soissonsu še vedno ni izbrisan. Zavezniki morajo izvojevati velik uspeh, da preneha slabo razpoloženje kapitalistov. Proti nakupovanju nemških ladij. PARIZ, 2. (Kor.) »Temps« izjavlja v neki oficijozni noti, da je tudi francoska vlada poleg Anglije protestirala proti nameravani kupitvi nemških ladij od strani Amerike. Francija je izjavila, da ne more pripoznati spremembe zastave. Nakup kake ladje, ki je last kake vojskujoče se države, od strani nevtralnih držav, se smatra splošno kot kršenje nevtralitete, ker se tako prepreči zaplembo ladje od strani sovražnika. Akcije ntmikih podmorskih čolnov v angleških vodah. LONDON, 2. (Kor.) Londonsko časopisje konstatira, da so odšli nemški podmorski čolni okoli Škotske najbrže v Ju-rjev kanal.To vožnjo označuje celo »Daily Telegraph« kot mejnik v zgodovini podmorskih čolnov. LONDON, 2. (Kor. Parnika »Atrahus* in »Avac, ki sta prispela včeraj v Gre-nock, bi postala kmalu žrtev nekega nemškega podmorskega čolna v irskih vo- / kot rekoč: »Pod tem priprostim kamnom počiva veliki maršal iz Poiton, Pier-re de Brćzć, gospod varenski guverner Normandije, padel v bitki pri Monteheriju leta 1465.« Leon se je vgriznil v ustnice in je udaril z nogo ob tla. »Tu na desni, vitez v oklepu na splaše-nem konju je njegov vnuk, Louis de Breze, gospod brevalski, grof Maulevrier, baron Manny, kraljev komornik, tudi guverner Normandije, umrl, kakor pravi napis, 23. julija 1531. Mož pod njim, ki stopa v grob je tudi on. Ali si je mogoče misliti lepše slike o ni' sti življenja?« Madame Bovary je . *.cia v roke kukalo in je opazovala nagrobnik. Leon je zrl v njo, ne da bi se genil, ves pobit radi vodnikove zgovornosti in njene mlačnosti. Neutrudni cicerone je nadaljeval: »Ta plakajoča ženska, ki kleči poleg njega, je njegova soproga, Diana de Poitiers, grofica Brčze, vojvodinja Valentinois, rojena leta 1499., umrla leta 1556. Ženska z otrokom na levt je Marija Devica. Sedaj, prosim, krenimo na to stran! Tu se nahajata nagrobnika bratov Amboise. Oba sta bila kardinala in nadškofa v Rouenu. E-den je bil celo minister Ludovika XII., kateremu se ima katedralka mnogo zahvaliti. V svoji oporoki Je zanustil revež? n trideset tisoč tolarjev v zlatu.« dah. »Ava« je bil na potu iz Liverpoola v Glasgow in oddaljen od »Atrahusa« več milj. Kar se je pojavil med obema ladjama neki nemški podmorski čoln.Toda čoln je bil tako zelo zaposlen z nekim tretjim parnikom, da sta oba parnika nepoškodovana pobegnila. PARIZ, 2. (Kor. — Mornariški kritik »Tempsa« izraža veliko začudenje, da se je podmorskemu čolnu »U 21« posrečilo prodreti angleško-francosko blokado in dospeti v irsko vodovje. BERLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Glasom zadnjih poročil, so nemški podmorski čolni dne 30. januarja potopili v Irskem morju angleške trgovske ladje šele potem, ko se je rešilo moštvo. LONDON, 2. (Kor.) »Times« priporočajo trgovskim ladjam, naj sprejmejo boj s podmorskimi čolni in jih poskušajo z naglo vožnjo potopiti. Ladje naj se ne ozirajo na povelja podmorskih čolnov, ampak naj beže z največjo naglico. LONDON, 2. (Kor.) »Daily Chroniclc« pravi v nekem poročilu iz Fleetwooda, da je služba nemških podmorskih čolnov tako vratolomna, kakor junaška, česar sploh ni treba dokazovati.To zatrjujejo vsi ngleški pomorski oficirji. To priznanje je tem neprijetnejše, ker nastopajo oficirji in mornarji nemških podmorskih čolnov vedno plemenito in športmansko. »Daily News« piše v nekem članku-Potopitev treh angleških ladij ob obrežju Lancashire je epizoda, ki da misiliti. Ope racije so bile izvedene ob belem dnevi na eni glavnih trgovinskih poti velikega liverpoolskega pristanišča. Akcijski radii teh čolnov je znatno večji, kakor se je domnevalo pred vojno. Vprašanje je, če ima Nemčija dovolj podmorskih čolnov, da iz vede to riskantno taktiko, ki je zvezana z vsemi mogočimi nevarnostmi. KOPENHAGEN, 2. (Kor.i »Politikem pravi v uvodnem članku: Nova podmorska vojna vzbuja v nevtralnih deželah vznemirjenje, ker seje bati težavnosti nevtralne naroplovbe. Samo obsebi razumljivo, se nemškemu hrodovjn ne nure zameriti, če skuša z vsemi sredstvi uničiti oziroma ovirati trgovino An-ivs za " :: r v. RIM. 1. (Kor.) »Osservatore Rom n no« ^oroča: Evropski škofje, ki iz bodisi ka-cregakoli vzroka še niso dobili dekreta - dne 10. januarja, s katerim je odredi! veti oče božjo službo in molitve za mir ■» radi tega niso mogli pripraviti sloves-e službe božje za nedeljo, dne 7. febru-^ria, so pooblaščeni, da prelože službo "»žjo in molitve na 21. marec. Ta datum V. kakor znano, določen tudi za slu/.b • '»ožje zunaj Evrope. Med YY&m in .'nro^Ka. PARIZ, 1. (Kor.) Kakor javlja »Peti' Parisien«, zahteva Kitajska od Japonske ■dpravo med operacijami dovoljenega vojnega pasu in takojšnje izpraznjenje '.elezniške črte v Tsiananfu. kakor tudi Tipoznanje vladarskih pravic nad Kiau-"auom. Japonska da se čuti neprijetno za-'eto po tem postopanju ter da je izjavila Ja obe vprašanji uredi ob «Vlepu miru. Dotlej da mora mirovati. ko sta naenkrat začula za svojim hrbton hropečega človeka. Leon se je uzrl. »Gospod!« »Kaj je?« Švicar je prihitel za njima, držeč pod pazduho kakih dvajset debtlih zvezkov. Bile so knjige, spisane o katedraiki. »'1 e-pec.« je zamrmral Leon in je nagio stopi' iz cerkve. Na cerkvenem trgu se je igrnl deček. »Pojdi ini po voz,« mu je naročil Le-k Deček je zbežal kakor veverica, in pa minut sta ostala sama. »O, Leon! . . . lto ne vem . . . da h smem.« lir pripomnila je z resnim gla-s m : To hi h' o tlo n spodobno. a«i veste i" »Zakaj pa?« je odvrnil. »V Parizu dela jo tako.« Ta beseda je obveljala in do«, gla svoj učinek. Toda voza še vedno ni bilo, in Leon se je že bal, da bi Ema ne odšla zopet v cerkev. Slednjič je voz vendarle pridirjal. »Kam naj peljem, gospod?« ja vprašal koči jaz?« »Le vozite naprej,« je dejal Lson in jc potisnil Emo v voz, ki se je takoj odpeljal. Kočiiaž je vozil po Rue Grand Pont čez place des Arts, Napoleonovo nabrežje, Pont Neuf in je postal pred Corneiilovim kipom. »1 e naprej,« je zaklical glas iz no'nmjo- sii v 7.n. - Stran !L „EDINOST* štev. 34. V Trstu, dne 3. februarja 1915. Parnik »Dacia«. LONDON. I. (Kor.) Keuterjeva pisarna javlja iz Galvestona: Parnik »Dacia« jc včeraj opoldne cdplul na morje, določen v Rotterdain. Razne politicns vesti. Za poseben mir med Nemčijo. Avstro-Ogrsko in Rusijo. Kakor poročajo iz Cu-riha. je tamkaj izšel pred kratkim spis, ki govori za posebni mir med Nemčijo, Av-stroogrsko in Rusijo. Kot avtorja tega spisa imenujejo nekega višjega ruskega plemiča, grofa Korvina Milovskega. ki biva v Curihu. Grof Milovski pravi, da sedaj ob bolniški postelji carjevi divja hud boj med nacijonalistično vojno stranko in pravimi monarhisti, ki so naklonjeni miru in nvidevajo, da Rusija ne bo imeJa nikakih koristi od vojne, ki jo hoče imeti vedno brezobzirnejo in tako preprečiti sporazum z nasprotnikom. Temu nasproti piše »No-voje Vremja«: Ruski narod in vlada sta dospela po velikosti dogodkov do izredne edinosti in se ne bosta dala odvrniti od svojega cilja niti po pretnjah niti po obljubah. Nemški agenti ne smejo upati na poseben mir z Rusijo, Francosko ali Angleško. Poseben mir je kvečjemu mogoč z Avstro-Ogrsko, pa tudi samo tedaj, če se podviza zanj. Avstro-Ogrska pa da tudi ne more skleniti miru samo z Rusijo ali Srbijo, temveč le z vsemi državami trosporazuma. ki bodo neomajno složne vse do konca vojne. Krušno vprašanje v Berolinu. Iz Bero-lina ve poroča: Tukajšnji magistrat je spo-razm '/ magistrati predmestij in o-kro; b kr iev z ozirom na dejstvo, da peki \ i. icbruarju ne smejo pripraviti več kakor tričetrt dosedanje produkcije, odredil, v treh važnih točkah omejitev uporabe. Predvsem je važna omejitev konsuma za vse občinstvo in sicer na dva kilograma za osebo nt teden, vštevši kruh in nii ko \seh vrst- Vsako prekoračenje te množine se kaznuje z ječo do šest mesecev al: z denarno kaznijo do 1.500 mark. V svrho natančnega nadziranja je odrejeno pripravljanje utežne enote kruha in sicer: za pšenični kruh 75 gramov, za rže-ni kr 1 ali 1 in pol do 2 kilograma. Opečene ° f' .« Ijen. vendar pa se sme prodaja p<» lehtanju. Gostilne in točilnice smejo imeti sedaj le tri četrtine dosedanje uporabe. Amerikanske dobave za trosporazum. Iz New-Yorka poročajo: »Newyork Sun« javil A • so naročila vojnega materijala, ki j: - i "ejela »Bethlehem Steel Corpo-ratiw:. td držav trosporazuma. zlasti pa oa bo mogoče za-dovolk: vsem naročilom, se povečajo naprave za izdelovanje krogelj. Meseca januarja v Londonu in Parizu plačljiva naročila so znašala 135 milijonov dolarjev. Proti nadaljnemu priseljevanju gališ-kih beguncev. V zadnji seji štajerskega deželnega odbora je bilo sklenjeno na predlog poslanca dr. Hofmann-VVellenho-fa, da se vloži na vlado nujna prošnja, naj bi vlada kolikor le mogoče preprečala nadaljnje priseljevanje galiških beguncev na štajersko, ker da je dežela že itak glede vseh vrst vojnih dajatev med prvimi, m mora računati s težavnimi razmeram' ljudske prehrane ter se je bati neizogibnih težkih posledic na narodnogospodarskem in zdravstvenem polju. Sličice iz n]m. Človekoljubnost na bojišču. Divja vojna, ki ne pozna nobenega usmiljenja in pardo-/la, kljub vsem vojnim grozotam nikakor ni popolnoma udušila plemenitih nagonov človeštva. Vedno in vedno je čitati po listih epizode, ki pričajo o plemenitem delu teira ali onega nasprotnika. Neki francoski vojak iz Le Mansa opisuje v svojem pismu na starše doživljaj: »Bilo je pred Mon-tebaujem v okraju Somme, v neki vasi. ki so jo zavarovali Nemci z več strelskimi jarki in ki jo ie moral napasti naš poik. Prvi dan smo izvršili par atak, ki so imele ta usoeh, da smo se približali pozicijam sovražnika na sto metrov. K nesreči je več naših ranjencev obležalo blizu nemških žičnih ovir in vsled silnega streljanja z nemške strani seveda nikakor ni bilo mogoče iz strelskih jarkov. Noč je potekla čisto mirno in ko so dobili sanitejci naslednjega dne obvotifo o tem položaju, sta prišla dva n<,-ilcj. med njimi eden seminarist, v prvo vrsto strelskih jarkov. In tu se je zgodilo sledeče: Oba nosilca sta se, ne da bi koga obvestila o tem, dvignila iz strelskega jarka, pri čemer je seminarist mahal z zastavo Rdečega križa. Sla sta direktno proti sovražnim linijam. Na mestu je prenehalo streljanje na obeh straneh in iz nemških strelskih jarkov so prispeii nemški oficirji, ki so se takoj približali našima junakoma. *Kaj nameravate?« so vprašali našega seminarista. — »Odnesti naše ranjence od včeraj, ki se niso mogli vrniti v naše linije.« — sPrav, prav. toda če bi prišli že včeraj, bi ravnotako prenehali s streljanjem.« Nato je segel eden oiicirjcv seminaristu v roko in pristavil: »Vi ste junak. Damo vam po! ure časa, da izvršite svojo nalogo«. To vse je bilo izgovorjeno v izvrstni francoščini. Med tem so se Nemci dvignili iz strelskih jarkov, ploskali in mahali s svojimi kapami. Naša dva nosilca sta se takoj spravila na Jelo in prinesla 5 do 6 ranjencev, ki so bili tako izven velike nevarnosti. Po preteku pol ure. je na tem mestu zopet pričelo silno grmenje topov in pokanje pušk. Vojna in ptiči. Francoska liga za orni-tologiio m varstvo ptičev je izdala potoni i časopisja na vse podobne zveze v drugih državah oklic glede položaja ptičev v vojnih pokrajinah. Angleški strokovni list »Bird Notes and Neus * poroča, da se opaža v notranjosti Anglije in Škotske cela vrste ptičjih vrst, ki sicer v tej krajih niso bile domače. Ornitologi konstatirajo, da gre za leteče »begunce^ »z Belgije, ki jih je pregnala od tamkaj vojna. Ze leta 1870 se je zamoglo opazovati v posameznih francoskili vaseh, kako dolgo picd prihodom sovražnika so že odleteli golobi, la-stvice in ptice pevke. Interesantno bi biio, meni angleški strokovni list, če bi se zbral obširen opazovalni materijal o selitvi ptic sclilk na jug irt njihovem povratku, ker bi morale ptice v obeh slučajih preleteti raz i'čna vojna prizorišča. Ornitologi, ki se nahajajo v posameznih armadah, bi se lahko predvsem zavzeli za to stvar. Pismo iz japonskega ujetništva. Sibeni-ška »Hrvatska Misao« piše: Naše vojake vojne mornarice, ki so bili na bojni ladij »Kaiserin und Konigin fcLlisabetiw so potem, ko sto junaški storili svojo dolžnost, ujeli Japonci in se nahajajo sedaj Mirniji. Na »Llisabethi« je bilo tudi nekaj vojakov iz Šibenika, med njimi tudi arti ijerijski mat Vice Deško v ič, ki je sedaj pi sal svoji materi sledeče pismo: hiinije 9. decembra 1914. — Draga mati! Javlja;, se Ti po krvavi bitki, ki smo jo imeli iip in Nemci proti močnemu japonskemu br dovju pri Čingtavu. Jaz sem povelje v a in streljal z velikim topom na prednjei delu naše »Elisabethe«. Hvala begu, osla sem čil in zdrav. Sovražniku smo napravili veliko škode. Z veliko žalostjo in solz iiimi očmi smo morali potopiti našo kra.i- ) ladjo, toda morali storiti to, da ne pace v roke sovražnikom. Po krvavi bitki st nas ujeli Japonci in se nahajamo tuka. (jodi se nam dobro in dobro skrbe /. nas. Ne boj se zame. Piši mi takoj, ali s iudi drugi bratje šli v boj za kralja in do novino. Sporoči mi, kako živite. Zdi se mi tu v daljnem svetu, da mora biti slab«;, ker je ves svet v vojni in bo pomanjka nja hrane in vse drago. Ta vojna je velika nesreča za ves svet, ali se je nism< mogli izogniti, ker smo bili prisiljeni fcra liti našo domovino sovražnikov, ki nam j hočejo razkosati«. Nato slede pozdrav; rodbini, prijateljem in znancem. Človek s 96 ranami. V bolnišnici Val Je (irace v Parizu leži na bolniški poste-ji neki francoski nadzdravnik, ki je dosegel rekord, za katerega ga pač nihče ne zavida, da je namreč človek, ki je v svetovni vojni dobil največ ran. Kot nadzdravnik 28. pešpolka se je nahajal v bližini havbične granate prav tedaj, ko se je razletela. Po pravem čudežu je ostai Jr. Dercle — tako se namreč imenuje nadzdravnik — še živ, toda kako! Glavo sr mu morali zašiti, desna rama mu je bila razbita do kosti, na hrbtu ima toliko ran, da se hrbet zdi kakor cedilnik, noge so pa tako pokrite z ranami, kakor bi bile tetovirane. Vseh teh ran so našteli 96. Danes je dr. Dercle že iz nevarnosti in opisuje v pismu, ki ga je pisal prijatelju, kako se mu je dogodilo vse to. Ko je pobiral ranjence skoraj v prvih bojnih vrstah, se je razletela poleg njega granata in kosi granate so se dobesedno vsuli nanj. Dercle se ne čudi, da je ušel smrti, čudi se pa, da ni izkrvavel in pa da se kaka rana ni začela obotavljati zaradi nesnage. Krst v strelskem jarku. V dneh božičnih praznikov je žena nekega črnovojnika obiskala svojega moža na bojišču. Do-spevša tja ie doznala, da se nje mož nahaja v strelskem jarku. Ker ni hotela dolgo čakati, je odšla tjakaj, da-si so jej to odsvetovali z ozirom na bližino sovražnika. Mož jo je sprejel z velikim veseljem. Toda kmalu so jo morali spraviti v neko bližnjo hišo, kjer je povila dete. Častniki in moštvo so častitali staršem. In kinalu je bila izražena tudi želja, da bi o-troka krstili v strelskem jarku. Oče je o-porekal, da bi krst prehitro sledil rojstvu. Vendar se je zgodilo. Od vojaške strani so pozvali nekega blizu bivajočega duhovnika, ki je krstil v strelskem jarku in slavnostnemu činu so prisostvovali častniki in kameradi, v kolikor se je moglo to zgoditi v varnosti pred sovražnikom. Ali častniški zbor je pripravil očetu še drugo presenečenje, zloživši 500 mark za novega zemljana. Presrečni oče je bil tako ginjen, da je komaj dajal izraza svoji hvaležnosti. Domače vesti. „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Kako je adjustirati pisma na vojne u- jetnike? Na sprednji strani zgoraj tik pod robom je napisati francosko besedilo: »Prissomer de guerre«, potem pa pride naslov, kakršnega je naznanil dotični u-jetnik. Kakor znano, so naši ujetniki po veliki večini ali v Rusiji ali pa v Srbiji, Rusi m Srbi pa ne pišejo kakor mi v latinici, ampak v cirilici, ki ima ali drugačne pismenke, kakor latinica, ali pa enake črke z drugim pomenom. Večina Slovencev ne umeje cirilice, in zato jim delajo naslovi na ujetnike precej preglavice. Ce pošlje ujetnik svojcem razločno in pravilno pisan naslov, potem se ga že zadene, če je pa naslov že prvotno nepravilen in spakedran, potem ga človek, kateri ni zmožen cirilice, ne more popraviti, t. j. pravilno napisati. Dolžnost naših u-jetnikov je, da pošljejo svojcem kolikor mogoče razločno in pravilno pisane naslove. Ce niso sami zmožni, naj jim ga napiše sam Rus oziroma Srb. Kadar pa mi pišemo svojim ujetnikom, obrnimo se na ljudi, kt znajo in umejo cirilico, če smo le količkaj v dvomu in negotovosti zaradi dobrega, pravilnega naslova. Naslov je vendar važnejši dei pisma, bvctuva i pa bi, da se napiše vsaj kraj. kjer se ujetnik nahaja tudi v cirilici. Na zadnji strani pa naj zapiše odpošiljateli sve-i natančen naslov. Pisma morajo biti odprta zaradi cenzure, ki so ji podvržena. Ta ali oni frankira pisma ali razglednice na vojne ujetnike, ali prav po nepotrebnem, ker je dopisovanje z vojnimi ujetniki poštnine prosto. Iz Przemy£la ;o se oglasili . ot m zrakoplovne pobte : Andrej Mah^e, J. Jakončič, vctiCo Setim k, Kari Sahcr, Kal š Kan Poročajo, dn so zd-avi. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno iu kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti: Vence-slav Cespiva od vojne mornarice, Anton Indrigo od 3. gorskega topničarskega polka, Ivan Angel Bologna od 17. pešpolka, Ivan Chelleri od 87. pešpolka. Leonard Tajč od 27. pešpolka, Henrik Pohlin od )7. pešpolka. Anton Nussdorter od 97. pp. Peter Ferluga od 5. domobranskega peš-" olka, Jakob Colautti od 27. domobran-ega pešpolka, Jurij Cejkovič od 37. do-"Jranskega pešpolka in črnovojnik Anti Fon. — Iz mestne bolnišnice jc bil od-Liščen črnovojnik Jurij WeizeJbcrger. ■ pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-! \merikane« so bili sprejeti Anton Babi, ' 87. pešpolka (doma iz Kopra), Gašpa; •k od S. lovskega bataljona (doma v< ' njena), Henrik Pipan, od 87. pešpolka 1 t črnovojniki Oustav Albrecht, Iv. Mo-Š ik, Fran župnik, Andrej Bemec, Halii ! • Ijdeđić, Elija Miškovič in Angel Slani a ■ 'nuščeni so pa bili iz te pomene b i -i";nice Edvard Richs od 74. pešpr Ika, V. lek od 75. pešpolka. Miha el Koro! • i. j ešpolka. Ivan Paar od 14. dnmobran-egn pešpolka. Serafin Martinčič od G~ ešpoll a. Ivan Parentin od 97. pe*no!ku nton Sibclja od 07. pešpolka. Fran T i«an od 7. pešpolka. Ivan Pich^s o«i -K ešpolka. Ivan £tor od 87. pešp' M a. Ven eslav Bnrie oni*;ati Paskvo, kakor tudi Marijo, so policijski funkcijonarji /e ob polištirih zjutraj »retirali Paskvo. a malo pozneje tu-'i Ma-rijo. — Na policijskem komisarijatu je Paskva priznala, da je ukradla Pahorju novčarko: - Bil je revež tako zaljubljen vair-i* --i je rekla — da ni niti čutil, ko sem mu s^-j-a z rt ko v žep. Mislil je morda, da mu 1 očem potikati, kako mu bije srce in zato nič opazil. Obenem je pa zatrdila, da v Pahorjevi \ rvčnrki ni bilo 240 kron denarja, kakor j rdi Pahor, temveč le 18 kron in 22 sto-• i: i in pa ona d\a prstana. Povedala je 'di, da sta bili z Miškulitiovo že v na-j zme ijcni, da okradete Pahorja. Pa-j -jev denar da ste pozneje v kavarni \i!a Transalp na« razdeliii. a prstana da je Paskva obdržala oba zase. Miškulinova j le pa najprej tajila, da bi bila zmenjena s i -kvo, da okradete Pahorja, a slednjič je rekla: No, pa naj bo . . . .! Je že prav, ka-v vam je povedala Paskva. Na slabo pjt ie zašla trinajstinpolletna Rahela Barbini. ki ie sicer rojena v Ameriki a ima domovinsko pravico v S. Martino ti Tagliamento v Italiji. Ta deklica je od 28. septembra 1. I. pa do 13. januarja t. I. služila pri gospe Adelajdi Pfannen-kuchen v hiši št. 1 v ulici di Komagna. Ko je dne 13. t. m. zapustila službo, je šla Ra-'iela stanovat v ulico (liulia št. 14. Po njenem odhodu iz službe je pa gospa Pfannenkuchen konstatirala, da jej manjka ena obleka, vredna 1U0 kron, potem bluza, vredna 20 kron in več parov nogavic in drugih takih predmetov. Razumela je takoj, da ji je dotične predmete ukradla Rahela ter je proti njej vložila v tem smislu ovadbo na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci, nakar le bila Rahela aretirana. Na policijskem komisari-iatu je priznala, da si je res osvojila obleko in bluzo gospe Pfannenkuchen ter da je vse — razrezala, ker je hotela vse pre-ukrojiti zase. — Ker nima še 14 let in je zagrešila zločin tatvine, je izročena okrajnemu sodišču zaradi prestopka tatvine. : " a UMEjmzmm PLOMBIRANA " ZOBOV. iZDIR&mE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERMM V.TUSCUEU ZOBOZSRAV- DR» KONC ZOBNI NftX ||f\| TEHNIK ULICA CASEBMA, 13 II. nad. ste*- MFI.IICA ZALOGA. žita, mobe, ri že, oMv, fižole, eusa ter Koruza ir. lioruzne moke Po ugodni ceni se ufcSi Elita Kom 1] - TRST - Via Carosea 13 t?e toplo priporočam to. GA^SiL Telefon -'4-03 lastnik. 1 tj VT ** .K. 7 ; bff&rSgl! - - i-sr. -'3-fs. \\ - E^UJUUMIIMM) r. HORVAT TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPM. Sprejema od 11-1 pop. in 3 -6 zve:er ou nedeljah od 10 - 1, sa* Darovi. — V počeščenje spomina pokojnega Ivana Rustja, očeta učite! a g. Karola R ustja, nabralo se je na Kai narl za tamošnjo „dolarsko knjižnico" v-oto '6 K, katero so darovali : p . 2 K : Ciril Valentič, šolski vodja, Josip Stržinar, župnik in učiteljice: Ama i;a Ć« k, Marija Čok, Kla a Godira, Pavla Pečar, Mi ka Požar in Ltopoldina Vodopivec. K tej vs ti dodal vr-dja Valentič 4 K v imenu svojem in družine o p-iliki žalostne obletnice v družini. — Denar h/ani knji žni< arica. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzo?na češka gostilna v Trstu) se nahaja ulic! delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jediini listi. Krtmarjl in sostllifcji!!! Kupujte za prodajo grenko vino Augusto dsir AšncIg oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero tovarna Trst-Barkovlje Ž M Bosendorfer, Gebriide« S ingl, K » b ' Mastno ti kane besede se računajo euhrat več. — Najmanjša : j-ristojbiiKi 7'issj 4 su^tink. : Pertot, urar, ulici Stadion št 26!! IG Wll)f0V1 ^ izurjen t* trgovino - buffet "ICICll in sii'-no, idče službo v Trstu, ali na deželi. Na-lov : R. Z a d n i k, Vrdela 101 (Trst 58 Soba I ra na odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1. n i ad. 10» Veliki lep AlilSTON z 12 ploščami se proda Naslov p ve Ins. oddelek Edinosti. 59 MeMouana soba ▼ ulici Commerciale Stv 11, ITI. nadst. 4»H)0 Dr Dr. PETSCHNiGG TRST, VIA S. CATEEiM STEU. 1. Zilravnik » notranje (splošiie) bolezni 8— 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) hoi»--»• » ^^—i in 7—7Ya UHBERTO C0N1CI znloso Minskeso materijala. Torama cementnih pio« In csul. TRST, ivm I Giacomo 11 in V. Concordia 1 :Z«d«J Mrkve Sv. -Moba) ; V zalogi vedno novo dospelo blago. [ Cene zmerne. Postrežba točna. HI mMRM i m s! B ul. sv. Frančiška As. 20 H fHPl El t-------- Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogtt, boJisi v priprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni pa- * plr, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom u^o^i z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::