Kmet in kmetsko pravo. Našim kmetovalcem je treba stalno prigovarjati, da storijo kaj in žrtvujejo za svojo Lzobrazbo In v svojo obrambo. Zabavljajo in Jesijo se šo mnofi, a k misli in od miali k odloŁn«mu Jlejanju za skupno korist pa jih dobiš |e malo. Dane3 naved«mo spet en vzgled r razpiiSljevanje tistiin kmetovalcem, ki holejo razmišljtvati in ttaiim kmevakim linovom, katerim svet in. poklic nl Tsel Ijubezni in spoStovanja do rojstaega ioma. Stavimo vprašanj«: »Eraet, kja J* tvoje prars? Ea{ faaajo drugi?« V drugih državah in tudl v naJH dr- lavi imajo drugl stanovi poleg spiošne- *& civilnega in kazenskega zakona, po 'katerem nam »odijo vsam, še svoj* po- •ebne scakone. -NaSi državni uradnlki Imajo *voj »akon, ki jirn določa n&iančno pravice jn osigura prejemke za 6asa sluEbs, pa ludi pokoinino za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti. Z&jamči ob»ianek tudi vdovam in otrokoin. — Ody«tniki Imajo svojo zbornico, imajo svoj odvetHiški tarif, imajo svoj odTetniški s&kon la zaSčito svojega stanu In zaščito izvrševanja svojega poklica. Držara Ima ivoj zakon za zaščito drlave, trgovci Imajo svo.ie posebna zakone, obrtnlki •voje ˇ zaščito obrti; tudl delavc! imajo — gotovo jim to vsak privošči — svoJe zakone o tafičiti dela, delovimga fiata, osiguranja za slučaj bolezni, netgo4e itd. KaJ pa imaš ti, kmetovalec? KJ« je Ivoje urejeno in zaslgurano kmetsko pravo?! Kje zeičita trojega sta&u in Baš?.it& pri isvrševanju poklica? Kj« sakonits. ureditev tvojih odno§aj«y do drugih stanov? Kje zastguran x sakonom tebi in troji decl obstoj za «lu5aj bolezpii, starostl in onemoglostiT Kje je krcvetovalčev eksistsnčnl minimumT — Kje užitkarju in kmetovalčevemu de- lavcu In dekll za pozen večer livljenja po dnevih d«la in trpljenja zaslgurana streha in najskromnejše Življenjs? Kje je z zakonom preskrbljeno za strokovno kmetijsko izobrazbo?? K]e taščita prolzvodov ln jez proti zlorabl in izkorlSčanju prl prekupčijah? KJ« zažčits s» slučaj iivalskih epidemij In elemantarnih n«god. Sto In sto Je Se vprašanj, ki se jih sa kmetovalca posUvlja, a reSitav?! Ta ]• kmetova in božja; tukaj pa pregovor prav pravl: »Pomigaj si s&m in Bog tl pomaga.« Zakej pa nteo rcšena !n ss n« x«lnjejo ta vpraš&nja? Ssr ni zaveeti skupnosti ter vzajemnotti. Kmet te zarija v eemljo, pa dela in ikluži vsem, gamo sebi najmanje. — Pomaga celoti svojega stanu malo all niS, svojega bližnjega pa često navida in mu je ceio nevoščljiv. Raje ponižno proti In se poniža vsakemu, namesto da bi premišljeno in možato tirjal in br&nil svoje pravice. V raznih dobah največjih stl»k In težav «e je tudi kmetovalec zavedel svoje veljave In moči ter svojega dostojanstva kot človek. Bill bo kmetje aami ali pa lzobraženci kmetskega isvors^, ki so m žrtvovali in vodill takšna jfibanja, tod* padli so navadno vsi kot Junaške žrt?«, bodisi da niso našli dovolj razumevanja, Se večkrat pa radi tega, ker prl kmetskem pokretu ni bllo vztrajuostl in na dobre crganizacijo in dlsclpHne. Matija Gubec je sa to ravno tako lep vzgled lz preteklosti, kakor Stambulinski na Bolgarskem iz »edanjosti all brata Graka pri Rimljanih ln na stotin« drugih. »Rmetska zveza« si j« etavila kot svoJo nalogo, naSega kmetovalca »tanovsko organizlrati, reševati vpraganja kakor smo Jih nekaj zgoraj naSteli, obenem pa opozarjati, kaj nas čaka, ako nl dobre organizacije in vztrajnosti. —