i«. ttmiKo.
• mumi. i tem. i. mina um.
XUI. leto.
? .'*|*bi}fta? na lestarljenf
§S$9 lato ..... .... K 24—
leta • . * -i..... * 1*--
mM ista 5*-
xa sosac........ ■ fr—
v 4iarav*ttf70 Baafaaaaa i cal* lata.........K 22-—
SI tata...... . . . . 11-— trt ista.......... 5-90
»ii ai««ac.......% . lin
saj 6« rraatJtlnt£*. s*&k*pls2 fc* *s rntsate.
svate fevaaaan1 aMSlafja in praznika.
rnserati valtafai pateoatopna pat« *rtta aa aafcrat po 14 vin., na dvakrat pa 12 riau, aa trikrat ali večkrat aa 19 rta. Pri vselili Inačici Jan po dogovora Upravmsltva va| s* potOfaJa furefeias, raklaauttj«, Hnaerati itd. to |a juUatataiTfttifraa Stvari
- JNaaaaiaaaai šiaviika valfta It fiaarjav. -
anraalla oran ■ata^oooa vpatlarva aarocnlno ta na ozira. ft*!**N» tukftme" latttaai tt. u.
.Slovanski Nsr i" volja po pošti: aa Avstra-OfrskOi                                aa Nemčijo: celo leto.........K etio leto.........K 28--
pol leta četrt leta na mesec,
13--tr5C 2-80
za Ameriko in vse druge dežela! ee)o leto.........K 30.—
Vprašanjem glada inseratov naj ta pritoai aa odgovor dopisnica ali znamka. u»»avnifttvo i Knaflova tdlee I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. so.
nemški most do Adrile in držouna želejnlcn.
Že večkrat smo naglašali, kako sistematično delajo Nemci na kar najpopolnejše ponemčenje državne železnice v področju tržaške direkcije.
Ministrstvo in direkcija nameščata pri ravnateljstvu in na progi samo nemške uradnike in to tudi v čisto slovenskih ali hrvatskih krajih ali lakih z mešanim, slovensko-hr-vatskim prebivalst vom.
Za Slovence so rezervirana le najnižja uradniška ali uslnžbenska mesta, čeprav teče skoraj vsa državna železnica v področju tržaške direkcije po slovenski zemlji in l>i zategadelj morale omenjene oblasti nameščati največ uradnikov našega naroda. V resnici pa jili je toliko, da pred nemškimi uradniki popolnoma izginjajo.
hi ti nemški uradniki se vedejo v službi tii izven službe prepotentno in arogantno ter šikanirajo prebivalstvo, med katerim žive kar sc le da. Poglejmo le na glavni progi postaje Jesenice, Bled, Gorica, Štanjel, Kocol in Trst. kjer službujejo kot načelniki samo zagrizeni Nemci in širi-telji nemštva in graditelji nemškega mostu do Adrije. Kaj dela Wieser, to že ve vsa slovenska javnost, samo direkcija ne, katera ga tako protežira, da ne vidi ali nore videti gotovih Jako kričečih službenih pomanjkljivosti na postaji v Gorici. Pri direkciji propagirajo znani Fundelsber-ger, Gadler, Krejči, odborniki nemškega uradniškega društva, poročevalec »Grazer Tagblatta« Bračev-sky in nemški auto-kandidal pri zad-ii i h volitvah II. razreda Hubel, nem-štvo in te podpira predstojnik oddelka ti. znani Hugelj ki rabi vedno za Slovence žaleče hesede in predstojnikov namestnik pri odelku znani BierhandI, o katerem se je že dosti pisalo in ki je enkrat izjavil, da slovenski kontrolni uradnik ne more hiti objektiven na slovenski progi in da se mora zaradi tega le Nemca ali Laha tja poslati. Pa tudi referent Pallasman, ki je bil dosedaj vedno Objektiven, je kar naenkrat začel čudno vlogo igrati, kar kaže njegovo veliko prijateljstvo z Wieserjem. Ali je to delovanje nemškega Volks-rata, dr. Egerja in poslanca Dober-niga pripisovat i l
Slovanski poshmci pozor! Na državni    železnici    se pripravljajo
čudne stvari. Omeniti moramo tudi »Slavcevo« slavnost v Ljubljani. Na to slavnost je bilo priglašeno nad 10 čeških društev po večji ali manjši deputaciji in ki so naznanile direkciji državnih železnic v Trstu, da pri-I dejo že v soboto zvečer. Čeprav je di-| rekcija to vedela, ni storila ničesar za udobnost naših bratov Cehov, medtem ko je dobila nemška »S 1 a -r a t i j a« torej društvo za gojenje pijanosti od Dunaja do Celovca poseben vlak baje b r e z p l a C n 0 Z motivacijo »Zur Bebung des Freni-deuverkehrs« in iz Celovca do Trsta r e s t * r v i r a n e vozove. To j*' nepristranost tržaške direkcije in referenta prometnega oddelka Y. Nočemo za sedaj še druge stvari spravljati na dan in vprašamo le g. dvornega svetnika Ruffa:
1. Ali je dovoljeno nemškim uradnikom v službi agitirati za nemški šulverein (glej tudi interpelacijo dr. Mandiča I J
2. Ali hoče poučiti imenovane uradnike, da je vsako zatiranje slovenskih uslužbencev po zakonu prepovedano .'
Ali je pripravljen Morili potrebne korake in g. referenta Pallas-maiiM poučiti, da veljajo predpisi za vse potujoče občinstvo enako in da j«' vsako protežiranje prepovedano?
Ali hoče postajo Gorico natanko kontrolirati, kjer so direkciji vender znani' čudne stvari, ki se tam gode   in   lajna   delovanja \Vieserja t
Poslanska zbornica.
0 manjšinskih šolah v deželah češke krone.
I) u n a j , 30. junija. V zbornico je prišel novoizvoljeni češko - radikalni poslanec dr. Svihal ter bil zaprisežen. Železniški minister Wrba je predložil zakonski načrt o zgradbi novih lokalnih železnic. Češki agrar-ci in slovenski klerikalci so vložili 62 novih nujnih predlogov. Med temi nujnimi predlogi se nahaja med drugimi predlog dr. Benkovica o ureditvi jezikovnega vprašanja na Kranjskem in Primorskem, o odpravi institucije ministrov - rojakov, o konfiskacijski praksi v okrožju gra-škega nadsodišča, o pomanjkljivi jezikovni usposobljenosti državnih uradnikov na Spodnjem Štajerskem, predlog posl. dr. Hočevarja o ustanovil vi višjega deželnega sodišča v Ljubljani, o podržavljenju južne železnice itd. Takoj začetkoma seje sta
domobranski in trgovinski minister odgovorila na interpelacije poslancev Breiterja, Doberniga in Ceeha. Na to je zbornica vzela v razpravo nujni predlog poslancev Metelke in tovarišev glede manjšinjskib šol v deželah češke krone. Predlog je utemeljeval poslanec Metelka v daljšem govoru. Naučni minister grof Stiirgkh je izjavil, da razsoja naučna uprava o vprašanjih manjšinskih šol popolnoma nepristransko in skuša vsako takšno vprašanje rešiti docela objektivno in čim naj preje. Minister je dal zbornici na svobodo, tla razsodi o nujnosti Metelkovega predloga. Nemški liberalce dr. Funke se je izrekel proti Metelkovemu pred logu tei- izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti nujnosti. Ko je govoril še grof Sternberg, je predsednik debato prekinil ter naznanil, da sklicuje v torek G. julija izredno sejo v svrho volitev v delegacije. Prihodnja seja bo v petek. •
Parlamentarni položaj.
D u n a j , .*>(). junija. Danes so imeli češki agrarci in slovenski klerikalci skupno sejo, da se posvetujejo o taktiki. Na seji se je konstatiralo, da imajo stranke, ki so za ob-strukcijo, večino v »Slovanski eno-*ti«. Na to se je razvila živali na debata o bodoči taktiki obstrukcijskih strank. Debata še ni bila končana in se bo nadaljevala jutri. Koncem seje se je konstatiralo.- hv vrada med če škimi agrarci in slovenskimi klerikalci glede taktike popolno soglasje. »Slovanska enota« ima šele jutri sejo, vsled česar se je morala preložiti konferenca klubskih načelnikov. \ jutrišnji seji proračunskega odseka bo (iostinčar nadaljeval svoj govor proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Kakor zatrjujejo, bodo češki agrarci in slovenski klerikalci pričeli z obstmkcijo tudi v narodnogospodarskem odseku, da preprečijo sprejem trgovinsko političnega pooblastil nega zakona.
Proces proti češkim narodnim socialcem.
P r a ga . .'JO. junija. Danes se je pričel tu proces radi protivojaške propagande proti 4(> obtožencem, (ilavni obtoženci so S pa t n v , urednik »Češkega Slova«; tajnik A. H n-t i n a in Ant. K a u e h . ki so 28. septembra 1. 1. sklicali protivojaški kon-gres v Pragi. Izmed drugih obtožencev je navesti urednika lista »Mlade Proudv« Karla Pni pa na in ured-
nika agrarnega »Plzcnskegn kraja-Ivana D u b i c k e g a. Obtožnica obsega 207 strani. Državno prav <Ini-štvo je dvignilo obtožbo radi zločina
po § 222. k. z. (zapeljavanje vojaški službi podvrženih oseb k protipostav-nini dejanjem), po S 63. k. z. (razžar-ljenje veličanstva in članov vladajo« če hiše) in radi raznih prestopkov. Obravnava se je pričela ob 9. dopoldne. Sodniki so: sodni nadsvetnik Kaskalickv in sodni svetniki Jedi i -čka, Šonka in Fetter. Obtožbo zastopa namestnik drž. pravdnika dr. Dr-bohlad. Zagovorniki so: dr. Bubsch-mann, dr.Baxa in dr.Švehla. Dr. Dr-bohlav je predlagal, naj se pri obravnavi javnost izključi. Zagovorniki •<» se temu predlogu uprli in dr. Baxa je naglasa 1, da je obravnavo treba voditi že zaradi tega javno, ker je proces političen in naperjen ne samo proti češki narodni socialni stranki, marveč tudi proti vsemu češkemu narodu. Senat je ugodil predlogu državnega pravdnika ter razglasil sklep, da je pri procesu izključena javnost. Ker ima vsak izmed 4C> obtožencev pravico imenovati <\ svoje zaupnike, da prisostvujejo obravnavi, je sklep sodišča o izkljnčenju javnosti dokaj iluzoren.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 30. junija. Pogajanja vladarjevega zaupnika Lu-kucsa z neodvisno stranko so se raz bila. vse kaže na to. da bo prišlo na krmilo neparlamentarno ministrstvo. Lnkacs se je danes peljal na Dunaj k vladarju. »Pesti Hirlap« javlja, da ima sabo že listo novih ministrov, ki je sestavljena tako-le: predsedstvo in finance: Lnkacs: notranje posli : grof Khnen - Hedervarv : trgovino. Hieronvmi; nauk: grof Csaky; polje-deljstvo: Serenvi; pravosodstv o: Ploss in minister na dvoru: grof Szechenvi.
Zveza balkanskih akademikov.
So t* i^j a . 30. junija. Zastopnik] romunske in bolgarske akademične mladine so na svojem sestanku v Sofiji sklenili ustanoviti zvezo balkanskih akademikov. Poslovni jezik t" zveze ima hiti francoščina. Sede', zveze bo vsako let«) v drugem vse-učiliškem mestu na Balkanu. Srbski, grški in turški akademiki se v posebnem oklicu povabijo, da pristopijo tej zvezi.
„Jlnučeva" 25 letnico.
(Konec.)
Slavnostni  govor g. A. Trstenjaka.
Častite dame in gospoda!
Dragi bratje slovanski!
Dana mi je naloga, da vam očitam Zgodovino Slavca« in da Vam predočim njegovo petindvajsetletno delovanje. Dovolite mi, da Vam po-kažem tisto zvezdo voditeljico, ki je vodila »Slavca« do zdaj.
Kadar potnik na svojem potu daleč pride; rad se ustavlja na vrhu hriba in se oziraj nazaj, da vidi, koliko je že sveta prehodil. Kad si kliče v spomin dogodke, ki jih je doživel na dolgem potovanju. Tak potnik je naš »Slavec«. Prehodil je slovensko domov ino. Pojoč slovenske pesmi, bodril je rojake na narodno delo in vnema! jih je za vse, kar je lepo in plemenito. Po vseh slovenskih krajih se je razlegala njegova pesem. Ali .Slavec je poletel dalje čez meje. Na svojem potovanju seznanil se je z mnogimi, ki SO mu sorodni po krvi in jeziku. »Slavec« jih je iskal; hotel jib je videti, ker je vedel, da je okrog njega mnogo milijonov duš, ki tisto čutijo in ki imajo iste eilje, kakor on. Nadel je sorodstvo. In ta čut narodnega sorodstva, ta čut narodne vzajemnosti združil nas je danes na eni najvažnejših naših postojank na jugu, v beli Ljubljani.
To narodno postojanko, ki je pred vhodom do A.drije. braniti, bil je cilj prvim pevskim zborom, ki so se snovali na Slovenskem, a to važno postojanko dobro utrditi, bil je riij organizov anim društvom. Med te na rodu«' organizatorje spada Slavec<i. Zato je danes »Slavčevn« petindvajset letnica narodni praznik, praznik slovanske pesmi, to je praznik kulturnega dela.
(iojili so pesem že naši pradedje za karpatskim! gorami, poje še danes Slovenec, poje Slovenka pri preslici, na delu, poje slovenska mati (d) zibeli svojega otroka, poje v žalosti in radosti, poje od zore do mraka, saj smo pevski narod. Narodna naša pesem je kulturen element, je proizvod stare slovanske kulture, je zgo-
dovinsko izpričevalo, katero svedoči
pred vsem naobraženim svetom, da bo že naši pradedje bili na visoki stopnji kulture. Naša pesem je močno kulturno sredstvo, zato je želeti, da se ga Slovenci še bolj poslužujejo v
narodnem organizovanjn. Osobito naj se ga poslužujejo sloji, kateri po-
LISTEK.
List Iz dnevnika Božldnra Nebodisatreha.
Priobči 1 Jo-. Dolina r.
Slivje, 16. junija 1909.
Dolgo že nisem pisal dnevnika, zelo dolgo. Zaprašen je ležal \ prvem predalu   moje pisalne mi//* na
levi odzgoraj Že več Iiego leto dni. Ko sem v zadnjem času taval po ljubljanski!! ulicah, sam in zapuščen od vseh, sam s svojo boleznijo v otrplih udih in z bolestjo v razdrnpa-nem srcu, tedaj si je vsak oblak pra liii izbral pot proti meni, pa naj sem stal na Marijinem trgu pred zloglasnim spomenikom, ali naj sem stopal po tej ali oni ulim križem Ljubljane. Vsakega drugega se je izognil, name je planil kakor besen in me hotel požreti. Ko me je petega junija popoldne ob petih zopet zalotil v Ye ^»vih ulicah prav pred nekdanjo »Narodno tiskarnoc ter mi skoro iz-podnesel noge, a je pustil bosega čevljarskega vajenca tako lepo na miru, da se mi je znkrohotal v obraz, me je zgrabila jeza in sem sklenil, da odidem iz Ljubljane. Jaz sem namreč popolnoma    samostojen člo-
vek, kapitalist. ki se lahko znebim par stotakov s prav tako mirno vestjo,  kakor kdo par gTOŠev. Lahko
mi je torej!   I oda. kam  naj se
obr-
nem ? Iz Ljubljane vodi mnogo cest in potov, vse peljejo sicer v Rim, a povedali so mi nekdaj v šoli, da tudi drugam. In jaz, ki nisem slabe glave, sem si zapomnil mnogo in raznih krajev, lako nisem takoj vedel, kam naj krenem. Tedaj sem se spomnil, da je ob neki teh cest tudi Slivje, kraj, ki mi je posebno simpatičen že zaradi svojega pristno slovenskega imena.
Tja torej pojdem, sem sklenil in se začel res tudi takoj odpravljati, ker jaz sem mož dejanj in kar sklenem, izvršim uamah. Ko sem brskal tistega dne po pisalni mizi, sem zapazil v predalu svoj dnevnik. Zasmilil se mi je, obrisal sem mu prah raz platnice in ga vtaknil v žep. In glejte, danes 10. junija t. 1., ko nimam pod milim bogom ničesar drugega delati, mi je prišel prav, danes pišem vanj in on mi preganja dolgčas, kakor se spodobi dobremu prijatelju.
Ko sem se tistega dne poslavljal iz Ljubljane, se mi je zahotelo po družbi. Človeku ni dobro samemu biti, sem si dejal. Kje bi dobil tovariša, ki bi me spremljal, ki bi mi (»b žalostnih urah brenkal na harpo, kakor David Savlu? Preštet sem na prstih vso dolgo vrsto nekdanjih prijateljev in znancev, toda najti nisem
mogel nič pripravnega, vsak je imel nekaj na sebi. kar me je odvračalo, tla bi ga povabil s seboj. Kaj pa, ako bi hotela z menoj katera Številnih prijateljic, morda nekdanja moja Cilika, ali Pepca, ali ona drobna Po-lonica iz Vrvarske steze4? Pa 'tudi Barbike bi se ne bil branil in ne Ci like št. 2 in ne Pepce št. 3. No, odločil sem se za št. .'i. Ko sem potrkal, si je Pepca ravno preobnvala nogavice. Izprehajala se je bila popoldne po mestnem logu in > štrikala«, a zašla je nekam predaleč na barje, kjer je zabredla v močvirje in tako dobila »hude nogavice«.
»Kaj delaš, Pepca t«
»Saj vidiš, eepee. Zmeraj bolj si neumen !«
> No, prav. Ali bi ne šla z mano;, takole za osem ali štirinajst dni iz Ljubljane, vun na deželo? Pila boš in jedla, kar boš hotela, samo bren-kati mi boš morala na harpo za to.;<
Zastala ji je roka in z njo nogavica v sredi gležnja.
»Kaj praviš? AH se ne šališ? A i i se ne šališ! Povej še enkrat!«
»Na, če hočeš še trikrat! Z umnoj pojdi!«
Ni bilo treba prositi. Takoj je bila obuta, potegnila je s eešljem po vlažnih rjavih laseh in si posadila nanje majhen nizek klobuček nerazločne barve iz leta 1894. Nato se je vstopila pred zrcalo in se zagledala vanj.
»Saj si lepa, Pepca, ne glej s.' preveč; čas pohaja. «
»Kdo bo hodil s tabo podnevi ]>o ulicah, ali ne veš, da si oženjen, šemaf!«
To mi je ugajalo od Pepce, še vedno je bila odkritosrčna, zakaj jaz ljubim odkritosrčne hinavec. Sedel sem na posteljo in čakal, da se ji bo zljubilo in se bo obrnila. Storila je to šele, ko se je začelo mračiti po sobi, toliko je držala nase.
Ko sva stopala po Kolodvorskih ulicah, so že gorele svetilke. Srečala sva vdovo Lokarjevo, ki me je takoj spoznala. A poznala je tudi Pepco, zato ji je ol>stala noga in usta so se ji odprla. Iz njih se je izvil samo: »a . . . a . . . ah!« S težkim srcem s«-je odločila, da je stopala dalje. Ma.!o niže proti kolodvoru so stale v špa lir ju štiri ljubeznive znanke. Vse 80 pogledale sramežljivo v tla, ko so spoznale Pepoo in mene. Jaz sem dobro vedel, kaj to pomeni, in vesel ) je bilo okoli mojega srca.
S Pepco sva sedla v kupe II. razreda, zakaj ona ni bila vajena v prvem in jaz ne v tretjem. V kupeju je sedel že pri oknu mlad človek črnih las in brk, eden izmed onih ciganskih obrazov, ki sem se jih vselej bal, kadar sem bil blizo njih z mlado punco ob strani. Pepca ga je pogledala in mu sedla ravno nasproti, jaz pa zraven nje. Tako smo se peljali dalje, vun v črno noč, hitro
in veselo. A sam vrag vedi, že med drugo in tretjo postajo sem zaspal. Pepca je bila odšla s ciganom, zakaj ni je bilo več nazaj. Zatorej, možje, tu imate najlepši eksempel, ne spite po kupejih!
Tako sem navzlic vsem skrbnim pripravam, navzlic vsemu pravilnemu svojemu postopanju dosjiel v Slivje, dne (i. junija t. 1. zjutraj navsezgodaj, čisto sam in samcat. Psta-vil sem se v gostilni >Pri sedmih mladih racah«. Tega sicer ni bilo napisanega nad gostilniškimi vrati, a bilo je toliko bolj resnično, ker je Čepelo prav pod poštnim nabiralnikom sedmero mladih račić I glavami skupaj in navznoter ter me spoštljivo pozdravljalo z dostojnim čivka-njem. Stopil sem v vežo in iz veže v kuhinjo ter se predstavil navzočim.
»Jaz sem Božidar Nebodigatre-ba, kapitalist in oženjen človek iz Kurje vasi ljubljanske,ki želim,da bi se tukaj pri vas odpočil od napornega dela kapitalista in oženjenega človeka, vsaj za štirinajst dni.
»To je prav lahko«, je odgovorila gospa gost ilničarka, »pri nas se vsakdo lahko odpočije in naje in napije, in to vsak dan vsega leta. Torej, dobro došli!«
Vesel sem bil tega sprejema, pozneje sem aposaal, da se da z gospo mamo prav lepo in pošteno izhajati.
;<Koaee srlsadajic.)
jo> a ti so nižji in najnižji, ki tvorijo jedro in jmdlago narodne eksisten-cije. Narodnjaki pa naj hi pevske organizacije krepkeje podpirali.
2e mati, kadar prvič zapoje pe-semobzibeli, izvršuje kulturno poslanstvo. S sladko pesmijo blaži in tolaži mlado bitje, a začno mu v nežno dušo vdiha tisti čut, ki mu ostane za vse življenje najsvetejši, to je čuvstvo ljubezni do jezika in do domačega praga. Dorase li mlado bitje, postane mladenič, mož, še vedno mu zvene v duši sladki narodni glasovi, ker je to tajinstvena moč pesmi. Pesem je vez med člani obitelji in naroda, a slovanska pesem nas napaja s čuvstvom narodne vzajemnosti, in zato je treba, da jo gojimo v slovenskem domu.
Slovenski delavec zasvedočil je že pred 25. leti, da je inteligenten in naroden. Občudujemo ga danes, da se je on. katerega so krogi, ki so se smatrali za višje od njega, da je torej on, o katerem so mislili, da je dober samo za delavnico, povspel na višje idejalno stališče. Pobijal se je »od ne-
ni našel domače
«.
mila do nedraga strehe, pod kojo bi bil sprejet; bil je zapuščen,čet udi je bilo vse polno rojakov okrog njega. Y takem položaju vrgla ga je usoda v takratno »Delavsko izobraževalno društvo«, kjer se mu je godilo kakor ribi, če jo vržeš na suho zemljo. Padel je v inter-nacijalno družbo, ki je imela le in ternacijonalno ime, a bolj nemški značaj. Ker pa slovenskemu delavcu ta element ni ugajal, pretrgal je vezi z internacijonalnimi tovariši. Zmagal je v njem narodni čut. Slovenski delavci so se postavili na izključim slovensko stališč*', kar so pokazali 1. 3883. ob šeststoletnici pripadnosti Kranjske dežele k Habsburžanom, ko so se potegnili za izključno slovensko pesem. Tako so osnovati pred 25. leti »Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec« in so s tem položili temelj važni narodni in kulturni organizaciji. Vidimo torej, da so žarki narodne zavednosti ogrevali slovenskega delavca, ko je s pesmijo stopal v vrste narodnih boditeljev. »Slavec« je ostal naroden ves čas, zbira okrog sebe vse sloje našega naroda, zato so njegove prireditve prava narodna manifestacija. Pesnik Simon Gregorčič je pogodil »Slavčeve« strune, ko mu je na zastavo zapisal besede:
Za dom gorko ima srca. za delo krepke pa roke, za petje jasna grla ta četa naša vrla.
A delo. čut  in spev glasan naj domu služi v trdno bran, in rast in čast in slavo - pod to zastavo.
V prvi dobi ni Še bilo organizn-vanih pevskih društev. Ako so m' prirejale narodne slavnosti in so potrebovali pevcev, klicali so »Slavca«. Ko bi torej -Slavec« ničesar drugega ne storil, nego da je sodeloval pri narodnih prireditvah, da je slovenske delavce prvi poklical pod narodni prapor in da je skrbel za socijalno naobrazbo v svojih krogih, zaslužil bi. da se ga naš narod spominja.
Kjer j«' šlo za narodno stvar, tam je bil gotovo »Slavec«. Ako je bilo treba podpirati kak«) narodno stvar, narodno napravo, bil je »Slavec« eden izmed prvih, ki je prinašal žrtve domu na altar. Prirejal je koncerte in veselice v korist »Narodnemu domu«, Prešernovemu spomeniku, osobito pa deluje za Družbo sv. Cirila in Metoda. Skrbel je tudi za rodbine slovenskih skladateljev in blažil je bedo nesrečnih pogorelcev. Imel je torej vselej narodno in dobro src«* za narod in domovino slovensko.
Ni ga kraja na Slovenskem, kjer ni nastopil »Slavec«. Pojoč slovanske pesmi, užigal je najširšim slojem ljubezen do vsega kar je slovenski, kar je naše. Tako je > Slave« ščitil in podpiral vse, kar zidajo slovenski rodoljubi in je vsled tega postal važen kulturen činitelj.
Tudi zgodovina slovenske opere je tesno spojena s »Slavcem«. Sestavljal je prvi operni zbor in je s svojim res požrtvovalnim sodelovanjem omogočil operne predstave, in to je bilo v časih, ko je bilo »Dramatično društvo« finaneijelno slabo podprto.
Pri   drugih   narodih,   zlasti v Nemcih, so pevska društva bojne če te z agresivno tendencijo. Nemci silijo z nemško pesmijo v naša slovenska mesta in trge, celo v naše vasi Hodijo v Afriko in   Ameriko. Cess tam iščejo? Bodrit hodijo svoje rojake za nemško stvar,   širijo nemški duh, ki je v pesmi in besedi.   To so pijonirji nemške misli, nemške kul ture, to so   pijonirji,   ki pomagajo osvajati svet.
Slovani si še sploh ne morejo privoščiti agresivnih tendencij. V obrambi so še na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju. Za vse se jim j<* boriti, povsod se jim je treba utrditi. Se med rodnimi brati na
rodni zemlji je treba utrditi vez solidarnega postopanja, vez narodne vzajemnosti, ako se hočejo dokopati do narodne svobode. Še mnogokrat se bode morala med nami zapeti pesem, da smo Slovani eden narod, in ako hočemo priboriti si veljavo med narodi in izvojevati narodno svobodo, moramo vsi peti eno melodijo.
V Slovencih je »Slavec« v tem oziru storil svojo narodno dolžnost. Stcuil je za probu jo in vzajemnost, kar je bilo v njegovi moči. Poletel je prvi na kršna hrvaška tla, v Volosko in Opatijo, bil je s svojo vrlo četo v Zagrebu in Sisku, kjer si je pridobil novih prijateljev in soborilcev. Presadil je slovensko pesem na hrvaška tla, a bratje Hrvati so mu vrnili svojo. Lani je bil v zlati materi Pragi. Videl je tam splošni napredek, bil je priča slovanskega rodoljublja in se je okrepčan vrnil v svojo domovino.
»Slavec« nas je povsod združeval s slovensko pesmijo. Da je danes zopet mnogo bratov Cehov in Hrvatov v naši sredi, v beli — Ljubljani, to je njegova velika zasluga. Pod »Slavčevo« zastavo sklene se danes zveza vseh slovanskih pevcev, ki naj bi nas združila v močno četo. To naj bi bila močna zveza, obsegajoča vse Slovane, zveza, ki naj bi nas seznanila s pesmijo Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Cehov, Poljakov in Rusov, ki naj bi vdahnila slovensko pesem, ki naj nam vdiha čut narodnega sorodstva in narodne vzajemnosti.
Do tebe, »Slavec«, ki gojiš ta čut. obračam se še posebe. Deloval si petindvajset let. Želim ti, da deluješ še mnogo let in da ostaneš zvest svojim idejalom. Živel pa bodeš, ako bo-deš naroden, kakor si bil doslej. Naše slovenske pokrajine so še vedno v narodni nevarnosti. Nemški naval se podi dalje proti naši sinji Adriji, in naš najhujši sovrag še vedno upa, da nam tu zatre življenje. Stoj tu na straži! Ne smeš nikdar zabiti, da je bil Rudolf Lnnder, ki je padel kot žrtev narodne nestrpnosti in nemške brutalnosti, tvoj član, tvoj brat. To naj ti svedoči, da Slovenec na svoji rodni grudi ni varen.
Niti danes, ko slavi »Slavec v mirno in dostojno svojo slavnost v svojem domu, na svoji rodni zemlji, ni miru. Nemški listi nas napadajo, da s to slavnost jo vznemirjamo in motimo Nemce v Ljubljani. Vemo, da bi nam radi zadrgnili grla, toda slišijo naj, da se na tem potu. ki vodi do naše Adrije. ne bode nikdar razlegala t Deutsche \Vacht«, nego da s;« tu na zemlji, ki je naša domovina, bode in mora, dokler bo dihal zadnji Slovenec, odmevala le slovanska pe-
Dvignimo torej prapor in zakli-čimo: Slava slovenski pesmi!
Zveza slovanskih pevskih društev.
O tej točki je poročal g. J. T u-reček, tajnik zveze čeških pevskih društev. Iz njegovega    poročila po-nemamo, da bi štela zveza okrog 500 pevskih društev, med temi 70 hrvatskih in 41 slovenskih. Ako bi pristopila še društva, ki dosedaj niso v nobeni zvezi, bi se to število še znatno povečalo. Zveza je velikega pomena za proč vit slovanske pesmi. Dosedaj so bili slovanski pevci organizirani v češki,hrvatski in slovenski zvezi,če se pa    ustanovi    organizacija višje vrste, kakor bi bila to nameravana zveza, bi to i plivalo jako dobro posebno v onem pevskem svetu, ki še ni vajen take discipline. Slovanski narodi    imamo    velikanske zaklade pevskega materiala in naših pesmi, narodnih in umetnih, in te zaklade je treba dvigniti, kar je pa mogoče le, ako jih spoznamo. To pa bi posredovala zveza. Oživotvorila pa naj bi se zveza čim prej mogoče. Seveda je treba zato še veliko   priprav.   V to Svrho naj bi se sestavil stalen odsek, v  katerega naj bi imenovale vse tri obstoječe zveze svoje člane, in ki bi potem uredil stvar tako, da bi bila ustanovitev zveze mogoča 1. 1911. ob priliki       petdesetletnice pražkega »Hlahola«. V ta namen predlaga poročevalec te načrte obsegajoče reso-I u c i j o.
Ko je g. dr. R a v n i h a r toplo priporočil sprejem resolucije, je bila resolucija tudi soglasno sprejeta ob živahnem odobravanju.
Nato se je predsednik g. Dra-ž i I zahvalil slavnostnemu govorniku g. Trstenjaku za njegov slavnostni govor, g. Turečku za njegovo poročilo in zastopnikom časništva. Ko je še podpredsednik praškega »Hlahola« g. šol. svet. A d a m e k povabil navzoče k petdesetletnici »Hlahola«, ki se vrši 1. 1911., in je g. T u r e-č e k predlagal, da naj se predsedniki vseh treh pevskih zvez v utrditev medsebojnega bratstva pobratijo, kar se je tudi zgodilo, je predsednik zaključil slavnostno zborovanje.
Popoldne.
Po slavnostnem zborovanj« se je vršila jievska vaja za skupne zbore v veliki dvorani hotela »Union«, nakar so se razšli pevci k obedu.
Po obedu so si gostje ogledali mesto in njegove znamenitosti, deželno gledališče, muzej, mestno dvora no itd. Ljubljansko okolico so si ogle-
dali z ljubljanskega Gradu. Več jih je tudi ali z vosom ali peš poletelo v bližnjo okolico. Gostje so se zelo pohvalno izražali o vtiskih, ki so jih dobili v naši prestolnici, zlasti niso mogli preliva lit i krasnega razgleda z ljubljanskega Gradu, dasiravno vreme ni bilo najugodnejše. Zelo so jim ugajala tudi tivolska šetališča. Sredi popoldneva se je vsul dež, a proti večeru se je zopet zjasnilo. Dež je le nekoliko ublažil vročino.
Slavnostni koncert.
Slavnostni koncert se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« in to je bila tudi edina zgradba v klerikalni posesti, s katere se je vila slovenska trobojnica. Udeležba pri koncertu s strani občinstva je bila dobra, a bila bi pa lahko še boljša, kajti v prvih vrstah smo opazili precej praznih sedežev. Seveda, ako bi bili pevci v dvorani, bi bila dvorana na bito polna. Čudno se nam je tudi zdelo, da je policijska oblast zabranila stojišča na galeriji. Menda se vendar ni bala, da bi se bila galerija podrla?
Spored se je začel s F o e r s t e r-j e v o »Slavnostno himno«, kateri je zložil besede profesor Anton F u n -tek. Zbor je vodil »Slavcev« zborovodja g. B e n i š e k. Oder bi bil skoraj premajhen za vso množico pevcev. Mogočno je zadonela pesem in ploskanje kar ni hotelo ponehati« ko so jo dopeli. Z galerije se je vsula na pevce cela ploha cvetlic.
Spored se je nato nekoliko izpre-menil in kot drugo točko je proizvajal pod vodstvom pevovodje g. R o -s e u b e r g a - Ru ž i č a , znanega skladateljči, »Savez hrvatskih pjevačkih društava« veliki zbor »Hrvatskoj«. Nastopilo je okrog 100 pevcev. Izvajanje je bilo eksaktno, fino ni-ansirano, in zbor je žel burno pohvalo.
Z dvema točkama, Hendlovo »Probuzeni« in Javorekovo »Na Mo-ravu«, je potem nastopil oktet društva »Slavuj« iz Karlina - Prage in s svojim nastopom takoj osvojil občinstvo. Tako izbornega okteta že nismo doigo čuli v Ljubljani.
»Vinohradskv 11 bi bol je bil znan občinstvu že po svojem nastopu pred Prešernom, zato ga je tudi že takoj ob nastopu pozdravilo z burnim ploskanjem. Navdušenje pa j<: rastlo od točke do točke in je končno prešlo v tako viharno odobravanje, da se je pevovodja g. Milan Z u n a prišel 4 ali 5krat zahvalit na oder. Zbor močan okrog .*50 pevcev, je izvajal štiri točke: Smetanovo »Veno«, Jos. Foersterjevo »Orač«, Novakovo »Vanočni ukolebA vka« in ».Tanačko-vi) »Dež viš«. NA vemo, kateri točki bi dali prednost t^li krepki Smetanovi, ali težki tožeči Foersterjevi, ali mili, pretresujoči Novakovi, ki smo jo čuli že izvajati po zboru moravskih učiteljev, ali drziin-moderni Ja-nackovi. Izvajanje je bilo tu in tam enako vzorno. Pevci so peli brez not, brez predidoče intonacije, instrument v roki pevovodje.
Za njim je izvajal pražki »HJa-hol« dve točki: Križkovskega »Odve-deneho prosba« in Smetanovo »Rol-nicka«, pod vodstvom pevovodje g. Adolfa P i s k a č k a. Zbor je štel do 70 pevcev. Kakor pri prejšnjem društvu, je tudi Že tu nastop sam neizmerno navdušil občinstvo. Je pač res: »co Ccch, to Sokol«. Že ko vidiš pevce prihajati na oder kakor strogo disciplinirano četo, ko vidiš oni vzorni red. vsak ve. kje je njegov prostor, ni kakega prerivanja, popoten mir, na migljaj pevovodje dvignejo vse roke naenkrat pesmarice — to je pevski zbor, kakoršnega boš gotovo moral pohvaliti tudi v pevskem oziru. In kot tak se je tudi izkazal. V vseh potankostih kakor izklesano izvajanje. Gromovito odobravanje je sledilo obema točkama, zbor je moral dodati še eno točko — »Slovenec sem«, ki pa jo je moral še dvakrat ponoviti, ker ploskanje kar ni hotelo ponehati.
•»Ustredni jednota zpevackych spolku česko-slovanskych« je nastopila nato v skupnem zboru do 120 pevcev z dvema točkama, Bendlovo »Svoji k svojim* in Tovačovskega »Vlasti«. Prvi zbor je vodil g. Z n-n a , drugega pa g. P i s k a e e k. Kar smo prej rekli o posameznih nastopih, velja tudi sa zbor zveze. Enako točno, fino izvajanje, enako odobravanje. Zbor je še dodal »Kje dom je moj«. Nato je nastopil »Slavec«, močan nad 80 pevcev, z Bazinovimi »Križarji na morju«. Kakor je bil njegov nastop časten glede na število pevcev, enako časten je bil tudi glede na izvajanje. Občinstvo mu je priznalo to z dolgotrajnim gromovitim odobravanjem.
Darovi.
Najlepši prizor cele slavnosti se nam je zdel tedaj, ko so po končani tej točki drug za drugim stopili pred predsednika »Slavca« odposlanci raznih društev in mu izročili častne darove. Prvi je pristopil podpredsednik praškega »Hlahola«, g. šol. svetnik Adamek in izročil »kot vedni znak ljubezni« v spomin petindvajset letnice na baržunasti   blazini krasen
srebrn venec, sestavljen iz lipove in lovorove vejice, zvezanih z zlatim trakom, na katerem se čita napis: Bratskemu društvu »Slavec« v Ljubljani — »Hlahol«. Taborski »Hlahol« je podaril krasen album s slikami mesta Ta borja in okolice. Predsednik pevske župe D v o r a k o v e in Tovačovskega g. L a n t-ner je poklonil društvu krasno, s srebrom okovano taktirko. Neizbris-Ijivo pa ostane v spominu vsem navzočim oni divni prizor, ko je stopil pred predsednika Dražila pevovodja »Vinohradskega Hlahola«, g. Milan Z u n a , ter ga izročivši mu krasen šopek, poljubil, poudarjajoč, da mu nosi v dar vsa bratska srca češko-slovanskih pevcev. Marsikatero oko se je radosti in gin jenja za-solzilo ob tem trenotku. Kot znak priznanja in zahvale je nato izročila zastopnica tržaškega pevskega društva »Ilirija« g. B a b i č e v a s krasnim nagovorom društvu s srebrom okovano in dragim kamenjem vloženo taktirko. Vsem darovalcem se je predsednik Dražil kar najiskre-nejše zahvalil in v znak bratske ljubezni poljubil g. Adameka, rekoč, da v njem polju huje vse češko pevstvo. Prisrčno se je tudi zahvalil društvu »Iliriji«.
Nadaljevanje koncerta.
Ker se je medtem belovarsko pevsko društvo »Dvojnice« že moralo pripraviti na odhod in ni nastopilo, je namesto njega nastopil oktet »Kola« iz Zagreba z Novakovim »Gorskim krajem«, v katerem se je odlikoval kot solist nam Ljubljančanom tako dobro znani in priljubljeni tenorist g. Krnest vitez C a m m a -r o t t a. Odobravanje je bilo tako silno, da so pevci dodali še eno točko, a občinstvo je še vedno in vedno ploskalo.
Potem so se razvrstila hrvatska pevska društva: »Merkur« iz Zagreba (pevovodja g. pl. L u č i č) z Novakovo »Hrvatom«; »Nada« iz Karlovca (pevovodja g. Ivan H o r v a t) s točko »Molitva Hrvata«; »Sljeme« iz Šestin pri Zagrebu v narodni nosi (pevovodja prof. .Janko S 1 o g a r) s točko »Rasti ružo«, a dodati je mora lo še eno točko; »Sloboda« iz Zagreba z Eisenhuthovo »Spas brodara«; »Sloga« iz Zagreba (pevovodja g. Stefanovič) s Caničevo »Tajna ljubav«; Zora« iz Karlovca (pevovodja g. (Jrančarič) Z Ružičevo »San«. Vsa društva so žela za svoja izvajanja burno odobravanje.
»Zveza slovenskih pevskih društev« je nastopila, okrog 150 pevcev močna, pod vodstvom zveznega pevovodje g. dr. Pavla Kozine s Foersterjevo »Pobratimijo«, v kateri se je posebno odlikoval kot baritonski solist g. Z a v rš a n. Izvajanje je bilo eksaktno, dobro niansirano in povsem vredno burne pohvale, ki mu je sledila.
Tržaško pevsko društvo »Ilirija« ni nastopilo, ker je moralo na kolodvor, pač pa sta nastopila kamniška »Lira« (zborovodj. g. S t e 1 e) z Adamičevo »Junakova svatba« in »Ljubljanski Zvon« (pevovod. g. Sachs) z Nedvedovo »Slovo«. Tudi te društvi ste dosegli sijajen uspeh.
Ako se vprašamo, komu bi priznali prvenstvo, je pač odločitev težka pri posameznih društvih. Splošno moramo reči, da gre venec C e h o m, med njimi bi se pa odločili za »Vinohradskv Hlahol«. Med hrvatski-ni i društvi si je zaslužilo lovor »Kolo«, med slovenskimi pa »Slavec«, to pa, da nikakor nočemo zapostavljati to ali ono društvo, kajti kakor že rečeno, splošno so vsa društva svoje točke izvajala kar najboljše. Da bi se spuščali v natančnejšo oceno, ki spada v kak strokovni list, pa nam ne dopušča prostor. Vsekako je bil koncert eden najsijajnejših, kar smo jih doživeli v Ljubljani.
Komerz. — Razhod.
Po koncertu, ki je potrajal skoraj do V 4 12, se je nato na restavracijskem vrtu razvila prav živahna zabava s petjem in nagovori. Pevci so si v imenu bratstva zamenjavali svoje pevske znake, marsikateri »Hlaholaš« bo nastopal v svoji češki domovini kot »Slavec« in med nami bo videti odslej celo vrsto »čeških pevcev«. Zabava je bila prav vesela in neprisiljena, in le prekmalu je minul čas, ki so si ga določili slovanski gostje za bivanje med nami Slovenci. Prišlo je do trenotka, ko se je bilo treba posloviti, in tedaj so iznova vzkipela bratska srca. Težko je bilo slovo, a lajšalo ga je prepričanje, da bo kmalu zoi>et prišla prilika, da se bratje zopet snidejo v bratskem objemu. S srčno željo, da bi se to zgodilo čim prej, smo se razšli.
Odhod gostov.
Večina gostov, hrvatskih in slovenskih, se je odpeljala že s polnočnimi vlaki, Cehi pa so večinoma ostali tu da se drugi dan, v torek, odpeljejo v Postojno in Trst. Od teh svojih gostov se je »Slavec« poslovil v sredo zjutraj na kolodvoru, nekaj društvenih članov pa jih je spremi lo na njihovem potovanju po slovenski zemlji.
Tako se je torej završila ta vele-pomembna slavnost. S ponosom lahko gleda nanjo »Slavec«, saj 1k> ostala z zlatimi črkami zapihana v njegovi zgodovini in v zgodovini slovenske j>esnii, za katere gojitev si je stekel toliko zaslug. Moremo mu edino le čestitati na tako sijajnem uspehu in izreči z drugimi njegovimi častilci vred željo, da naj ostane enako zvest svoji vzvišeni nalogi, da bo tudi njegova petdesetletnica še si-jajnejša od sijajne njegove petindvajset letnice!
Dnevne vestt
V Ljubljani, 1. julija -j-   Ohčinski   svet ljubljanski
ima v petek, dne 2. julija ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila  predsedstva  in  poročila o
dopisu   županovem   glede konačne
ureditve razmerja med mestno občino in -Dramatičnim društvom« glede slovenskega gledališča; o izvolitvi enega zastopnika mestne občine v društvo za gradho delavskih hiš: o dopisu mestnega magistrata glede izdaje reverza direkciji c. kr. drž. železnic radi polaganja plinovih cevi čez železniški most v Vodinatu; o dopisu županovem glede prezidave obednice v jubilejski ubožnici v stanovanjske namene; o prošnji »Prve graške delniške pivovarne« za prodajo nekaj mestnega sveta ob hiši št. 38 na Martinovej cesti;   o dopisu
deželnega  odbora     kranjskega glede prevzetja deželnega gledališča v last mestne občine;   o dopisu mestnega magistrata glede   odstranitvi- kape-ice na Friškovcu v svrho uravnave Prisojne ulice; o prizivu Marije Potočnikove proti odloku mestnega magistrata glede izpraznjevanja nekega stanovanja v njenej hiši Sv. Petra cesta št. 5; o dopisu mestnega magistrata glede spremembe načina zazi-dave stavbišč na Friškovcu z ozirom na projektovano novo   zgradbo Hin-ka  Privška;    o prošnji šolskih vodstev za uaklonitev one podpore ubož nim učencem,    ki jo je doslej dovoljevala    »Kranjska  hranilnica« in o prošnji  Franca Čudna za odpis pri-tojbine za večjo    porabo vode. Na dnevnem redu tajne seje so: predsed-stvena naznanila in poročila o dopisu  upravnega   ravnateljstva mestne hranilnice glede imenovanja nekega uradnika;   o ponudbi kiparja Svito-slava Pemzzija za nakup nekega doprsnega kipa Trubarjevega;    o prošnji nekega učitelja na mestnem dekliškem    liceju za podporo za obisk nekega  naučnega    tečaja;    o sklepu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede nameščenja stalnega ravnatelja in glede   razpisa    mesta neke stalne učne moči;   o pritožbi Pranja C i rmana, mesarja in posestnika v Št. Vidu proti postopanju ravnateljstva mestnega  užituinskega   zakupa, od nosno     klavničnega ravnateljstva glede pobiranja ogledne pristojbine; o prošnji   Marije   Anžičeve. Ivane Brenčičeve,   Martina    Lamperta in Leopolda Legata za podelitev gostilniške koncesije, o prošnji mladoletnih Josip Kramarjevib otrok za prenos   gostilniške    koncesije in o prošnji Franca Ažmana za podelitev fi-jakarske koncesije.
— Klerikalci v državnem zboru. Skoro ves snočni »Slovenec«   je posvečen našemu   članku,   v katerem smo po dolgem molčanju in premagovanju razkrili svojevoljno in teroristično ter popolnoma osebno postopanj*1 klerikalcev v državnem zboru. Nam je na tem, da se ohrani solidarnost   jugoslovanskih    poslancev, ki smo jo vedno zagovarjali,   tudi v tistih časih, ko so klerikalci izjavljali, da z liberalci še k eni mizi ne sedejo, in nam je na tem, da   bodi politika jugoslovanskih  poslancev energična in neustrašna opozicija zoper vlado in njen sistem, a resna, smotrena in stvarna. Proti temu greše klerikalci dosledno in delajo politiko, ki mora končno razbiti    solidarnost jugoslovanskih poslancev, ker je ta politika nestvarna, ker izvira iz čisto osebnih nagibov in ima čisto osebne namene. Štirje dalmatinski poslanci so že šli iz »Narodne zveze«, ker    ne marajo prenašati Susteršičevega in Krekovega terorizma in če bodo klerikalci tako delali kakor sedaj, bodo naposled »Narodno zvezo«   res razgnali. Prvi pogoj   vsakemu skupnemu delovanju je vendar  lojalnost. Klerikalci pa niso lojalni, nego zavrntir. Nič ne izpričuje tega jasneje, kakor Krekov predlog,   naj se Bilinskemu izreče nezaupnica s tem, da se črta ena točka njegovega proračuna. Pri proračunu ministrov Hochenburger-ja in Sturgkha, kaj takega klerikalci niso predlagali, tema dvema najhujšima nasprotnikoma Slovencev v ministrstvu niso delali klerikalci prav nobenih težav.   Zdaj priznavajo, da je že eksistenca teh dveh ministrov provokacija za Slovence, da se mora torej boj obrniti proti njima, a ko je bil na razpravi proračun teh nemških ministrov, se tega niso zavedli.
(Dalje v prilogi).
Pač pa so podstavili nogo poljskemu
ministru in sicer so vprizorili nanj naskok, ne da bi o tem bili kaj povedali klubovim tovarišem, ne da bi bil klub sklenil, torej za hrbtom svojih tovarišev. Hoteli so svoje tovariše postaviti pred fail aeeompli, misleč, da jih bodo zopet enkrat s terorizmom vpregi i v službo svojih čisto osebnih in strankarskih nagibov. Tako postopanje je nelojalno in za-vratno. Klerikalci so pač vedeli, da jim njih klubovi tovariši ne bodo pritrdili, če bi predlagali, naj se vprizori tak naskok na poljskega ministra, kakršen se ni priredil na nemška ministra! Zdaj se skušajo prati s tem, da ideja tega naskoka ni zrasla na zelniku dr. Kreka, marveč da je to misel sprožil dr. Kramar. To je pae mogoče, saj je dr. Kramar bistra glava, a s tem je tudi povedano, da dr. Kramaru stvar ni ugajala, saj bi sicer ta predlog sam sprožil. Najbrže si je dr. Kramar mislil, da tak predlog proti poljskemu ministru ni na mestu, ko se je nemška ministra pardoniralo, in je potem dr. Krek v svoji nepreudarnosti to stvar pograbil. Čisto gotovo pa je, da dr. Kramar nikdar ni mislil, naj vprizo-re klerikalci svoj naskok na Bilin-skega za hrbtom drugih članov »Narodne zveze«. To pa se je zgodilo. Hribar in Ploj sta postopala popolnoma korektno, ko se nista uklonila klerikalnemu terorizmu; s tem, tla se nista udeležila glasovanja sta tudi posvedočila, da smatrata opozicijo južnih Slovanov v prvi vrsti za naperjeno proti nemškima ministroma Hoehenburgerju in Sturgkhu, kot nositeljema germanizatoričnih tendenc sedanje vlade in s tem obvarovala, da klerikalci niso popolnoma popačili značaja jugoslovanske opozicije. Da Bilinski ne mara t!r. Ša-steršiča in Šusteršie ne Bilinskega, to je čisto osebna stvar teh dveh mož, ki je popolnoma brezpomembna za naeijonalne, politične in gospodarske interese .južnih Slovanov, to naj Bi-linski in SŠusteršič med sabo opravita kakor vesta <n znata, to pa ne sme hiti odločilno za jugoslovansko politik«!, ki ima pač nekoliko višjim interesom služiti, kot so osebna nasprotja in osebne ambicije Snsterši-čeve, S tako osebno politiko so ne bo ohranila »Narodna zveza«, a če bo razpadla ta zveza, bo zadela krivda dr. Susteršiea in dr. Kreka, ki postopat;« tako. da jima narodno korist zasledujoči poslanci pae ne bodo moglj dolgo slediti!
-f- Italijanska pravna fakulteta in klerikalna abstrakcija. V državnem zboru so slovenski klerikalci vložili 2;> nujnih predlogov, češki agrarci pa :»7. S tem je najbrž onemogočeno, da bi državni- zbor rešil še kako predlogo. Med temi predlo gami. ki so sedaj pokopane, je nekaj jako važnih, za katerih pravočasno rešitev se ne vnema j o samo vladne >tranke nego tudi opozicijonnlni Slovani, na čelu jim dr. Kramar. Taka predloga je n. pr. zakon, ki naj da vladi pooblastilo, skleniti s Srbijo. Crno goro itd. trgovinske pogodbe, s slovanske g a stališča je potrebno, da se sklenejo trgovinske pogodbe s Srbijo in s Crno goro kar mogoče kmalu, potrebno je pa tudi iz ozirov na našo lastno korist. Dandanes vladajoča silna d r a g i-11 j n je posledica tega, da so naše meje zaprte uvozu iz Srbije in iz Ru> munije. Namen trgovinskih pogodb je. da se meja vsaj deloma odpre in tako vsaj deloma odpravi sedanja neznosna draginja. Potrebna je pa tega tudi industrija, saj se gre za eksistenco tisočev delavcev. Iz tega zakona sedaj najbrže ne bo nič. Dalje je nujno potrebno, da se reši zakon, ki ureja službene dolžnosti in pravice trgovskih sotrudnikov in v to kategorijo spadajočih privatnih uradnikov. Ta zakon je velikanske važnosti in če se zdaj ne reši, se mu zna zgoditi tako kakor novemu tiskovnemu zakonu, ki že kakih sedem let čaka na rešitev! Končno je za nas velikanske važnosti tudi zakon o lokalnih železnicah, ker se ž njim zagotovi železnica iz Polzele v Motnik oziroma v Kamnik. Tudi ta zakon bo pokopan, če se s slov. klerikalci in s češkimi agrarci ne doseže sporazum-ljenje. Češki agrarci zahtevajo, da se mora zagotoviti mirno delovanje češkega deželnega zbora, slovenski klerikalci pa pravijo, da so vložili svoje nujne predloge za to, da bi preprečili sklepanje o italijanski pravni fakulteti, češ, da se mora obenem rešiti slovensko vseučiliško vprašanje. Že enkrat so klerikalci zlorabili za nas sveto zadevo slovenskega vseučilišča za svoje osebne in strankarske namene in zdaj delajo v drugič tako. Izjavljamo najslovesneje, da bomo odobravah; tudi vsako obstrukeijo, ki se bo uprizorila zoper enostransko rešitev vseučiliškega vprašanja na korist Italijanov. Toda danes je popolnoma nepotrebno, da bi se v zbornici delala obstrukcija zaradi vseučiliškega vprašanja. Predloga o italijanski fakulteti še v odseku ni rešena in dokler tam ni rešena, dotlej ne more priti v zbornico in dotlej je čisto   nepotrebno   delati v zbornici
obstrukeijo. Nujni predlogi se lahko
vlagajo vsako uro in se torej ne more čisto nič zamuditi, dokler ni zakon o italijanski fakulteti sprejet v odseku. Klerikalci varajo torej javn<>
mnenje trdeč, da so začeli obstrukeijo zaradi tega, da bi preprečili italijansko pravno fakulteto in izvoje-vali slovensko fakulteto. To jim je le izgovor, s tem se hočejo samo lepe delati pred slovensko javnostjo, ogrniti svojo obstrukeijo v naroden plašč in opravičiti, da onemogočajo sklepanje o zakonu glede trgovinskih pogodb, ki naj zmanjša draginjo in zagotovi stotisočein delavcev kruh, sklepanje o zakonu glede trgovskih pomočnikov in glede železnice Kamnik-Polzela! Proti takemu zlorabi jen ju nam svetega vseučiliškega vprašanja protestiramo iz dna ogorčenega sr€*a.
+ Prav po »Slovenčevo«! Šu-steršič s svojim lepim klubom se je prenaglil in da bi svojo taktično napako vsaj pri lahkovernih Slovencih prikril, napada sedaj »Slovenec« divje Hribarja, dr. Ploja in nekatere druge jugoslovanske poslance. Kdo bo vzrok, če se Jugoslovani zopet razdvojijo, si lahko izračuni na podlagi »Slovenčeve« pisave vsak na prstih! Pribiti pa moramo posebej ono bahavo laž, da Gnstinčar sam ohstru-ira v proračunskem odseku. Kes je samo to, da je odgovarjal dr. Ploj raznim predgovornikom in se dal na to vpisati kot govornik nanovo. Prej je trdil »Slovenec«, da je govoril dr. Ploj četrt ure, sedaj je že skrčil to na 10 minut. Končno lu> še najbrže to utajil. Slovenec« napada dr. Ploja, da noče obsti uirnti, akoravno gotovo ve, da je dr. Ploj vpisan kot govornik in akoravno prav nič ne ve, kaj naplavi dr. Ploj, ako Gostinčar omaga. Smo pač »poštenjaki«!
-|- Občinske volitve v Mostah pri Ljubljani. Iz Most nam pišejo: Včeraj sta pognali napredni stranki črnega zmaja v Mostah tja, kamor spada. Sicer so klerikalci v III. volilnem razredu prodrli s štirimi svoji-jimi kandidati z dvema glasovoma večine, a temu so krivi v prvi vrsti naši inteligentni volilei, ki niso v st rajali na volišču in tisti izobraženi naši pristaši, ki jih sploh ni bilo moči spraviti na volišče, ali ki so se sramotno poskrili. Priborili so si združeni naprednjak] 14 mandatov; gotovo je to častno in vesel pojav, ki dokazuje, da se je jela probnjati tudi ljubljanska (»kolica. Napredni zmagi v Mostah, kjer je bil doslej občinski zastop docela v klerikalnih kremplji h, naj slode nadaljne zmage v ostalih občinah ljubljanske okolice. V občinski odbor so bili izvoljeni tile kandidatje: III. razred: Zakotnih Fran, Moste s 125 glasovi, Peklaj Matija, Novi Vodmat s 121 glasovi (naprednjaka); Oražem Josip 1:2:2, Korpe Pran 123, Orehek Ivan 121, Bolta Mart. 121 (klerikalci). II. razred: Kamnikar Alojzij, Novi Vodmat s 26, Mausai Ivan, Novi Vodmat s 25, Škoda Anton, Moste s 25, Kovic Ivan. Novi Vodmat s 25, Delničar Matija, Šmartno s 25 in Svetek Andrej, Novi Vodmat s 25 glasovi (vsi naprednjak i i. I. razred: Predovič Klija, Predovieevo Selo z 8, Suhado-lee Anton. Novi Vodmat z 8, Dolni-čar [van, Hrast je z 8,Tomšič Matevž, Selo z s, Gričar Anton, Novi Vodmat z B,Znpan Janez,Šmartno z 8 glasovi (vsi naprednjak]).
»Freie Stimmen« postale so v zadnjem času Slovencem jako prijazne. Prej so vedno trdile, da nikdo ne razume novoslovenščine, imenovale Slovence »der kleine Gernegros« Kulturvolkchen itd., zdaj nas pa že presneto vpoštevajo. Kar po cele strani plonkajo in prepisujejo iz slovenskih listov. Predzadnja številka ima kot uvodnik skoraj na celih dveh straneh izpisek iz brošure za slovensko univerzo in vse polno prepisov iz »Slov. Naroda« in »Slovenca«! Mi nočemo in iz kolegialitete tudi ne moremo trditi, da bi bila v glavi njih dopisnikov že taka duševna suša,, da iz svojega ničesar več ne zmorejo. Prepričani smo, da hočejo zavzemati se iz golega pravicoljublja sedaj tudi »Freie Stimmen« za naše težnje s tem, da prestavljajo naše spise in razširjajo tudi med Nemce. Sicer je ta list izven Koroške čisto neznan in živi tudi na Koroškem samo od milosti nekaterih odvetnikov, ki ravno toliko plačajo, da more izhajati trikrat na teden, vendar ima dobro voljo. Včasih se je še hotel kosati s klerikalnim dnevnikom »Karntner Tagblatt«; ker pa je prišel z vsakim odgovorom tri leta prepozno, opustil je nehvaležno tlelo in prepisuje rajši slovenske liste. Samo če mislijo »Freie Stimmen«, da nas bodo s tem indirektno prisilile, da delamo tudi mi reklamo za ta list in za Celovec, kakor delajo reklamo »Freie Stimmen« za nas, potem se motijo. Kes nimamo časa za to; svetujemo jim j »a, naj to opravljajo sami, saj imajo tam gori dosti stvari, s katerimi se lahko po babajo. Od vseh konjeder-cev zaničevana in pri celovških tramvajskih vozovih visoko spoštovana kljuseta tako idilično binglajo
vsak dan od kolodvora do jezera, da jim res ni para. Ta tramvaj je sploh hvaležen objekt za razne prav romantične reklamne epose, ne samo notice." Že način, kako ob križiščih proti jezeru pritiskajo skupaj vozove, da stojijo konji bogve kje zunaj proge, če hočejo se izogniti vozov, ki pridejo nasproti, je vreden več podlistkov, posebno ker med tem časom potniki ali »himmelhoehjauchzend«, ali pa »zu Tode betriibt« Štejejo kno-fe, če se bo ali ne bo posrečilo peljati se naprej. »Hic Rhodus, hic salta« kolega pri »Freie Stimmen«! Ali opisuj vozove, ki spuščajo vsakih pet minut eno kapljico iz svojega votlega trebuha na prašnato cesto z namenom, da prah prepodijo, kar se jim res tudi izborno posreči; kajti gorje, če prideš v okoliš takega voza: Celovec ti zgine na dalj časa izpred oči. Ali naj interviva podgane v tisti kolibi, ki bo služila Celovča-nom še eno sezono za gledališče; marsikaj zgodovinsko zanimivega bodo vedele povedati. Toda za danes dovolj. Radi bomo tudi Še v naprej služili z majhnimi opomini, če bo temu svetovnemu listu pošlo gradivo in dovoljujemo, da prevede tudi to notico! Smo radovedni 1
-+- Srednješolska imenovanju. Danes so bila razglašena letošnja imenovanja na srednjih šolah. Med drugimi so imenovani: prof. dr. Jos. Š 1 e b i n g e r v Novem mestu za ljubljansko realko; prof. Jos. S o ni za gimnazijo v Mariboru in Ivan Polovic v Kočevju za gimnazijo istotajn. Na nemško gimnazijo v Ljubljani prideta Adr. Achitsch iz Pulja in dr. S. vitez Sehoppl, na Kočevsko gimnazijo Fdmuiul K o 1 b e iz Celovca in dr. Andrej K r a u 1 a n ti iz Gradca, na ljubljansko realko pa tir. Brnst G e m s pe r g e r iz Steyra.
+ Idrijčani, zapomniti si! V odgovor na naša poročila t) gerento-vem delovanju je »Slovencev« idrijski novičar priobčil sledečo notico: »Dolga klobasa. V nedeljo snio čitali zopet dolgo klobaso v »Slovenskimi Narodu«. Predvsem diši »Narodovemu« dopisniku tlesetmilijonsko posojilo; no, o tem bodo govorili naši poslanci, idrijskim liberalcem naj razne podpore preskrbi zaspani in v deželnem zboru osamljeni Gangl. Neresnične trditve o realčnem kanalu, eksperimentu ž elektriko itd. pa niti ne upoštevamo, ker se lahko vsak sam prepriča. Praktični so naši nasprotniki, to je res: ljudsko knjižnico, pravilno »Narodni doni« z restavracijo na občinske stroške, regulacijo mesta pa na deželne stroške, in sicer od stranke, kateri je Idrija hrbet pokazala. Ne verujemo, da bi šlo tako gladko! In povrh še plačujete Novaka«. Predvsem treba konstatirati, da klerikalni dopisnik ne more na dolgo klobaso ničesar stvarnega odgovoriti. Umevno, vsakemu očividnih resnic se ne da kar tako lahko ovreči, čeprav so sicer Oswal-dovi pomočniki mojstri v zavijanju in laganju. Za to pa zadostuje klerikalnim prosvetljeneem tak odgovor. Sicer pa, kdaj še so se idrijski klerikalci spuščali v stvarno polemiko. Nikoli! Pač najlepši dokaz, da smo vedno pisali resnico. Zanimivo je zlasti to v odgovoru, da spravlja klerikalni dopisnik deželo in klerikalno stranko v en žakelj! Mi klerikalcev ničesar prosili nismo, pač pa smo opravičeni zahtevati od dežele, da da Idriji vsaj obresti od tistega denarja, ki ga Idrija vsako leto deželi plačuje. Idrija plačuje za Ljubljano največ deželne doklade, približno 50.000 K, dežela pa nima z Idrijo niti 1000 K troškov. In sedaj ne bomo smeli terjati, da se vrže drobtinica z deželne mize idrijski občini in sosebno nam ne sme dišati lOmili-jonsko deželno posojilo. To pa samo zato ne, ker je Idrija obrnila hrbet klerikalni stranki in ni več zastopana po Arkotu! Preljubi klerikalci naj nam vendar povedo, koliko je dobila Idrija od dežele, ko je bil Ar ko poslanec? Trikrat nič! Zelo značilno je za klerikalno mogočnost, da proglašajo deželo kar za klerikalno domeno, pri kateri nekleri-kalec nima ničesar iskati. Prav lepo načelo kranjskih klerikalcev, samo radovedni smo, koliko časa bodo tako vozili. Pravijo, da kogar hoče bog kaznovati, tega s slepoto udari. Tudi naši klerikalci so v svojem strankarskem fanatizmu s slepoto udarjeni, kaznovanje pa jim bo sledilo za petami. Naj torej le se naprej tako lejm gospodarijo v deželni hiši! In na občinske troške hočejo klerikalni nasprotniki imeti v Idriji »ljudsko knjižnico« in restavracijo! Ljudska knjižnica bo odprta vsakomur, tudi klerikalcem, ki bi jim bila sosebno potrebna, prav tako restavracija v »Mestnem domu«. Saj čim več bo prometa, tem večjo najemščiiio lx> občina dobivala od restavracije in upamo, da jo bodo pridno posečali tudi klerikalci, vneti za gospodarski razvoj idrijskega mesta. Pa saj boste vse preprečili, da se izpolni želja gospe Didičeve, da bodo morali vsi porabljati njihov, novo sezidani sa-
lon, ker ne bo Oswald dopustil zidati Mestnega doma. In povrhu Novaka plačujemo! No, plačevali ga bomo toliko časa, dokler bo v občinski službi in v tej bo dotlej, dokler ne stori službenega pregreška, katerega pa mu tudi klerikalci niso mogli podtakniti in so zategadelj pogoreli pri dveh sodiščih. S tem se bode te že morali sprijazniti radi ali neradi po dobljenih blamažah, ki bi vas lahko izučile, da se dandanes ne more kar tako vzeti službe samo zategadelj, če je kdo napoti klerikalcem.
H- Nemškutarske nasilnosti in izzivanja. Prijatelj našega lista nam piše: Udeležil sem se »Slavčeve« 251etnice. Ko greva jaz in neki član našega društva o polnoči 27. t. m. po Dunajski cesti, vidiva teči nekega človeka, za njim pa je tekel vojak, ki je rohnel, klel in psoval kar se je dalo, in to v nemškem jeziku. Vojak, videč naju, se ustavi. Jaz rečem v slovenskem jeziku, kaj neki to pomeni, da vojak preganja civilista, moj spremljevalec pa se začudi, da ni policije, ki bi zabranila tako na-silstvo. Vojak prične na to v nemškem jeziku strahovito psovati in nastopal je s tako brutalno nasil-nostjo, da se je bilo bati najhujega. Na srečo je prišel neki stražnik in več pasantov, da sva jaz in moj spremljevalec mogla nadaljevati svojo pot. Na kolodvoru sva dobila naše pevce in zastavonosca. V vesti-bulu zakličecdennaših pevcev »živio Slovenci«, na kar zakriči neki nemški postopač »halPs Maul«. Le treznosti naših ljudi se je zahvaliti, da ta postopač ni dobil, kar je zaslužil. — Ta slučaja sta jako značilna. Med tem, ko so vsi varnostni organi, dalje orožniki in vojaki bili pripravljeni na varovanje Nemcev, katerim ni živ krst nič hotel, so nemški vojaki napadali mirne pasante in nemški postopači insultirali Slovence!
+ iz davčne službe na Štajerskem. Prestavljeni so: asistent A. Ribi č iz Gornjega grada v Radgono, ofic, A. Dro b n i č iz Radgone v Marnberg kot kontrolor, asistent P. T i č a r iz Ormoža v Rogatec. Asistent pri okr. glav. v Ptuju J. Vresnik pride k davčnemu uradu v Ptuj, asistent Simon P r ii h e r pa obratno.
+ Iz poštne službe. Poštna odpravnica gdč. M. Hribar na Jesenicah je postala poštarica v Kranjski gori, poštna oficijantinja gdč. M. G a b e r š č e k v Trstu pa poštarica v Kobaridu. Mesto poštnega odpravnika v Begunjah pri Cerknici je dobil L. B o n a č. Oficijantinja gdč. A. P a v š i č je prestavljena iz Krškega v Kočevje. V pokoj je šla poštarica N. Bon a č v Kranjski gori.
-f- Iz učiteljske službe. G. Evgen Legat, kaplan v Škof ji Loki, je imenovan za stalnega kateheta na mestnih ljudskih šolali v Ljubljani; nadučitelj Kari Piki v Mirni peči je prestavljen na Suhor v Beli krajini.
— Somišljenike opozarjamo ponovno na današnji družabni večer, ki ga priredi »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj«, danes ob 8. zvečer v gostilni g. Antona Novaka »pri Zajcu« na Rimski cesti št. 4. — Komur je za napredek našega družabnega življenja, naj ne zamudi tega večera.
— Družbi   sv. Cirila in Metoda
je daroval g. trgovec Mlekuž 10 K mesto venca na krsto umrlemu Ladislava Zakrajšku. V gostilni gosp. Benka so nabrali rodoljubi 1 K. — Hvala! — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Turjak in okolico priredi 1. avgusta t. 1. veliko veselico pri »Prajerju« na Turjaku. Opozarjamo narodnjake na to veselico.
»Sokol I.« vljudno prosi mojstre, obrtnike in trgovce, da naj ne ovirajo svojih uslužbencev, telovadcev »Sokola« L, pri pohajanju k skušnjam za tekmo in javno telovadbo prihodnjo nedeljo. Pomislite vendar, da je naše delo posvečeno tudi po-vzdigi gospodarske moči slovenskega naroda in da s tem posredno delamo tudi za korist slovenskega obrtnika in trgovca. Če zahtevate od nas, da se ravnamo po geslu »svoji k svojim«, da v smislu tega gesla vzgajamo sebe in svojo okolico, zahtevamo mi od vas, da se ozirate na nas in da podpirate naše težnje in javne prireditve.
— »Soko!« I. opozarja svoje člane in zunanje goste, da društvo nastopi prihodnjo nedeljo v sokol-skem kroju! Vse priprave so v živahnem teku, pričakuje se prav obilne udeležbe.Pridite in dajte sokolski slavnosti tudi na zunaj s so-kolskimi kroji sokolsko lice! Vspo-red se začenja že dopoldne ob 9. uri. Polnoštevilna »Slov. Filharmonija« igra dopoldne in popoldne na veseli enem prostoru.
— Nekaj novega bo na vsak način vrtna veselica, ki jo priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v nedeljo, due 4. t. m. v prostorih novega tivolskega hotela,   že zaradi
prostora samega. To bo prva veselica, ki se vrši v novozgrajenem hotelu. Koliko je Ljubljančanov, ki si sploh te nove zgradbe niti ogledali niso, dasiravno morda pohajajo dan-zadnem mimo nje. 2e to bo gotovo precejšnja privlačna sila. In veselica sama, razdeljena v dva dela, popoldanski in večerni, koliko zabave bo nudila ta! »Ljubljanski Zvon« je že dal nalepiti lepake in prepričani smo, da je občinstvo čitalo z velikim zanimanjem celi spored in ravno tako smo tudi prepričani, da se bo tudi v največjem številu odzvalo vabilu in pohitelo na veselico. Rekel bo morda kdo, da je teh- veselic že preveč, ali pomisliti je treba, da imajo narodna društva ravno v teh veselicah edino svoje večje dohodke, brez katerih jim je uspešno delo nemogoče. Ako z druge strani občinstvo zahteva od društev vse, kar je le mogoče, potem je gotovo tudi stvar občinstva, da ob takih prilikah tudi izkaže svoje zanimanje za društva in jim z obilno udeležbo zasi-gura tudi gmoten uspeh njihovih prireditev. In ravno »Ljubljanski Zvon« je eno onih društev, ki ima v tem oziru polno pravico do naklonjenosti narodno-naprednega občinstva. Z vso upravičenostjo torej upamo, da se ne bomo varali v tem občinstvu, da bodo v nedeljo prostori hotela »Tivoli« polni do zadnjega kotička.
— Hrvati na Bledu. Pevsko de-lavsko društvo »Sloboda« pohitela je v torek (praznik) po »Slavčevi« slavnosti na na£ divni Bled, kjer so bili po ontlotnem zastopstvu nadvse ljubeznivo sprejeti, ter niso mogli prehvaliti krasote bisera slikovite Gorenjske. V prijetni zabavi in kras nem petju »Slobodašev« potekel j" kaj hitro kratko odmerjeni čas. Predsednik »Slobode« g. Kornitzer se je opetovano prisrčno zahvaljeval na pravem bratskem sprejemu. V imenu »Slavca« spremljal je vrlo »Slobodo« podporni član gospod Pristou, črko-slikar iz Ljubljane.
— Zveza slovenskih zadrug je imela včeraj popoldne v »Mestnem domu« svoj II. letni občni zbor, ki se je vršil ob prav lepi udeležbi zadru/ nih članic, zastopanih jih je bilo okrog 00. Zborovanje je otvoril predsednik g. Lenarčič poudarjajoč, kako se je Zveza v kratkem času svojega obstanka tako lepo razvila. Število učlanjenih zadrug je narastlo na 152, denar, promet pa na 18,261.762 kron 88 v. V tekočem letu so razmere še ugodnejše, kajti že v prvih šestih mesecih znaša denarni promet skoraj 17 milijonov kron. Znatno se je zvišal tudi blagovni promet. O Zvezinem poslovanju je poročal ravnatelj d r. Z e r j a v , o revizijah, o novčni izmeni in blagovnem prometu pa ravnatelj Rož m a n. Cisti dobiček je znašal 2684 K 1 v, ki se je razdelil rezervnemu in penzijskemu zakladu, nekaj se je določilo za nagrade, ostanek pa se je postavil na novi račun. Nato se je izvršila dopolnilna volitev v načelstvo. Pri točki raznoterosti je g. Gabršček iz Gorice sprožil misel, da bi se ustanovila jugoslovanska zadružna banka. — Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič.
— Krajni odsek deželnega društva c. kr. posnih adjunktov, poštnih oficijantov in poštnih aspirantov za Trst, Primorsko in Kranjsko v Ljubljani sklicuje na nedeljo, dne 4. julija ob 4. popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani shod. — Dnevni red: 1.) Otvoritev shoda in pozdrav predsednikov. 2.) Razpust stanu in organizacija. (Poroča častni član g. urednik Neuki rehner z Dunaja. 3.) Razni predlogi in vprašanja.
— Služba lekarnarja v deželni bolnici se je oddala g. Ferdinandu Vrabiču.
— Deželne vinarske zadruge pravila so se vložila v registracijo, tako, da bo zadeva v najkrajšem času dognana.
Sokolski   izlet   na Grosuplje.
V nedeljo, dne 4. t. m. priredi podružnica Ciril-Metodove družbe na Grosupljem pri gospodu Rusu svojo prvo veselico. Ker so Grosuplje za Ljubljano prav prijetno in ugodno izletišče, priredi ob tej priliki »Telovadno društvo Sokol« v Ljubljani tja popoldanski izlet in sicer na ta način, da se ob 1 uri 32 min. popoldne popelje z južnega kolodvora do Škofljice, od tam pa potem koraka na Grosuplje. Kakor se splošno čuje, je zanimanje za veselico Ciril-Metodove podružnice na Grosupljem jako veliko ter se vabijo člani telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani, poseb-no pa še starejši člani, da se izleta v čim največjem številu in seveda v kroju udeleže. Povratek z večernim vlakom.
Državna podpora za živinorejo.
Poljedelsko ministrstvo je dovolilo živinorejski družbi v Selcah izredno podporo 3000 K za nakup potrebnih plemenskih živali in nakazalo v ta namen polovico takoj kmetijski družbi v Ljubljani.
— »Slovensko bralno društvo v Tržiču« (Gorenjsko) priredi v so-
boto dne 3. julija 1909 ob pol 9. uri zvečer koncert v novi dvorani gostilne »pri Pernetu« s sodelovanjem članov   orkestra /Sloga« v Kranju.
Umrla je v Lokali (Podšentjuri) gdč. Helena Poček, stara 29 let. N. v m. p.!
Iz Metlike. Nesramnost naših klerikalcev postaja od dne do dne večja, nobeno sredstvo ni jim več prepodlo, da st ga ne bi poslužili, samo da dosežejo svoj cilj. Sedaj jim dela največ preglavice sokolski zlet v Metliki. Goje se, da nameravajo prirediti sami večjo veselico, ker se hoje, da bi se »Marijine device« udeležile sokolskoga zleta (— no, pa te jim radevolje prepustimo, kajti mogoče bi še kakšen protest poslale na škofa, ker bodo Sokoli nastopili v telovadni li srajcah, katere imajo kratke rokave); čuje se pa tudi, da so ravno za nedeljo odredili spoved šolskih otrok, samo da se ne bi udeležili sokolske slavnosti. No, ako mislijo g- kateheti, da jih bodo na ta način privedli do tega, da bddo bolj spoštovali cerkvene odredbe, tedaj se zelo motijo, dosegli bodejo pač nasprotno, da bodo začeli tudi drugi ljudje še bolj sovražiti takšne ozna-njevalee katoliške ljubezni. Kajti, ako se skuša stvari, ki so ljudstvu še svete, uporabljati v dosego svojih ciljev, se gotovo nikdar ne doseže pravi namen. Zakaj pa ni bilo prvo obhajilo na dan sv. Alojzija ? Ali ste se hoteli se bolj informirati, kdo je pri sokolskem naraščaju ? Starši, tu imate vi besedo!
V zdravstveni svet blejski je poklical dež. odbor Valentina Šmida, posestnika v Kihnem.
V Radečah pri Zidanem mostu se na tabli brivca g. Korena blišči nemški napis »Friseur«, pri usnjarju g. Zupančiču pa čitamo »Leder-giirberei«. Prosimo oba gospodu, naj odstranita ta napisa, saj so Radeče slovenske!
Iz Brežic. Opozarjamo še enkrat na veliko ljudsko veselico, katero priredi ženska in moška podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Griču pri Brežicah dne 4. julija t. 1. ter pozivamo vse zavedne Slovence iz sosednih okrajev, da se udeleže iste v mnogobrojnem številu.
Iz Sevnice ob Savi. Sevniški odsek telovadnega društva »Sokola« v Brežicah priredi dne 25. julija t. 1. v Sevnici veliko javno telovadbo in vrtno veselico z sodelovanjem bratskih društev \ prid sevniškemu odseku.
C i ril-Metodova   slavnost. Na
predvečer Ciril-Metodovega praznika, v nedeljo, 4. julija ob večernem mraku bodo goreli \ okolici Rogaške Slatine ob Boču, Strmicu in Donački gori običajni kresovi ter se bode ob tej priliki streljalo. Za goste kopališča Rogaška Slatina je najprimernejši in najlepši razgled od restavracije »Jaki« na Janini, kjer se shajajo navadno Jugoslovani.
Najstarejša slovenska tvrdka v
Sevnici. Ludovik Smole prodaja v novejšem času užigalice družbe »Siidmark«. Pričakovali smo Sevni-čani, da s padcem nemškutarskega trgovca A. Matzuna pade pomemben nemški steber, a motili smo se.
V Celju je včeraj zjutraj umrl po daljši bolezni baron R e c lili a e h.
Iz Celja. Bivši pisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju, S t u-pan, je bil radi falsifikacije uradnih listin obsojen na dva meseca zapora in istotako njegova soproga. — Stupan je bil hud klerikalec.
Zastrupila se je z žveplenkami šivilja F. R a h 1 e v Celju. Odpeljali so jo v bolnico, toda bilo je že prepozno.
Akademično tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se vrši 111. redni občni zbor dne (>. malega srpana ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim sporedom. — V soboto dne 3. t. m. ob 8. zvečer pa se vrši četrtoletniski večer v restavraciji »Zur Weinheeke«, Kloster\viesgasse 5. Prijatelji društva dobro došli!
Grozna rodbinska tragedija se je zgodila pred kratkim v Podgradu v Istri. Gostilničar Franc Vogetič je obolel. Ko je okreval, se vsled boleh-nosti ni več pečal z obrtom in je prepustil vodstvo gostilne svoji ženi in hčeri. Ko se je vrnil neki večer pozno domov in jili ni našel, jih je poiskal, kjer sta večkrat skrivaj prenočevali. V silni jezi in razžaljenem samot jubju je vzel sekiro in odsekal hčeri glavo, ženo pa smrtno ranil. Nato je šel k sodišču, izpovedal svoj zločin in okolščine ter pristavil, da mu je žal, ker ni pomoril še ostalih otrok.
Velika slavnost primorskega »Sokola« na Opčinah. Dne 4. julija se bo vršila na Opčinah pri Trstu velika sokolska slavnost, spojena s I. zletoin vseh primorskih sokolskih društev. Za to velepomembno slavnost vlada po vsem Primorskem, posebno pa še v Trstu in na Krasu, veliko zanimanje. Pripravlja se staro in mlado, da ta dan   na krasni
• obali Jadranskega morja primerno
1 počasti in proslavi. Lepe Opčine že oblačijo praznično obleko, gradijo se slavoloki in lazobešajo naše krasne trol)oinice. — Tržaški bratje se pripravljajo na primeren in bratski sprejem došli h gostov. Ker je ta prva velika slavnost skupnih primorskih »Sokolov« dalekosežnega pomena, bi bilo v imenu vzvišene sokolske ideje želeti, da bi se tega slavja udeležili tudi rodoljubi izven primorske pokrajine. Komur razmere dopuščajo, naj ne zamudi prilike in naj pohiti v nedeljo k sinji Adriji, t kjer ga z ljubečim srcem pričakujejo naši vrli tržaški bratje. Vspored slavnosti — ki se bo vršila na širnem senčnatem travniku — bo prilično tale: V nedeljo ob 8. zjutraj tekmovalna telovadba. Sprejem došli h gostov na državnem in južnem kolodvoru pri vseh vlakih dopoldne. Popoldne ob pol 2. skušnja za proste vaje. Ob pol 4. slavnostni obhod od Obeliska skozi Opčine na veselični prostor. Javna telovadba, po telovadbi velika ljudska veselica. Na veseličnem prostoru bo za došle goste preskrbljeno v vsakem oziru. — Pripomniti nam je, da leže OpČine ob južni in državni železnici.
Zrelostni izpit na državni gimnaziji v Trstu se je pričel 20. t. m. Udeležili so se ga Slovenci in sicer: L. Cermelj, I. Kralj in L. Kuščer z odličnim, B. Errath, V. Sahar in Fr. Šnšteršič s povoljnim uspehom.
Razpisano je na mornarski akademiji na Reki mesto asistenta za fiziko. Nastop službe s 1. septembrom. Njegova naloga je v prvi vrsti vsestransko podpirati pri pouku in poskusih profesorja in biti zmožen poučevat] tudi sani. Pouk se vrši v nemškem jeziku. Letna plača znaša s stanarino 2280 K. Prošnje vodstvu mora. akademije v Reki do 31. julija i. 1.
Ponesrečen beg kaznenca. 24. t. ni. so poslali kaznenca R. Koritnika iz Vidma na Štajerskem po odgonu iz Karlovca donio v. V Zaprešiču je Korit nik svojemu spremljevalcu ušel in se skril v bližnji okolici. Drugi dan se je odpeljal z vlakom v Zagreb. Xa vlaku pa zagleda med vožnjo svojega včerajšnega spremljevalca. V* strahu, da bi ga ponovno ne ujel, udari z roko ob šipo jo ubije in skoči med vožnjo skozi okno iz vlaka. Imel je srečo in se ni pri padcu nič poškodoval. Obreza 1 pa si je močno roko, s katero je ubil okno. Ker so o omenjenem begu takoj brzojavno obvestili vso okolico, so ga v Stenjeveu po poškodbi na roki spoznali in oddali orožnikom.
Prvi kinematograf »Pathe« prej »Edison <, Dunajska cesta št. 22, nasproti kavarne Evropa ima od srede 30. junija do petka, 2. julija sledeči spored: 1. Pridelovanje riža. (Po naravi.) 2. Jočem se po svoji ženi. (Komično). 3. Raziskovanje na ledenem severu. (Poučna projekcija po naravi v 18 delih.) 4. Strah. (Drama v 25 slkah.) 5. Mali neokretnež. (Komično. )
Na državneaa kolodvoru se je ponesrečil železnični delavec, 20letni Jožef Avbelj. Dne 28. t. m. okoli pol 2. popoldne razkladali so delavci bukove hlode. Da hi dva sprednja voza nazaj potisnili, so spustili po tiru prazen voz. Avbelj pa je letel po tiru pred tem vozom. Voz pa ga je dohitel in stisnil med pritiskače. Strle mu je prsi. Skočil je iz tira kake tri korake v stran, za vpil: »a kaj bo pa sedaj«, nakar se je nezavesten zgrudi! in po preteku ene ure v deželni bolnici umrl. Danes se je vršil sodni ogled in raztelesenje j>o-nesrečenega.
Nesreča na železnici. Danes zjutraj sta med postajama Laze in Zalog povozila na križišču na progi br-zovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 6. 59 min. in ljubljanski poštni vlak delavca Toma Kraljica, Gregorja Jeli-čiča in Jurja Brozoviča, vsi iz Selc okraj Cerkvenica na Hrvatskem. Jurij Brozovič je bil takoj mrtev, Tomo Kraljic je umrl med vožnjo v Ljubljano. JeliČiČ pa je umrl, ko je vlak pripeljal pem. Lahko telesno poškodovan je bil tudi delavec Pavel"Lon-čarič. Preslišali so v neprevidnosti prihod prvega vlaka in zašli obenem ko so se hoteli v zadnjem času umakniti, pod druzega, ki ga je v tem trenutku križal.
Preprečena pot. Včeraj se je hotel odpeljati v Ameriko šele lOletni Leopold H i t t i iz Št. Jurja ob Juž. železnici. Na Južnem kolodvoru pa ga je ustavil in are to val tam službujoči nadstražnik, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti.
Pes je popadel včeraj v Rebru 41etno deklico Marijo Polšetovo in jo na levi nogi pod kolenom telesno poškodoval. Bil je na dvorišču priklenjen.
Proraenadni koncert »Slovenske Filharmonije« bo ob ugodnem vremenu jutri (petek) od pol 7. do pol 8. zvečer pri »Švicariji« (Tivoli).
Uradne vesti. V zapisniku za posamezne tvrdke se je črtala: Dolje, Jos. V e r b i č , izdelovanje in trgo-
vina z upognjenim pohištvom* — Vpisala pa se je: Šmartno pri Litiji, Ivan Š e 1 e k e r , trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in žganjetoč.
Drobne novice.
* Vojna z Maroko. Španska vlada zbira v Centi 16.000 mož. Poročila so sicer precej različna, vendar v tem edina, da je vojna Španske z Maroko gotova.
* Napad na rusko jahto. Več odpuščenih mornarjev je napadlo v pristanišču Saint Tropez rusko jahto > Vel kane«. Kden mornarjev je že skočil na krov. Toda lastnik jahte ga je sani ustrelil, na kar so pritekli ruski mornarji in napadalce pognali.
* Radij   za   zdravljenje raka.
Angleška človekoljubna bogataša lord Ireagh in E. Cassel sta darovala za ozdravljenje raka 7 in pol grama radija, ki stane 30.000 funtov šter-1 i ngo v.
::'Uinrl je v Madridu vodja stranke Karlistov Bariovnier.
* Pobegnil je iz Tarenta blagajnik in oskrbnik tamošnjega arsenala Ni čast ro in si vzel za popotnico nad pol milijona frankov.
* Upravni svet orijentalskih železnic je sklenil v svoji včerajšnji glavni seji, da razdeli od dobička v znesku 3,382.407 frankov dividendo po 25 frankov na akcijo.
* Naša mornarica.   Bojna ladja Cesarica Elizabeta« je došla 25. t.
m. v Jokohamo. Plula je brez nezgode, moštvo zdravo.
* Kolera v Petrogradu. Od 25. junija je obolelo v Petrogradu 99 ljudi za kolero, 34 jih je umrlo, število vseh za kolero bolnih pa še znaša 429.
* Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Devinu je obsodilo trgovca Otona Theuerknufa v smrt na ve-šalib. Zažgal je svojo hišo, da bi dobil zavarovalnino. V ognju pa sta poginili tudi njegova žena in otroci.
Razne stvari.
* Umor in samomor v vlaku. V
vozu nekega vlaka berolinske predmestne železnice se je spri v soboto popoldne s svojo ljubimko 231etni kovinar. Med prepirom zgrabi samokres in ustreli trikrat na njo. Ko so mu preplašeni sopotniki hoteli vzeti samokres, je ustrelil sebe v uho. Oba sta smrtno nevarno ranjena. Poškodbe pa je dobilo tudi več sopotnikov od kosov stekla in lesa, ki so odleta-vali od posameznih strelov.
* Izgredi mizarskih pomočnikov na Dunaju. Predvčeranjim se je zbralo pred neko mizarsko delavnico na Dunaju (Margareten) več sto stavkajočih pomočnikov. Vedli so se jako sumljivo. Na prošnjo gospodarja je došla policija, katero so stavkajoči napadli s kamenjem. Ranili so precej občutno 5 policajev, na kar so ti potegnili orožje in jih razgrnili. Pet izgredu i ko v so zaprli.
* Ponarejena oporoka. Budimpe-štansko kazensko sodišče je zaplenilo premoženje posestnika \Vohla, kateri je 1. 1899 podedoval po svojem stricu 7 milijonov kron. Dokazalo se je namreč, da je bila oporoka, v katerej se je zapuščalo 12 milijonov, ponarejena. Proti \Vohlu, ki se mudi baje v Karlovih varih, je izdalo sodišče zaporno povelje.
Nemško misijonarko Elso Siegl v Nevvvorku je umoril iz ljubosumnosti njen ljubimec, Kitajec njene šole Leon. Imela je razmerja sočasno z večini i Kitajci in bila ljubljenka v zloglasnem ne\vyorškein kitajskem oddelku. Nemci grozovito kriče, toda ta umor bo le odkril in jKijasnil umazano početje nekaterih nemških misijonark. ki pod krinko naroduo-kulturne službe le pikantno ljubimkajo. Več o tem poročamo pozneje.
* Panama - slamnik. Pariška »Liberte«, govoreč o letošnji moški modi, naznanja tudi, da nehavajo nositi panama -slamnike in dostavlja: »Končno! Kdaj nas bo že nehalo žaliti to pokrivalo furmanske imperti-nence in vulgarne zanemarjenosti.« Tako je torej silno dragi panamski slamnik prišel ob kredit, kar bo velika tolažba posebno onim, ki bi radi veljali za prave elegante, pa nimajo zadosti cvenka!
* Početek čaja. O postanku ča jevega grmo\ja se nahaja med Kitajci jako lepa pravljica. Pred veliko leti je živel v jK>polnoma samotni puščavi puščavnik, ki je ves svoj čas prebil med pobožnimi molitvami in s čuvanjem (bdenjem) ponoči. Akoravno se je trudil na vse sile, da bi odložil raz sebe vse zemeljsko in se posvetil le časti najvišjega bitja, vendar ni mogel premagati večkrat spanca. Enkrat se mu je zazdelo, da mu spanec - morfej, posebno pri globokem zamišljen ju, zlepi ja njegove trepalnice! To ga je tako trpinčilo in mučilo, da je nekega dne pograbil nož in si odrezal na obeh očesih trepalnice! Ta Čin pa ni dopadel enemu
izmed kitajskih božanstev, koje je ukazalo, da naj na onem mestu, kjer je po rosi la zemljo kri iz trepalnic tega svetega moža, vzraste čajev grm, kojega listi naj imajo v spomin odločnega dejanja onega pobožnega puščavnika podobo trepalnic z vejicami, zraven pa tudi to lastnost, da odganjajo zaspanec in odvračajo utrujenost.
Književnost
— »Osnovne misli o bodoči zgodovini slov. slovstva« je naslov bro-šurici, ki jo je izdal dr. K. Glaser in v kateri polemizira proti različnim kritikom njegove zgodovine slov. književnosti, ki jo je izdala /Slovenska Matica«.
— Slov. del. pevsko društvo »Sia-vee« v Ljubljani oh svoji 251ctnici je
naslov spominski brošuri, ki jo je sestavil Anton Trstenjak. Zanimiva brošura obsega zgodovino »Slavca < in popis njegovega 251etnega delovanja, ki je rodilo v družabnem, pev-cm in narodnem oziru toli lep**ua sadu,
teiefonsKo in Brzojro poročilo,
»Slovanska enota«. Dunaj, 1. julija. »Slovanska enota« je imela danes pod predsedstvom dr. Šusteršića sejo, na kateri se j■• soglasno izrekla, da vztraja pri svo jem prejšnjem sklepu, da je smatrati delavni program tekočega zasedanja z rešitvijo državnega proračuna kot definitivno končan.
Padec ha iona Raucha. Dunaj, 1. julija. Hrvatski ban baron Haueh je prišel semkaj. V me-rodajnih krogih zatrjujejo, da nova Ogrska vlada ne bo barona Haucha pustila na banski stolici. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano.
Proračunski odsek. Dunaj, 1. julija. Proračunski odsek je imel danes ob 9. dopoldne sejo, v kateri bi imel nadaljevati razpravo o italijanski pravni fakulteti. Ker je bilo izmed 52 članov jih navzočih samo 2(J, se seja ni mogla začeti. K seji namreč niso prišli nemški nacionalci, krščanski social-ci in — Poljaki. Vladne stranke so torej zopet obstruirale. Ker tlo lij seja ni bila sklepčna, je predsednik dr. Chiari naznanil, da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom.
Novi nujni predlogi. Dunaj, 1. julija.   Poslanec BenH kovič je vložil    danes   deset novih nujnih predlogov.
Za trgovinske pogodbe. Dunaj, 1. julija. Narodnogospo-tlarski odsek je s 27 proti 9 glasovi odobril trgovinsko pogodbo z Romunijo in trgovinskopolitični po* oblastilni zakon.
Koukurz denarnega zavoda.
Dunaj, 1. julija. Denarni zavod »Allgemeine Kredit und SpargeselL schaft »Merkur«« je napovedal koukurz. Pasiva znašajo več milijonov. Ravnatelj je na svoji mizi pustil pismo, v katerem pravi, da je skočil v Donavo. Ravnatelj je baje oškodoval banko za več milijonov.
Strah pred Rusi.
Reka 1. julija. Policija je včeraj prijela v Deakovi ulici dva črnogorska mladeniča, ki sta bila oblečena v uni formo ruskih vojnih akademikov. Policija je mislila, da ima opravka z dvema ruskima častnikoma, a se je prepričala, da sta to dva Črnogorca, ki sta na v visoki šoli v Odesi.
Tajinstveno zastrupljenje. Reka, 1. julija. Danes ponoči so« našli v  bližini luke  Baross  ležati na tleh nekega tujca, ki je tožil o strasnih bolečinah ter imel v rokah steklenico z viaon, kateremu je bila primešana, žveplena kislina. Neznanca so prepeljali v bolnico, kjer so mu izprali želodec. V bolnici je pripovedoval,  da . mu je dala zastrupljeno vino neka neznana   oseba.   Zastrupljenec   se piše Ivan Janžekovič inje doma iz Metlike.
Sklicanje peštanskega  parlamenta t Budimpešta 1. julija. Hrvatski delegati  dr.  Medaković,   dr. Lorković, Babic,- Gjalski,  dr. Popovič, in Banja-nin so včeraj izročili predsedniku po-* slanske zbornice Justhu vlogo, v kateri zahtevajo v imenu ostalih svojih tova-i riŠev  sklicanje parlamenta.   Kakor v poslanskih krogih zatrjujejo, bo Justh sklical parlament na izredno sejo v po- < nedelj ek dne 5. t. m.   Edina   točka i dnevnega reda bo razprava o kršenju imunitete delegata dr. Novosela.
Protest bosanske duhovščine. Sarajevo   1. julija. Pravoslavni, katolilki in mohamedanski duhovniki« so sklenili prirediti skupni shod, na katerem bodo protestirali proti temu, da vlada jim neče priznati v  volilnem 1 redu za bodoči bosanski deželni zbor j' pasivne volilne pravice.
Darila.
VIL likni prispevam* za Alfa*
ttV dom   Blagajništvu S. P. D. doili
' bo od 2f>. maja do 23. junija sledeči prispevki : Slav. mestna c brina ljubljanska in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice po EiOO K; mestna občina kralj, glavn mesta Prage in Narodna tiskarna po 100 K; glasbeno društvo „Ljubljana" 2 lb 96 K; Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi 10 K Gg. dr. Al. Praunseis IHf> 1<; K; kanonik Iv. Sušnik 30 K, V Trfuik nabral pri fantovščini Fr. Knifica i H K; dr. Boh Franta dež. svetnik v Pragi 20 K; Iv. Goriup n K; Ivan Kiole, dr. Al lioman, Ivan Santrucek, A. Chvala v Pragi po 10 K; Dušan Haupt-inan 7 K; Al Huth 8 K; J. Štor, Bogd. Kobi 1 po 4 K; Anton Gregorc, Anton Strekelj, Ljud. Jenko po 3 K; vesel« družba pri Robenčanu, K. S. Kašpar, L. Fleisehm^nn, A. Gregorič, M. Orosekar, Fr Smodej po 2 K ; M. Rupnik, F. M. po i K. Iz nabiralnikov: V kavarni Evropa 46 K: pri „Belem volku" 44 K; na Sv. J«-štu 28-23 K; v Narodnem domu 10 K 38 v , ga. Minka Ogorevčeva nabrala 1ooo K, darovali so: gg. Anton Dečman in Anton Krisper po 100 K; Avgust Jenko, dr. Alojzij Kokalj, dr. Valentin Krisper, Andrej šarabon, Anton Škof, Ubald pl. Trnkoczv in neimenovani po 50 K; neimenovana 46 K ; I Rojma, Iv. Mejač, dr. Ivan Jenko po 30 K : Ant. Kadivee, Al Vodnik, L Knfz, I. Češnik, dr. VrtaČnik, Ivan Zakotnik. Ant Tonejo, Albert Hlavka, Jos. Petrić, Fr Kalmus po 20 K; 1. Knn-t, Mally, Kostevc K F. (podpis nečitljiv); ga. Zidar. Tone Bončar, ga. Pin-tarjeva po 10 K; prof. A. Btrtl, Šmarno-gorski inav. po G K; Pogačnik, Tomažic, Ivan Kocmur, Joško Zidar ml. iz svojega prihranka, Fr. Stupar po 5 K; dr I. Gabr šček 4 K; gdč Julija St- r 2 K, Jul Le nassi 1 K. ga Gabrijela Žužek in gdč. Karla Modie nahrali 138 K darovali so: gg. Neimenovan 30 K : Fran Mil«n in Ernest šerko skupaj 10 K. \Vidmajer, Podgornik I. Schrey po 10 K; Janez Klemenčič, dr.
y
Zirovnik po 5 K; pri nkvartanju" 4 K, Fani Peenik, Fani R*>pič, Maks Velepič, Vladimir Vošnjak po 3 K; dr. Cervenv, M Luznar Marija Carman, J. Žirovnik po 2 K ; navdušen turist, ki gleda planine nujrnj^ z Blei\veissove ceste 2 1 K; Florjančič, Wer;i, Stergnlec, Kovačič, Frisch, Potočnik, Bučar, I. Kovač, I. Me-d^n, Mirko Meden, Kravavja, F Negovetič, K. Lassbacher, Potokar, D. Sbrizaj, Podvez, A Želez ik, Rak, Šega, Lenassi, St. Knez, Ravniker, Bu<*ar, Debevec, Tilka Jak, Pepca S'ak po 1 K; Karla Kavčič 1 49 K; razni 3 5O K. G. A. Hafuer v Železnikih nrtbral 63 2'» K darovali so: gg. Anton Globočnik .20 K; J s Globočnik 15 K; Anton Hafner 10 K; dr Hirsche 4 K; Leopold Globočnik 3 K ; Ivan Demšar, Jos. Boncej, Val. Marčič po 2 K; Fran Ko-šmelj, Gabrijel Th ler po 1 K; K. Dolenc,
1 Kosem, K. Demšar po 40 v. G. dr. Ožbolt llaunig c. kr. sodnik nabral 02 K. darovali so: gg. dr. Milan Gorišek iz so-dnijske poravnave 20 K; dr. Jožef Kron vogel, notar Franjo Stupica, dr. Franjo Tiplič, dr. Jank ■ Leščik, dr. Alojzij Kraigher po 5 K j dr Ožbolt llaunig, 4 K; Josip Mavric 3 K; dr Milan Gorišek, Franc Kranjc, Jakob Kopic, Vladimir Fabiani, Anton Žemljic po 2 K. G. Josip Prevet c. kr. sodnik v Logatcu nabral 62 K (ta svota je bila že navedena v VI izkazu) darovali s : gg. Fran Majdič, Josip Preveč in Ivan Sicherl po 10 K; Josipina Mazi Jul. Lenassi, Martin Petrič po 5 K; Ivan Jelene 3 K; Lina Pinova, Poldi Mulleveva, Stanko Adler, Fran Jurca, Vinko Jurca, Emil Puppis, Fran Vidic po 2 K. G. Al. Cilenšek župnik v Poljčanab nabral (v drugič) 54 K, darovali so: gg. Alojz Cilenšek namesto udeležbe pri veselici v „Union* ll K; Peter Novak, dež. posl., dr. Urban Lerm-ž, Rud. Ilovšek po 5 K; Jan. Medvedšek, Tereza Ogrizek po 3 K; Pankrac Gregor, Anton Cestnik, Jož. Kar-dinar po 2 K; Lucija Kočijaž, Anton Knaflič, Friderik Lešnik, Amal. Lešnik, 1. Zalokar, Jan Hauptmann, neimenovani, Jož. Fu rijančič, Fran Heber, Fran Dober-šek, Pavi Žagar, Ant« n Trinkaus, Alojzij Pintar, Ign. Založnik, Alojzij Musi po 1 K. Gdč. Marica Benedek iz Planine nabrala 44 60 K, darovali so: gg. F. Benedek, Kremenšek po 5 K; Jos. in Marica Benedek, Štefan Rihar po 3 K; Fr Chiautta, F. Dolenc, P. RepiČ, I. Bezeljak, A. Giirt-ner, Frida Kalmus, T. Javornik, F. Techaček Lavrič,   Lenassi,   Kovšca,   Fr.   Mejak po
2 K; Draga Giirtnarjeva 1 K; Franica Valenčič 60 v. gdč Ivanka Mikuševa nabral;* 33 60 K, darovali so: gg. Uroš Krsnik, Olga Krsnik, Rudolf ZemljiČ, Fran Ahčin po 5 K; Ivan Mikuž, V. M. Zalar, Marija Mikuž po 2 K ; Lud. Lederhas, L. Borštnik, Anica Žgur, Marija Žargi, Ivan Kristan, A. Smole, P. pa po 1 K; neimenovana 60 v. g A. Sič nabral 20 K, darovali so: gg. Wirgler, dr. R. Mole, I. Mlakar, Wessner, A Sič po 2 K, dr. Kosina, I. Šiška, A. Jagodic, I. Pezdič, I. Smole, I. Macher, dr. Svetina, Einspieler, dr. Karlin, dr I. Cerk. G. Alojzij Mast-nak nabral i4 K, darovali so: gg. Josip Olup 4 K, I. Železnikar, I. Lenassi, Ivan Keber, Petkosig, M. Rovtar, I. Zamljen, R Stritar, Marija Milavec, Janko Roiič in neimenovani (podpis nečitljiv) po 1 K. Skupaj 333293 K. Vsem darovalcem in nabiralcem najiskrenejša sahvala!
V Ljubljani dne 93. junija 1909. Anton Šuateriič 1. r. t č. blagajnik S. P D.
Poslano/)
Vendar se je dobil tudi v prijaznem Mozirju deseti brat, ki mojo „poroko" s gdč. Marico Ponoer Že naprej oznanjuje v „Slovencu" dne 33. junija.
Mialil sem, da so Mozirjani ie davno pozabili na mene, toda, dobila ae je ie poštena, krščanska duša, ki se zanima za to, kar mu gre mar toliko kakor lanski sneg.
Kaj ne, g. dopisnik, tudi Ti si brusil čeveljčke za gdč. M. P. in skusil, kako bi mene čim prej preprečil, pa Ti je prav pošteno izpod letelo!
Prijatelj, saj se dobro poznamo. Na z dar!
-4fc7 Franc Leban
____ trgovec v Št. Rupertu
* Za vsebino tega spisa je ured o te t rs odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon
preti bljevanju katari n itd.
Za otroke in odrasle.
driski,
Prve avtoritete, tuzemstva in inozemstva priporočajo ,Kafeke" kot najboljše tivllo
čre tesnemu
3802—a
1 U
Ustna voda
EUODIN"
Specijalke za kadilo e. 48i3   Glavna zaloga lekarna 28
, Ob. pl. Trnkdczy v Ljubljani.
Proti praha jem, luskinam in izpadanja las
deluje naj bolj eie priznana
Tanno chinia tinktura
katera   okrepčuje   iasišče, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. 1 sieklenlea z navodom t krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, špecliali tet, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v Ljubljani Rssleva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
i ubil. mostu 19 26
Zahvala.
Podpisano vodstvo se iskreno zahvaljuje vsem onim šolskim prijateljem, ki so omogočili, da Scs je moglo udeležiti dne 22 in 23 t. m. 97 šolskih otrok poučnega izleta iz Vipave čez Štanijel-Dobrava skozi Vintgar na Bled. Posebno zahvalo izreka gg. kaplanu dr. Severju, graščaku Maverju, dež poslancu Perhavcu, notarju Pushniku, svetniku Nosanu, lekarnarju Husu, trgovcema rajdigi in Možetu, zdravniku dr. Kancu, posestniku Hrovatinu, gdčni Schlebnikovt, posestniku Fr Dolencu v Ljubljani i. dr. za izdatne denarne prispevke Zahvaljuje se dalje gospema Hohnovi in Schvvickertovi :er gg. Ferjanćiću Grarrijanu in Lekanu za hrezpiačni prevoz šol otrok iz Vipave v Štanjel in nazaj. Prav toplo se zahvaljuje tudi preč. župniku Ažmanu v Gorjah za brezplačno prenočišče šol otrok, g naduč -telju J Ž rovoiku v Gorjah in g. nadučitelju in županu Fr. Rusu na Bledu za izkazane usluge, gg Žumru v Vintgarju, Kunstlju v Gorjah in Peternelu na Bledu za izborno in ceneno postrežbo in tečno hrano. Obenem se zahvaljuje prav srčno tudi tukajšn emu preč. g dekanu Andreju Lavriču, ki je daroval podpisanemu povodom tega izleta 10 K za tuk. šoisko knjižnico Bog povrni in poplačaj obilo vsem!
Šolsko vodstvo v Vipavi,
dne ni. junija 190j.
Anton Skala,
__šol, vodittlj.
žitne cene v Budimpešti.
On« 1. julija 1909
Pšenica za oktober 1909 za 60 kg K 13 54 Pšenica za april 1910
1909
Rž za okt Koruza za julij Koruza za maj
Oves     za okt.
1910
za 50 Kg K za 50 kg K za 50 kg K za M kg K za 60 kg K
13 8«« 9<"4 764 7 05 7 74
5 vin. ceneje.
Caa
vsaja
30. 1.
p. av.
7. a]. Z pop.
fi
716-0
7286 7Z8-7J
Vetrovi
138
12 2
;06
ar. j vab o d
braavetr si jjsahod
pol. obl.
oblačno del. jasno
Srednja včerajšnja laipatatiita 15 2* norm 19 1» Padavta« v 24 urab 15 0 min
Potrtega srca naznanjamo preža-lostno vest svoj m sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno  ljubljena hčerka, oziroma
sestra, gospodična
Helena Poček
po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 4 popoldne, v starosti 29 let, zaspa'a v Gcspodu
Truplo predrage pokojnice se bede v petek, dne 2. juli,a ob 9. zjutraj slovesno blagoslovilo ter prepeljalo na pokopališče k Sv Jurju
Zadušne maše »e bodo služile v več cerkvah
Prosimo tihega sožalja in priporočamo rajnico v pobožno molitev.
Loke - Podšentjuri, dne 30. junija 1909 <471
Marjeta Poček, mati. Janko in Jo lip Poček, brata Marti a Kovač roj. Poček, sestra Ivan Kovač, zet
Drobne« suhe
amilice
kupim.
Vzorce pošljite na C- F. Schu-bert, Gradec, Murplatz 10. 2451—1
D#a dobra Id poštena
v
sprejme tako] v stalno delo Simon Me gro, kleparski mojster v/ Cerknici, podružnico v Postotni.  Plača po
dogovoru. ?452— 1
Spre|aze so dobro izvežban
pod ugodnimi pogoji.
rodi
Delo dobl|o
akordantje
za izkopavanje zemlje in zidarska dela pri B. Smlelovsklillf stavbniku na Rimski cesti it. 16. 2465-i
Trgovski pomočnik
mešane stroke
va
I o/erravallo
JJj železnato Kina-Vino
Higijenićna razstava na Dunaju 1006: Državno odlikovani© in čaatnl diplom k slati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = ===== in malokrvnlm
zelo priporočeno od zaravni ških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano.
Nad SOOO adravniekih a pričeval.
J. SERRAVALLO, l ■ kr. tari Moral
--TBBT-Barkovlja.-
kontoristinja, blagajničarka
SO sprelmofO pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod „Bodoćnost" na
uprav. „Slov. Nsrodau. 2459—1
2470-» E 93,9/6
Družbeni oklic.
Dne 12. julija ob 10. uri dopoldne
m bosta predali
prlokroj.sotlfSCu v KriKem
na javni dražbi
.2 hiši v Krškem
S^in nekaj k tema hiiama spadaj očih zemljišč. Naj majŠi ponndek znaša skupaj 06788 K 40 vin.
i
Učenec
v trgovini 2469 1
M. SptiH3er v UiMlnl.
Vpraša ae na M Pei|Okl OOStl it 10 na Bolo. 2468-i
Notarska pisarna v Mokronofjn
spretnega, v zemljiški knjigi dobro izvežbanega 2486-3
pisarja
|Plača po dogovoru. Naatop takoj.
M la poljski ćunj.
BlntbO gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Xfjorn|a Slika.
Prosilcem za to službo ae je oglasiti dO 10. latila t. 1 pri podpisanem županstvu. 2399—4
Županstvo občine zsornla Sliko.
dne 24. junija 1909.
3 ona Zakotntk.
Za šport ta promet.
Zaloga koles
pack, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanjc koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno in ceno.
biljard
(Seifert i ainovi) 00 OOB* proda* Vpraša ae v upravni štvu „Slov.
Naroda'
2456—1
v zUdevlJlol
dobro iavešbano, zanesljivo
kontorlstinlo
v trgovino z mešanim blago in v si* logo tobaka 2442—3
trafihnntinjo
Proda SO radi bolezni popolnoma nov kompletni
kinematograf
3000 met. slik, luč Dragerbrenner in električna. Stalo preje 9000 K, sedaj samo 1200 K. Naslov: A. Beoker, Zagreb Prorado viceva nllca it 3 aa dvorišču 2448-2
28
1590
Karel Čamernik
£jubljana, Dunajska cesta št. 9.
Vinske sode
iz kraitovefa lesa, m sioer: SO komadov od   6 do 8 bekto 10      n        M   15 „  18 „ 1 komad za 30 kokto
t SH 593 63
1 M fl    'W II
* II M    W |.
oddaja po primerni oeni
M. Rosner in drug
velezganjarna  zllvovke, trepl-noves, droinika ln brlnlevca v L|nbllanL
r
NUISOL
tO
o--
tvrdke Bergmann & dr., Dečin na L. je in ostane najboljše vseh modernih barvil za lase in se dobiva za po barvanje v svetlo, rjavo in črno steklenica po K 2-60 pri
0. fettich-frankheimn
v Ijubljani.
C. kr. avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod lx LJubljane (Jut. ial.)
7a03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, D razdane, Berlin
lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
"32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S*2S popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
6*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7*4O zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbil, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Tzst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. Žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. dri. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odkod Iz L|abl|aac (državne taloanleo):
7-2S zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*O0 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveoer: Osebni vlak v Kamnik.
U  ameamjam 1009.
IOa50 ponodl: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Linbllano (fazne železnice):
7"12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča
2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.j |
4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0a40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja."
11*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri. žel, Gorice, drž. žel.. Jesenic.
Prihod v L|nMfane (državne železnice) i
e>40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. 10*60 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. OaIO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. e-55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
(Le ob nedeljah in pra mikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državao-železBiszo ravaateljstvo v Trstu.
Dijaki
boljši slovenski rodbini
pri
Lepo  stanovanje ln stebra
Več se izve pri g. trgovcu Ber-dafon v SSariborn. 2407-8
v fari in ob glavni cesti, v prav dobrem stanju, ae zaradi bolezni prav ceno proda« Pripravna je tudi za v ako drugo obrt Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 2413—t
E Doasirltsa pri Loobnn na Oor-njem Štajerskem so proda dobro
Moda
trgovina
z mešanim blagom In s trafiko.
Letnega prometa 12 000 K.
Prijazni dopisi pod ,,A. B.11 na uprav. „S ov. Naroda1*. 2447-2
U60 SO dobra, vestna in natančna
prodajalka
kot voditeljica aa podružnico: ravno tako dober in zanesljiv
pomočnik
pri Antonu Ver biču, trgovca v Sevntcl ob Savi. 2419-3
2390 4
ki ima že nekoliko vaje ter veselja do ris sni a, sprejme kot
učenca
v lite grafijo
i 8 1 avgustom tiskarna {n litografija J. Blasaika naal v Ll* bi Jani.
Prvu feika tvornica
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga VIII.
najcenejše vezanje In najkoristnejša reklama. «57 31
Ceneje ne* o ifcioivox.
Acetvlen
Podpisali   napeljuje najcenejše
ocetvlenooo rajsvetljavo
in postavlja štodllne aeetylenske
aparata najnovejšega sistema, popravila   izvršuje   po  najnižjih cenah. Slavnemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimok
koncesijonirani plino- in vodovodni instalater,
Dolenja vaa pri Bibnlol na Dolenjskem. 166-4
■ 2 — 4 krone na dan ■
■ stalnega zaslužka. ■
■Izeemo za prevzetje pletenega blaga WM osebe, ki bi na našem stroju delale
■doma za nase podjetje.   Pred- _ znanja ni treba. Pouk zastonj. Od- | daljenost ni zapreka.  Z majhnimi am nabavnimi   stroški   gotova  ek»l- "
■stenca   Pismeno jamstvo za stalni mm zaslužek. Lahko in ugodno delo ob am vsakem položaju.  Zahtevajte vse-I kakor nas prospekt. 65o 20 m|
m*        Domača Industrija trikotaže,
■Zagreb, llica 08/13. H Naša
v L|nbl|anJ je gospodična Ivanka Muramaver, Sv. Petni nasip st ST.
s m
m m m m
***************
3L|«fel|aiisilei kieiltUei feanla ¥ Izubijani
Podružnica v Spljetu.
s
Promese na konandne srOk 1 mat 151. m kKdtM sntts fl km
Podružnice v Oelovcu.
Mav. a
priporoda
&aaiti.
. L
Podružnioa v Trstu.
14—73
Obrestuje vlaga za zajiilce iz aa takael rata pa
tfavnl dobitek krm 300.000
u*
1
H
2464
Albert Prime
c. /cr. davčni asistent
J^arija Prime rojena Jjevc
poročena.
Jfrško
dne 28. junija t9Q9.
Lufavica
Vedlo salofo dobro lideianib
vljudno priporoča 2431 3
Simon Praprotnic, miz. mojster
Llnbljana, Jonkove ulice itov. 7.
S
Uinsko trgovino
ALOJZIJA ZAJCA
Z
v Spodnji Šiški 2209-11
se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zijančeoo pristnih raznih vin po znižanih cenah,
liter od 20 vinarjev naprej.
s
potom prostovoljne sodne dražbe
se bode prodajalo na licu mesta, v Št. Jerneju, okraj Kostanjevica, dne 3. jn'ija 1909 ob 9. dopoldne
iz zapuščine pokojne gospe J sipine Majzelj:
1.) nova za letovišče posebno pripravna vila s t 95 v Še. Jerneju
ki ima 6 sob, 2 podzemske kleti in pritikline, s popolno sobno in kuhinjsko opravo, pripadajoči cvetličjnjak in sadovnjak; izklicna cena 12 000 K;
2) hifta Št. 57 v St. Jerneju z gospodarskim poslopjem (hlev, šupa, skedecj. svinjaki) in vrt; izklicna cena 5T00 K;
3) 5 njiv in 1 travnik; izklicna cena skupaj 1150 K
Pred početkom dražbe ima založiti vsak ponudnik 101L izklicne oene kot vsdi;. ostalo kupnino pa plačati do 15 julija 1909, oboje na roke podpisanega.
Omenjene predmete izkaže vsak Čas g. Anton Majzelj, posestnik v St. Jerneju št. BO, na dan dražbe pa podpisani.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izvleček, posestni list itd. so na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Kostanjevici, na dan dražbe pa na licu mesta.
2324—3
Rado Jereb,
notarski substitut kot sodni komisar.
i
Oemae dober izdelel^!
J^VCCJCG ja gospode
:   bele in barvaste po niskih cenah priporoča :
Jnton £are, Ljubljana
5u. petra c«5ta £t. 8
1M6 30
fi\\ hočete piti ceno in dobro vino!
Obrnite se na
zoloso vino A. Rossl
v Zagorju ob Savi,
kjer dobite zajamčeno pristno vino liter Od 10 k aaproj BO
debelo. 2458-i
Pri naročilih preko 300 litrov, 5 odstotkov popaafal Poizkusite, ctsa sso |irepriei»te! ~Wm)
Z velespoštovanjem ^| J^OSSi*
"5
"5
čenča
in boljše rodbine o|
akt omota* savod v MabtjanL
Naalov pove upravništvo „Slo-venskega Naroda14 2422- z
Spreten, saneaijlv
kurjač
za parni kotel ne take J sprejme
Naslov pove upravmštvo „Slo venskega Naroda". 24 6—2
, J. Zamljen
I eavHarski mfater
} i UubUoDl, HoniKsnl trg itn. 13
j se priporoča za vsa v svojo stroko I 349     spadajoča dela. 27
izdeluje prave gorske in telovadske čevlje.
368 27
Vsa
parketska dela
prevzema ter tudi daje materijal
]osip puh
Sradaške ulice st 11 Cjnbljana.
Ceno t SolULoil
Fr. Herbar
stavbni in galanterijski
klepar
Tržaška cesta štev. 2.
se priporoča vsem svojim cenjenim naročnikom ter p. n. občinstvu za izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del. NaroČila in popravila vseh vrst se sprejemajo in točno izvršujejo v delavnici na Tržaški cesti štev 2. 2412 t
«č igs^iflrfp «jaiy t
Ceno posteljno perje
zajamčeno nove In brez praha, kilo sivega perja, puljenega K 1*40 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4*—, kilo boljšega belega perja puljenega K 6*—, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napol puha. belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 •, kilo puha sivega K 6 - in K 8—, kilo puha sivega K 10*—, kilo prsnega puha K 12'—.
»Narejene posteljo«
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno,  z novim, sivim, očiščenim, košatim  in stanovitnim perjem K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24—, pernca sama K 9—,   12,—, 14—, 16 — zglavnica K 3—, 350, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje        1594 —H Antoa P«»l«£«ls»ana* Sraz, MarlaniUatrezae 111.
C V        S/VV       WW 1     >M>        mm       SA^V V»
Iv. Bizovičar
umetni in trg. vrtnar
fjnbljana, Kolezijske nI. 16
se priporoča za
• Pal ibkn
m
balkonov. — Velika izbira
in
(perone),
inAjt tule, hm ta Muti
sa rasne prilike.
Trpriu i ei mm iti
Maroelts na deseto Mtro In vestno
i---1     r f\    nnn ■ iirnri   i #m   ■ mi _
Izdajatelj In odgovorni nrednlk Kasto P u s t o s 1 • as i e k.
Atellle ,,Oiktorw
fototraflčni umetni zavod
9
m
Jccthovcnovc ulice štev. 7.
dfe £k £k 9
*A* •71*
Jfc *m+
*7V* *7V*
L
p. JV(eigdie
Ljubljana,    rjotel „pri JY(aliču", Ljubljana
'potpotoča ktofnt&c, slamnika, cepiče, otajce in & tavate, o naynox>cysil\ ovlifian in najlepši iz,l>izi, nadalje vae zpozbne yyted*nete &a tiii&ola&ce, liotesazje, lovce, tettttio, %okole itd. fflaiodni vnalii, zastave. lXl
Kor so Je natisnilo le omejeno število
* * *
„Faksimile-izdale
Prešernovih poezij"
katerih je le majhno število Še v zalogi, opozarjamo s tem
vnovič na nakup. —— Cena v svinjsko usnje vezani izdali 20 kron. m——mm
J. Brnika nasl.
tiskara« in lltogr. zavod v Liubl|»ni, Breg st 12.
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 7. junija opravilna številka S 5 9 49 se bode
dne 5. julija t 1. ob 10!i4 dopoldne
In naslednje dni v Kranjski pori St. 21 na favni dr a t bi predajalo
v konkurzni sklad zapuščine Ivana Primožiča v Kreolski gori spadajoče
razno špecerijsko, manufakturno, ga«* lanterijsko blago, železnina itd.
R?či se smejo pred dražbo ogledati.
C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori. odd. II.
dne 19 junija 1909.
2440 2
prejt ogled
dc 1. auguste t. I. predejo ped cene.
Več vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, Žepnih robcev, kravat, švicarskih ve^il, no-ga vic in perila. Prilika je $elo ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu.
Sv- Petra cesta štev. 8 v Ljubljani.
Izdelovanje perilo in oprem za neueste
Naznanilo.
Cenj. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naananjam, da sem opnstll a 1. junijem t. 1. zastopstvo de»nie*e družbe ztgrebtke tvornice likerja, prej Fran Pokornv v Zagrebu, ter sem prevzel
jnstopjteo že znane tuorniceliKerlemn žjanlh « opojnim plini Brata Vortmonn ■ "tsrprl
ter bom vsem oenjenim dosedanjim svojim odjemalcem prejšnje tvrdke tudi sedaj postrezal v najboljšo zadovoljne st, z nizkimi in solidnimi oenami ter najboljšim blagom, n. pr. sltvovko, tropinovoonz, brlnovoom, z različnimi llkerli, konjakom, mzOOm itd. — Posebno priporočam specijalitete: „PelinkOVSO1*!
NtotolN, ttMmoroo11, „■pitoa11 ia „Tortmann11 ker so to
zajamčeno najboljši ielodoni Uborjl
Prepričan sem, ds bom z izdelki omenjene ia odlikovane tvornioe zadovoljil vse oenjene odjemalce ter se priporočam ie vnaprej najvljudneje za mnogobrojna naročila z odličnim spe-
Hovanjem Jraa Remic
»aro s v ajBMIaaf, Sina« «Sm it 4.
Lasialaa Ia tlak »Naroda« tiskara««.