Ma varni h d u* 4 n V vsakem kraju zelo rad obiščem pokopališče, rad gazim med koprivami in staro travo in prebiram izprane napise na nagrobnikih. Mogoče je to čudaška navada, a meni najboljši način, da spoznam, kakršni ljudje so v tistem kraju, Najdalje se ustavim pred spomeniki padlih iz prve in druge svetovne vojne. Sredi opletih in okrašenih grobov so kot zelenice plevelnate in zanemarjene gomile junakov, čudno ! ko so jim odkrili spomenik tam pod cerkvenim zvonikom, so jim peli nvalo in župan je celo dejal; "»počivajte v miru, nepozaoni, dika naše domovine ! '*» V Slovenskem narodu pa je na široko pisalo, kako so rodoljubi tega in tega kraja postavili spomenik svojim sinovom, ki so padli od Soči, izginili v ruskih stepah, tod vsem je bil seznam tistih, ki so največ darovali za. spomenik. To je bilo pred štiriintridesetimi leti."' Ne-pozabni"'so bili kmalu pozabljeni, črke na spomeniku so zbledele. Sorodniki padlih so pozabili narodno kri, ki je napajala Sočo, močila bolgarska in romunska bojišča. Na dan mrtvih so grooovi obloženi s cvetjem, sv če gore in zvečer je cerkveni zid skrivnostno razsvetljen. Le tam, kjer so betonski spomeniki z malimi, razbitimi žarami, je tema, ni cvetja. Uvela trava prekriva umazane nagroonike. zarjaveli kr .s tu s blagoslavlja s cementnega križa svoje osamele tovariše. Jan, daleč je tvoja domovina, aaleč so Karpati, in dekle - dolgo je že, kar se ti je izjeverila. Ah, morda je že sama mrtva. Veliko ve; leži tu; poljaki, Cehi... in nihče se vas ne spomni, Sivi betonski spomeniki, napis "'riequiescant in pace« - edina kar oznanja, da je bil tu živ čl'vek. Bronaste črke že odpadaj) - sto koranov proč so na grobovih sveži venci, sveže cvetje, s,reče in solze. Jan ,• oprosti l? ja bi deževalo, ra dan vsoti mr : vi h naj d žuje ! Naj ne gore s/č- na goouuvik «3 sto korakov od tebe, Jan !, Naj dež oblati bele krizanteme in rdeče nageljne, da bodo grobovih padlih vsaj malo podobni ostalim, da bodo vsi enako osameli 'Rodoljubi pa so 'napisali na spomenik pod našim zvonikom: Borili smo se za vas v tujini, molite za nas v domovini ! •" SRiCANiii, S K S iv a V 1 i Svoje počitnice sem preživljal štirinast dni v Logu poa Mangartom z jezuitskimi gojenci «ali h semenišč. Vreme nam „e bilo zelo naklonjeno. Tako smo naredili neka0 zelo lepih tur na okoliške Planine: Jerebico, Mangart, Jalovec, Triglav, poleg tega je bil naš vodja p. Cezar, znan pevec slovenskih religioznih pesmi. Kakšen kilometer stran od naše hiše so taoo-rili slovenski skavti, ki sicer živijo v Italiji. Vodila sta jih dva duhovnika. Skavti so združeni v organizaciji in imajo svoja pravila. Skavti zrna pri nas ni, zamenjuje pa ga taborniška zveza. Skavti -so torej Katoliška mladinska organizacija, katere elani imajo plemenite dolžnosti do bližnjega, ve no ar pa imajo tudi mnogo pravic in ugodnosti, .zna oa taki,, ugodnosti je vsekaor počitniško taborjenje. Njihovo ceslo je: '"Za Boga in domovino.'". Razdeljeni so po vodih, ki se imenujejo po živalih: Orli, Jeleni... sestavlja" jo pa jih pravi skavti in njihovi pripravniki, tako -imenovani volčiči. Na splošno so skavti delavni in živahni ljud je. Zato svoj tabor čudovito uredijo. Zanimivo pri njih pa je, da pri gradnji raznih mostov in drugih priprav ne uporabljajo žebljev, ampak vse povezujejo. Ti skavti so nas povabili na enega od svojih 4 zabavnin večerov ob tabornem ognju, mì stuo seveda temu povabilu z veseljem odzv «li. za vsak primer smo pripravili tuoi neka,, s keče v. rožno ponoči stuo se bližali njinovemu taborišču, ram nas je ž e čakal eden od skavtov in nas peljal v tabor. Iz prejšnje divjine so naredili pravi raj. Vodnik nam je ob svetlobi plinskih svetilk razkazal najprej velik prostor, Kjer so imeli urejeno svoje taborišče. 1 osebno je bil zanimiv lesen oltar na prostem, kjer so imeli vsako jutro skupno mašo. Tu sem naletel na našega g. spiri tuala, ki jev tistih dneh skrbel za duše v neki bližnji župniji, po ogledu tabora smo se usedli o Krog velikega kupa lesa, ki je bil naložen na taborni o-genj. Po uvodni pesmi in pozdravu nani je eden od sKavtov opisal nastanek skavti zrna , n0ihov namen in delovanje. Nato pa se je protna najprej vrstil ob pesmih, šalah in kratKih skečih, K0er smo sode lovali tudi mi. p0sebno ^ e bi 1 zaželen p. cerar. Vse oi šlo lepo in prav, če ne bilo na svetu teh nesrečnih kitar, taKo pa je bil pravi nepredvideni cirkus. Z e kmalu na začettcu je bila naša prva točka šaljivo predstavljanje. inOja izposojena kitara je nič hudega sluteč ležala za mojim hrbtom, moj soéed, ki ga je predstavijalec ne nežno posedel na mater zemljo, se je zrušil na ubogo kitaro. Po s ist ematiščriem pregledu je bilo ugotovljeno, la jo je kitara odnesla brez večjih poškodb in je oila poztem uporabna še za p. Cerarja in ža s.vav-to. Več veselja je.doživela kitara p. Cerarja. V pripravljanju na nek nov skeč je v te- mi nekdo* potipal njegovo kitaro s svojo nogo in zagdi potrganih strun je bila za tisti večer neuporabna. Višek pa je dosegla kitara skavtov, ivo se je namreč nekdo od njin dooesedno zavalil nanjo, ni bilo slišati drugega, Kot otožno lomljenje lesa. Na koncu srečanja sem videl trsKe, ki so še malo prej pr■dstavljale kitaro. Ves program so popestrili skavti s svojim ansamblom, Kjer sta bili >oieg nesrečne ki taire še harmonija in pozavna. J Program je trajal nekaj ur, končal pa se je z desetko rožnega venca. Janez Grčar Ć E STU i) E H NA R A J Z G GRE..., setu si žvižgal, ko sera začel jutranjo telovadbo z dviganjem palca. Temu se pravi autostop. Bilo je na Vrhniki. Z nasprotne strani me je zamišljeno gledal bronasti Cankar, mimo pa so brzeli automobili. '•Tako ne bo nič«, sem si mislil. Odšel sera na parkirni prostor in začel z dru-o metodo -s spraševanjem. '»Dobro jutro. Oprostite, ali greste morda proti Reki ? * Vsi so mi več aii manj odgovarjali, da ne. "•Grem do Postojne, tod imam še neke oprav-.e tu na Vrhniki, « mi je rekla neka gospa. '»Dobro, samo da se peljem.''" Za deset minut smo parkirali pred banko, potem pa smo bili kmalu v Postojrii. Izstopil sem na odcepu • za Reko. Tam blizu je doma Zoro, zato sem skočil tja. Spet ga ni bilo doraa. Ml je v jami. Njegovi mami sem naročil pozdrave zanj, potom pa brž nazaj na cesto. Stopam, štopam, pa pripelje V"»]c s Kolosom. Na moč se je čudil mojim podvigom, izražal je resne dvom nad mojimi načrti «Nocoj moram biti v Sp li tu'»sem mu z vso goto vostjo zatrjeval. Z nekim tovornjakom sem se prizidal na Reko. Bil sem že lačen. V neki samopostrežni restavraciji sem se najedel paradižnikove juhe, po kateri sem bil potem ves dan žejen, potem nisem znal priti iz centra mesta. Pol ure sen) spraševal, na Kateri trolejbus moram stopiti. Spet sem štopal. Vse je šlo mimo. Nenadoma so zacvilile zavore. Ze sedim v avtu. Šofer go-vori nemško. Sprašuje me, ali sem Anglež ali kaj. Izgledam namreč precej '»zahodno«, ko mu povem, da sem Slovenec, je ves navdušen. On je namreč Čeh. Lani avgusta je ostal v Svici, ko so bili doma ti 6 sti neredi.V ovici se je naučil nemščine, Ki jo zdaj brezhibno obvlada, togo var j ala sva se v nemščini. Toda Kmalu sva prešla na trojezičen pogovor. kar namreč nisva znala povedati po nemško, sva povedala vsat po svoje; jaz po slovensko, on pa po češko. Tako sva izumila specialno vrsto "esp eran ta"'. iviea pogovorom sem opazoval ooalo. frej nikdar nisem bil južno od Opatije, iv varne r je čudo vit,poseuno v tako lepem vremenu, kot je bilo takrat. Sploh si nisem predstavljal, aa so otoki tako visoki, da popolnoma zapirajo pogled na odprto morje. bofer je ustavil ob strani velikega mostu čez zaliv pred kadrom. Veličastno ! izvlekel sem fotoaparat in pritisnil, ha celuloidnom traku ‘so ostali veliki železni steori nad temno - moaro glo bi no. bkoda, da nisva ustavila v gadru. Samo peljala sva skozi. Za nama je ostal tudi oibenik. S Cehom sva se pogodila, ua bom iztopil v Splitu. A kmalu sem se premislil. On je potoval v dradac, pod morje lovit ribe. "kaj, ^o bi se peljal z njim do Makarske;" sem ‘si mislil, zmenila sva. se tako. zdaj mi jutri ne bo treba štopati, jo kakarsKe sem nameraval priti šele drugi dan. šofer je ustavil v hribih nad nekim zalivom, jore so bile čisto bele. V skalah je žgalo, čeprav je bil že september. '"Tukaj so snemali Vi-netujR'", mi je dejal Ceh. palmacijo je poznal veliko bolje, kot jaz. On je bil tam že večkrat, jaz pa sem jo poznal le iz knjig in razglednic, v.malu sem zagledal Sp^-it. hi se mi zdel tako lep, kot ga opevajo. Nad mestom je ležala debela zavesa dima in prahu iz številnih cementarn. Tudi v Splitu se nisva ustavila, k e na drugi strani mesta je Čeh malo ustavil, da 3va si od daleč ogledala ostanke stebrov rimske-a mesta Solina (Salone ). S ceste se nudi 'turistu c.udi lep razgled na rimski vodovod. Nad Obalo se je spuščal mrak. Sonce je ležalo tik nad gladino. Velika rdeča krogla safie počasi spuščala v morje. Iz Splita do Makarske je 63 Km. Šofer je ustavil avto tik ob obali, povabil me je s sabo, da sva si skupaj ogledala romantičen prostorček nad pečinami, kjer je pred leti taboril. iued tem se je znočilo. Gez nekaj minut so se v daljavi zableščale luči. "»Makarska "», mi je pokazal prijazni Ceh. Rekel mi je, da mo be peljal v center, a jaz sem se zahvalil in sem mu rekel, naj me odloži kar na odcepu, saj ga čaka še K&r lep del poti do Grada-ca. Lepo sem se mu zahvalil za prevoz, posebno pa za prijetno družbo. Odpeljal je naprej, jaz pa sem se spustil po lepi, asfaltirani cesti v center jadranskega turizma, v kakars ko. iskal sem frančiškanski samostan. Pokazala 0a mi je neka stara gospa. Frančiškani so me lepo sprejeli, ko sem se pozdravil z opatom me je '"zibajoči'" brat odvedel v sobo. Večerjo sem hvaležno odklonil, saj sem bil od štopanja, dolge vožnje in vročine zelo utrujen. '"Jutri si bom odpočil'", sem si mislil, •"saj sem danes opravil še jutrišnji kos poti." Z e ponoči sem se kopal, kar v sanjah seveda... Vzemi me s £ kjer be srce Oblak na net Zakaj bežiš a jaz ostaja Boli me tvej k A M M o v o m a. s rti K o v■ c; c Letošnje posvečenje novomasnikov ob začetku počitnic je bilo za nase semenišče vazen dop-odekj saj je bilo med njimi kar- st.i • .• rinajst bivših vipavskih semeniscnikov. Sest jih je bilo iz primorske administrature, osem iz mariborske škofije. vKjer se nanoški gozdovi strmo spuste v pivsko planoto in se flisni svet dviga v številne griče, med katerimi'si utira pob bistra Nanoscica, lezi pod Gradom • strnjena vas Šmihel. Prava izjema za Pivko, kjer so vasi bolj raztegnjene. Šmihel pa-je kot pri-leoljepvna poboce Gradu, starega keltskega bivališča, bogatega na izkopaninah. Šmihel-ci živijo precej samostojno življenje, saj je do glavne ceste uro hoda. Moja mati je Smihelka, zato mivje pod-nanoski kotvprecej znan. Veliko počitniških dni sem preživel pri stricu, bodisi da sem mu kaj pomagal, ali da sem brskal po skrivnostni kasci, 1jer je bilo veliko starih knjig in skrivnostnih priprav. Zahodno od vasi lezi na prisojni rebri velika kmetija. Novo nadstropno stanova ijsko poslopje, hlevi in kozolec, pa od ti iktorja razrita kolovoznica priča jo,vda je tu mogočna kmetija. Stari Gabre je že v letih, a se vedno krepko- stopa po obširnem sadovnjaku. Da Gabre! On je zastavil svoje moči in genialnega duha v zemljo in bo-gato mu je vrnila. Ze odvnekdaj je njegova kmetija ena najtrdnejših. Ko neba se niso rezali daljnovodi, je on imel v hiši el ktrlko, radijo in bil kar se da naprede’ . Pravi kmet je: skrben spreten, redko-be eden,, Letos je njegov tretji sin Vid pel novo maso pri sv. Martinu v Hrenovicah. Ob te' priliki sem spoznal starega Gabrea še z druge strani - da je namreč kmet — poet. c Z* novoma.sno p ’-ratkrm nagovoru je skopil naypltarno stopnico gt.širf G»brc, novomaspikov oce, in počasi prebral." ti. sto pesem. \Z zacgtkp sem <^a posmehljivo gledal, cesi „Kaj bos ti revež! Ki znamo! Potem pa' sem prisluhnil,. \Z preprostih besedah je bilo povedanih., mnogo bogatili vmisli, resnice; i z njih je drhtela pesem pol j., z vi zg ptičev, otožen jov jeleni,. To je bila pesem. Ko sem Potem »l-dal gtaregs vGabrcn, se m ni zde^ .vec zgrbljen, smesso kmečki, ampak velik'in ucefr. Domov sem sel pes, tli ure hoda. Po poti se’m tehtal sleherno besedo, kivsem jo bil slišal iz starčevih ust.yIn tako .živo sem premišljeval, da sem zgrešil pot.*A nisem se jezi L, kar bi bila sicer moja navada-. Misel na kleni rod pod Nanosom me .je gnala, da sem s Čevlji na ramah la s palico v roki veselo prènevai in imel dolge samogovore. .Nevvem, kaj si .je mislila starka, ki me je srecala. A saj *t.o ni vazno. .. i jr| -rga trije alpinisti: Ivo. Biro, So zono v. Udeleženci smo se zbrali v nedeljo nad Gradiščem« Ker le bilo vroče, smo šli v gozdno cenco kraj poti"in smo ugotavljali, kako bo lepo. totem smo v taboru postavili šotore, kroti večeru sta pii» šla Ivo ir* Poro.* Na pobočju griča smo zakuri li majhen kres. Posedli smo okrog in pridno dolagali o on ju. Pogovarjali smo se in malo zapeli. Ogenj j c že ugasnil, mi pa ,,xo še vsirajali pri klepetu. Ker smo se zavedali, da človeku vse prav pride, budi žerjavice nismo pustil i kar tako ugasni t.L„ '>kcčili smo k Uršiču ,o n»v «j krompirjev. Uršičeva sestra je bila namreč viaša kuharica, No_ dobili sfflo- še nekaj drugega, krmpirja pa nismo utegnili speči. * V ponedeljek s tu o naredili prvi gvzpon". Ta ni bil tako težak, da se nebi dalo priti na vrh kar peš. la vendar se je nekomu razbil kamen ob brado. Najzanimivejši del te prve plezalne prakse je bilo vsekakor «obzajlanj e* ali spust po vrvi. Ta akrobacija ima poleg tega, da se človek hitro spusti, še to prednost, da ga vrv še neprijetno ožge v nekatere dele telesa. lopoldne je prišel še glavni alpinist Sozo-nov. Tečajniki smo ' bili'razaeljeni v tri skupine. Vsaka skupina je vsako dopoldne odšla s svojim učiteljem na določen teren. Vsakikrau smo plezali težje smeri in se tako vadili v popolnejšem in zahtevnejšem plezanju. kako se pleza? jva plezalca tvorita naveze. Najnujnejša pri vsakem s'zponu je skrb za var-noiatnost. drugi varuje prvega, potem pa prvi drugega* Irvi pleza po določeni smeri in išče varno1 prijenke. Če je pot težja, zabija kline, po tem se tudi kategorizirajo težavnostne stopnje. V dobro zabit klin vpne vponko ali karabin. Vanj pa vrv. Če je stena navpična si pri plezanju pnwa0a z lestvicami, ki jih prav tako vpenja v klin. ko se dvigne za dolžino vrvi, mora poiskati primerno mesto. Sedaj je njegovo prvo delo, da z varuje potem pa varuje plezalca. To je n kratko podan način plezanja. Seveda se plezalec vedno bolj izpopolnjuje v tehniki pri nadalj-n m zahtevnejšem plezanju. To je bilo naše glavno o ravilo. popoldne smo imeli teorijo. Naučili smo se sedem vozlov, spoznali smo opremo in imena, s ka-t rimi so označffini predeli in detajli v planinah, dobili smo vsa potrebna pojasnila. Neko popoldne smo imeli med Seboj zdravnika - alpinista. T' nam ju obširno in razumljivo pojasnil vse možne poškodbe in osnove prve pomoči, reševanje in transport ponesrečenca. Za zaključek tečaja smo se odpravili iz alpi- -G nističnega vrtca v pravi alpinistični teren - v Vr^-ta. Tujsroo sc razdelili v štiri skupine in v soboto pleza listi ri s tu eri : nemška in slovenska smer Severne stene Triglava, Stenar m nolhov-o špico. V nedeljo smo plezali iste smeri, seveda zamenja-*-ne skupine. Naša skupina ^e plezala dvakrat Severno steno. To pa je že lep vzpon, mar ne ? Tu smo tvorili vsi skupaj eno samo dolgo navezo, ker smo drug drugega čaka lì, je šlo bolj počasi, a varno, pri takem plezalnem vzponu dobi človek veselje. Neko navdušenje ga žene naprej in ob koncu, ko se poslavlja, od tega gorskega raja:, že pravi:'» Lepo je bilo, še bom šel !'" Tako nekako je potekal naš tečaj. Vsi smo bili zelo zadovoljni in smo se navdušeni ob posebni lepoti odločili, da bomo še naprej gojili alpinistični šport. Vsak vzpon je težak iti uspešno premagana težava, posebno če si jo človek sam zastavi, napolni človeka z zadovoljstvom, zadoščenjem in raoostjo. 3 tem dobiva človek telesno in duševno usposo-blj enost. Za uspešen in lepo organiziran tečaj £re glavna zasluga organizatorju, predseciniKU društva g. Črnilogarju. Vsi smo bili silno veseli, ko J e. po orožnih mjal prišel med nas. Tudi on je or zelo vesel, ko je videl, da vse lepo poteka. Srečno ! Tone Štrukelj Veselje oktoora Trgatev v deželo So trte vse polne, prispela je že, jih erozdje šibi. z njo vriskanje, petje. Se sonce se smeje, in škripanje voz. tako se iskri. Veselo v trgatev, že grozdje zori ! Je trud zdaj poplačan za zgara ne dni. Ivo Uršič Na morje I Minil je že mesec dni, odkar so se začele počitnice. po muhastem junijskem vremenu J o nastopilo obdobje sonca, vročine in veselja. D o ma smo sklenili, da bomo deset dni • preživeli ob morju, nedaleč od Novega grada. Seveda je bilo na to priprav in nakupovanja še in še. Zjucraj, na dan odhoda smo v Ljubljani sedli na avtobus in Kmalu je bil za nami vi iraški Klanec, avtobus je že brnel proti Logatca. Ali nesreča nikoli ne počiva, pravi slovenski pregovor. Ravno na avtobusni postaji je avtobus usta vii nato zakašljal in ustavili s mo se. kaj je V Avtobusu se je zlomila pogonska os. šofer je altro telefoniral po drugi avto ous in čez eno uro se je pri žita la do i-cgatca stara škatlja, polni dobre volje smo nadaljevali vožnjo-proti morju. Avtobus se je zibal in škripal, se nagibal, ker je imel volan na desni, mi pa smo čaKali, kdo bo prej zagledal sinjo morsko ravan. Ni lilo treba dolgo čakati in že se je pred : nami Kot na dlani zasvetilo morje. Na morju smo že, trena je priti še do Novi grada, do cilja smo vozili ves čas ob iporju, kjer je bilo Kopalcev, da se je vse trlo, vmes pisani šotori, avtomobili, moteli in restavracije. Lončno smo izstopili v Novem gradu in se nastanili v lični leseni hišici, jaz in prijatelj nisva oKlevala niti trenutek.. prtlja0o sva dala na tla in hajd na Kopanje. Tekma, Kdo bo prvi v vodi. Saj niti ne opaziva kdo je prvi, glavno je5 da je voda topla in slana. Tiste pol ure, ko sem oi1 v vodi, sem se napil morja, da sem mi- slil, da ne bom niadar več slano jedel, vendar mi Je kosilo, še precej slano povrhu, kar docro teknilo. Minevali so lepi sončni dnevi. Zjutraj in dopoldne je bilo morje mirno kot zrcalna gladina užitek je plavati v taki vodi, ko brez tež .v • diš skozi vodo osem do deset metrov do dna. Včasih , sen;, si nataknil plavuti, vzel uasko in šel odkrivat pravljični svet podmorskih globin. Pisane ribice, šopi morske trave, med katerimi je bilo posejanih nešteto morskih ježkov in školjk dà podvodnemu svetu posebno lepoto, če' bi imel pod vodno kamero, kakšne lepe posnetke vse bi lahko na pravil. Tako mi je od takrat ostala za spornih samo še domišlija. Zvečer smo sedeli na morski obali in opazovali ribiče, kako -so ..lovili*- Trdo je njihovo delo, vendqtr ga opravljajo z veseljem. Njihov''delavni dan se začne zvečer, konča z jutranjo.. zar jo. Čudovito je bilo zvezdno nebo, po katereiu so švigali meteorji in se izgubljali na obzorju. Velika nova spoznanja. Na tiste morske dneve obujam v teh. j esenskih dneh samo lepe spomine in včasih se vprašam, ali se bodo še kdaj vrnili. Tone Sušnik Kronika: DVA PRAZ. N 1 K A •Da: bi laže pozabili na lepe trenutke komaj mii lih počitnic, so nam naši predstojniki hoteli pozu da tudi med šolskim letom ni tako, pusto, in so nam predlagali, naj se kot planinci udeležimo praznovanja planinskega, praznika - 14. septembra. Vipavsko Pb je organiziralo tri skupine, ki naj bi šle k skupnemu cilju - do zavetišča Abram na Nanosu. Znan je bil začetek in konec^ poti. Pot od začetka do cilja pa so si sporočale posamezne skupine, ki so se srečevali na doi^i in dokaj naporni poli. Kot posebna skupina -smo -se podali semeni ščnik pod vodstvom najbolj izkušenega planinca na Nanos preko Grad.iške ture. Ta Furlanova pot čez Giadiš turo je bil najbolj zanimiv del poti in obenem tu di na. j bol j naporen. Semenišč ri iki radi lezemo tam gor in smo tudi nekoliko ponos-ni na to, da je nekaj naših znojnih kapelj pomagalo omehčati trdo skalo, da je leta pustila, vase zabiti močne kline in napeti preko svojih orjašKih prsi jekleno vrv, ob kateri smo na prazni«, sopihaje lezli kvišku. 1rav med zadnjimi sem se vzpenjal in kmalu sem prišel na prvo polico - Oltar. Od tam smo gledali čez rob skupino šestih mladih alpinistov, ki so skušali preplzati gladko steno, kar se tiče plezanja v navezi sem popoln analfabet, zato sem jih z velikim zanimanjem in tudi o bčudo va n j.em opazoval. '"Če. .. , če. . . , pa če še...,'" sem premišljal in v srcu sklenil, da.se na tak način ne bom podajal v gore. Opazujoč plezalce smo štirje, zaostali za glavnino. Vzpenjanje ob napeti žici je bilo zame silno zanimivo. Skalni rob, po katerem smo lezli, „e bil strm in kar strah me je bilo, .co sem se ozrl v globino pod seboj. Nehote sem se močneje oprijel žice. kdajpa kdaj sem se ozrl navzgor, pa nisem videl konca poti, kajti obzorje mi je zastiral široki hrbet mo jega predhodnjika. Ta gmota kosti in ostalega materiala, se je nevarno zibala nad oboKotu, ki sta ga tvorili ave hlačnici plavih «.avoojK, iz Katerih mi je prav pred' nosom bingljalo par težkih čevljev.’ forni s lil sem, Kaj oi bilo, če dì se to, Kar je nad menoj, zdrknilo nazaj - groza, nisem si upal misliti dalje, g veseljem sem se na Koncu zavarovan e .poti zapisal v spominsko knjigo in priti-aml žig v planinsko izkaznico, potem pa smo vsi št, rje zaostali lenuhi Kot divje Koze zdrveli za oddaljeno glavnino, došli smo jih šele na postajališču v družbi vipavskih pionirjev. Naslonil sem Se na malo Kap ^lice in gledal to živopisano skupino, ki je bila kljub dežnim kapljam nasmejana, dive, iskreče se oči so izdajale neugnano otroško kri. ki hoče vedno kaj novega doživeti in videti, kei je bil naš izlet v neznano, so nam otroci izročili kpverto z opisom nadaljne poti enako mi njim - pa smo se spet ločili. Emirat- smo se srečali- še s skupino vipavskih .mladi ncev, potem pa šli pr ko mnogih grebenov in nizkih vrhov do zavetišča Abrama. .pokrajina na Nanosu je silno zanimiva, tu vidiš A n kg motni h - ) > _ ke, .u pa. tč » ui o bd ala» krpo izu u. j j o } mnogo gnu o'■j'.', Ki tU pa ta m prehaja v 1 istna ti p ozd» z a so gr ■a ■ tu,f' za vo jake1», so na. ; oiičali številni strelni jarki, dooro maskirana skrivališča pod zemljo, mnogi nizki telefonski drogovi.... in Še in še. l\u vsakem koraku nova zanimivost. Dež n e kaplje so nam tekle po licih in pomešane z znojem kapale z brade na .zemljo, ki pa smo peli... • Pri Abramu nam je naš vodja, Ki nas sicer'vzgaja kot abstinente, dovolil, da smemo.'dati. v topel čaj. ki so ga nam pripravili, vsak pol ruma. Ko« šele druga porciji čaja in n« kaj krat p rei. )ra$ena količina ruma mi je vlila v premrle ude nekoliko top 10te. Zopet smo ma lo zapeli in v splošnem vese lju niti opazi li . ni smo, da nam ne gre preveč dobro. Od srca smo se nasmejali smešnicam, kL sta jih pripovedovali dve vipavski dekleti. Kaj bolj mi 'je ostal v spominu vi c o abstraktnem in. konkretnem. kmalu so rpivriskali za nami še tisti alpinisti, ki so preplezali steno'Oltarja. predsednik PL) je dva od njih krstil tako, eia je vsakega po trizfcat udaril, s svitkom vrvi po tistem tako nerodno imenovanem zahrbtnem delu telesa. Bili so sedaj res pravi alpinisti, ali nemi smo se ob tem zabavali, oni pa sprejeli svoj krst. Sledilo je še nekaj veselih iger in - treua je bi lo-domov. Na poti proti domu pa smo tudi vsi ostali planinci prejeli so svoj krst, ko se je voda usipala iz odprtih nebeških za. tvorni c. Na zunaj kot politi kužki, na znotraj pa veseli smo prestopali prag domače hiše in vsi, ki so ostali doma so se naui smejali in se hvalili, kako so se oni lepo imeli doma in v vinski kleti. ..eden od njih je pripovedoval takole: V vinski kleti Nedeljsko jutro je bilo temno in megleno, obetal se nam je oblačen in. celo deževen dan. , Ko sem se po končani jutranji maši in zajtrku, sem premišljeval - kaj, se ne spominjam več - in opazoval vesele obraze Id n to v, ki so se odpravljali na nedeljski izlet na Manos. Bili so veseli in živahni, saj so pričakovali marsikaj lepega, če se bo vrcue izboljšalo. Iz tega premišljevanja me je zdramil zvonec, ki je naznanil pričetek študija. Sel setu na svoje mesto in se polagoma poglobil v študij, zunaj je bilo še tu pa tam slišati glasove tistih, ki so se odpravljali na Nanos, polagoma so glasovi planincev utihnili in v hiši je nastala tišina, le iz trga je bilo slišati igranje godbe, ki j e privabljala številne gledalce. Vipava namreč praznuje 75 letnico vinarske zadruge, pred šestimi leti je bila dograjena ncva vinska klet po ameriških načrtih, prva klet tak.' oblike je bila v Prekmurju, druga v Brdih, tretja je vipavska, ker ste jo vsi prav gotovo videli, če že ne od znotraj, pa vsaj od daleč, zato ne bi hotel na drobno opisovati, jaz sem jo sicer o bi s tea 1 že pred šestimi leti, ko je bila dograjena, vendar sem šel tuai zdaj, ko je bila zop't odprta za ogled. Zbrali smo se pred vhodom Ko je prišel voaič, smo šli pa za njim. Razložil nam je, kaKO 0e klet zgrajena, Kako poteka predelava grozdja, koliKo in KaKšmh vin proizvajajo, klet je opremljena z modernimi stroji, ker je tas.o potrebno manj delovne sile in se porabi manj časa.Kakšna pa je kvaliteta vipavskih vin smo imeli priliko poskusiti, po o-bisku Kleti so namreč zunaj dajali za pokušnjo. Vsak je poskusil, katerega je notel. kislim, da so to .nedeljo prišli na račun tisti, ki 6a radi •» cu-kn e jo'V saj so se ga lahko nalezli, prav prijetno j . bilo opazovati nekatere iz nižjin razredov, k',ko so ga pokušali glažek za glažkom in se potu , ko se jim je zdelo, da bo vendarle dovolj, pomešali med gručo. Slišati je bilo tu pa tam opom by Starejših moz, Ki so z nasmehom na obrazih g vorili;-» kej, lej, saj se danes mladina še zanima. za vino, go.ovo ga prav taKo radi pijejo Kot mi"*, pa sem si mislil;"' kdo ne 01 pil taKe žlahtne kapljice, saj je Vendar boljša ko t mle&o'». ho -smo se po Končanem obisku vračali domov postajalo vse bolj živahno, ej, ko pa ima ko- zareč tako zanimivo dno ! menoj je stopala skupina fantov v pogovoru z g. profesorjem in sošolci. Nekdo je prav z rezkim glasom pripovedoval vsem pri šotnim, koliko kozarcev ga je zvrnil. Jaz pa, ki sem s svojim tovarišem stopal za njimi, sem komaj zadrževal smeh. Med potjo smo se^ tudi ustavili na sejmu krav, zame čisto vsakdanja stvar, za nekatere,Mmeščane”' pa menda nekaj izrednega, .eden njih je skočil mednje in jih začel božati in gladiti po glavi. Nismo pač vsi enaki, nekaterim so krave oolj simpatične kot vse drugo. pot nas je vodila čez trg proti domu. Obotavlja je smo stopali proti hiši. Iz vipavskega zvonika • se je glasil zvon in naznanil poldne. Pospešili smo korake, ko sem sedel v obednici pri kosilu, sem si mislil, kako to, da v Vipavi, kjer je skoraj toliko vina kot vode, vendar po vsaki jedi pijemo le vodo!! ■ Job in Miš el S. Ksaverija P ire v vipavskem semenišču Nepričakovanega obvestila, da bo nas obiskala s. ksaverija Pirc, smo se zelo razveselili. Ker se taka priložnost ponudi le včasih, smo nestrpno pričakovali, kaj nam bo lepegja povedala. S. Ksaverija je uršulinka - misijonarka. Pred 45. leti je zapustila domovino in odšla v misijone v Azijo. Bila je nekaj let na Kitajskem, sedaj pa je v Bangkoku na Tajskem, po dolgih letih je obiskala svojo rojstno deželo in med drugim je prišla tudi v vipavsko semenišče in nam nekaj povedala o misijonskem področju in o deželi, kjer deluje. Ta^o smo imeli misijonsko proslavo že pred misijonsko nedeljo. Ob določeni uri smo se zbrali v naši dvorani. Kmalu je prišla s. ivsaverija. Sprejeli smo jo z burniti; plosKanjem. Najprej nam je misijonarko pred stavil g.. spiritual in izrazil veselje, aa imamo čast v svoji sredi pre pozdraviti s. Ksaverijo. Nato je ob spremljavi kitar zadonela iz vseh grl pesem ■*' Misijonar ". Končno je spregovorila s. ksaverija. Takoj je prešla k osredni temi - k predavanju. Z diapozitivi in- besedo nam je prikazala velemesro pang-kok, ki ima že dva milijona prebivalcev, prvo, kar vzbudi pozornost, so mogočne pagode, ki jih je 496, v vsej državi pa kar 19.667. pagode so najlepše stavbe na Tajskem. Notranje stene so Skoraj vse obbite z zlatom, častno mesto v pagodi ima pudo va soha, pred katero zlasti moški >. lo zbrano molijo in.se priporočajo xluai. lučki je živel v šestem stoletju pred Kristusom in je začet nik budizma. Te vere, oz. filozofije, ki je ateistična, se držijo skopaj vsi Tajci, zlasti borici -budistični menihi, ki živijo strogo astetsko kivije nje. Za navadne ljudi je postavljenih pet zapovedi, za norice pa kar 227. Kako privlačuje bonsko življenje pričajo številke. Keta 196o je Di lo na Tajskem 113. 644 boncev, novincev pa 6o.o5b. glavno pravilo boncev je premagovati samega sebe, odstranjevati iz svojega življenja sedem zvijač, ki jih rodi človeška narava (to so naši poglavitni grehi), in se trudijo biti door i. če na tem svetu tako živijo, pridejo po smrti v nirvano, kjer je mir in ni trpljenja, nudisti Vc.rujc-jo tudi v.• preseljevanj e duš, zato je njih prva zapoved: ne ubijaj ! Pestra Ksaverija se ukvarja s poučevanjem deklet in vodi s sestrami svojo šolo. V začetku niso imele ničesar, potem je b-ila primitivna hiša za šolo. nanes se je na tistem mestu sodobna stavba. V njej poučujejo okrog 6oo na va a no revnejših deklet, da se morejo potem z delom pre -z i vij ati . totem nam je misijonarka, s filmom prikazala življenje in delo misijonarjev. Na Tajskem delujejo kot misijonarji predvsem redemptoristi in lazaristi. Med predavanjem smo se učili tudi siamščino, ki je tonski jezik(ima pet tonov). Za konec se je s. ksaveriji nahvalil g. vice-rektor. Povdaril je vlogo slovenskih ujìsi jonar j ev v svetu - Barage-in Kno blenar ja j razen njih se uveljavljajo tu di slovenske misijonarke, med katerimi zavzema častno mesto s. ksaverija, ki je velik zgled požrtvovalnosti in delavnosti s še eno slovensko misijonarko. Tako zastopata v misijonu na Tajskem slovenski narod samo dve misijonarki. S. ksaveriji smo vsi zelo hvaležni, ker smo z nje nim predavanjem spoznali deželo, kjer mnogi še ne poznajo Kristusa. Želimo ji, da bi se srečno vrnila na svoje misijonsko področje in naj jo pri njenem nadaljnem delu podpirata božja pomoč in blagoslov, da bi še naprej uspešno izvrševala svojo važno E. P. nalogo. V VIHRI Bučite valovi, podite vetrovi oblake ! Strele ognjene, izžgite srce, ki bol mi povzroča, gorje ! Bliski žareči, posezite v boj, ki bije nocoj spet Bog ga z menoj! V vihri tavam okrog, kdo zmagal bo, jaz ali Bog ? V vihri tavam okrog in molim, da zmagal bi Bog. - a - Proslava v čast Kristusu kralju Na nedeljo kristusa kralja imamo semeniščniki svoj praznik. V ta namen smo organizirali proslavo in jo posvetili ekumenizmu. Za uvod je sem eniški zbor zapel starosloven-sli '"G tč e naš’". Sledile so deklamacije Franceta Balantiča, religioznega misleca in expresionista. V pesmih opeva razhod v svoji notranjosti med do- zz briuj in zlom. Čudovit je njegov sonetni venec, pesnite razmišlja o ognju, v katerem se Končno umiri! proslavo je popestril zbor s pesmijo v starocerkveni slovanščini o (jirilu in metodu, saj je bila proslava namenjena ekumenizmu. Osrednja točka nase proslave je bilo predavanje msgr -a Rudolfa iJmeca, goriškega Kanclerja. predaval nam je o ekumenizmu in o povezanosti Katoličanov in pravoslavnih na našem jugu. To perečo stvar v cerkvi je spoznal na ekumenskem in študijskem potovanju po naši domovini, načudili smo se, ko je povedal, da je bil mahnič zaslužen ekumenski delavec med hrvati in aa ga lahko imenujemo mučenca ekumenizma. Gospod Klinec je povdaril, da se moramo zavedati, da je pot do zedinjenja še dolga, stoletja so prepad med katoličani in pravoslavnimi še poglobila, desetletja ća ne bodo premostila- ireba bo moliti in* žrtvovati. Slovenci ima mo pri ekumenskem gibanju častno nalogo, Ker predstavljamo most med vshodom in zahodom, na ekumensKo gibanje pri Slovencih si je prizadeval škof Slomšek, pozneje pa profesor prane Grivec. Tudi danes delujejo mnogi slovenski duhovniki med našimi pravoslavnimi ju-južnimi brati v duhu ekumeni zrna. prav tako tudi številne redovnice. S svojim tihim požrtvovalnim delom osvajajo srca mnohgih, zato so jih vsi vzlju bili, bolnikin1zdravniKi po bolnišnicah. Te vodijo voli ko ekumensko delo ter z ljubeznijo in usmiljenjem dokazujejo, da je edinost kristjanov n'e-i- j lepega in veličastnega. S tem padajo stene nezaupanja in strah pred katolištvom. Slovenske sestre žive v Skopju, Reogradu, bi-toli, Ohridu in drugod. V Skopju jih duhovno oskrbuje Lazarist Andrej 'pumpej-. Tu delujejo v Sionismo vem duhu: pomagaj tistemu, ki je potreben. ta0č - za svoje delo in napore najdejo v bratstvu j n ljubezni, odnosi med Katoličani in pravoslavni-i so prisrčni. Vsi vedo, da se bo edinost ustvarila samo z ljubeznijo in človečanskimi pravicami, predavatelj je zaključil s temi besedami: •" La ' ■ ' zedinjenje kiistjano je fr ;ba moliti in po tre dne so velike žrtve. Odpast morajo vsaka sumničenja in strah. Med nami ne st 3 biti več preteklosti. Glejmo samo še v bodočnost.* Po predavanju smo si ogledali še nekaj diapozitivov s tega potovanja. Navdušeni smo bili nad lepoto starih manastirov in drugih veličastnih zgradb našega juga. proslavo smo zaključili s pesmijo ■"plamen vere*, hvaležni.smo gospodu predavatelju za obsežno in zanimivo potovanje, ki nas je obogatilo in navdušile*- -Ione S.- b P 0 R T Kot že nekaj let nazaj, smo tudi letos priredili v semenišču medrazredne prvenstvo v našem športu-- nogometu, prve sezone je konec in lestvica je kar pestra, prvo mesto je kot navadno zas_e dia IV. a, ki ni bila nobenkrat premagana. Le malo šibkejša je bila II. a. Sledi jo ; IV. b, II. b, I.b III.a, in I.a. Kot najboljši strelec se je izkazal Ipavec (IV. a) 23 golov, drugi je bil Lizjak j . (II. a) 16 golov, takoj za njim jaksetič (IV. a) 15 golov, Kenda (II.a) 13.... ’ Skoraj bolj zanimive kot medrazredne so bile tekme med suhci in debeluharji ter med pritlikavci in velikani. Zanimivo je bilo to, caso suhci premagali debeluharje in pritlikavci velikane. ^ V okviru IV. razreda so icrali fazani (bodoči renči) s civilisti. V prvi tekmi je bil rezultat, neodločen, čeprav so do zadnje minute vodili.civilisti. V revanšu pa so sijajno zmagali fazani in prav nič jim ni zrasel greben; lepo od njih, mar ne? V načrtu so tudi tekmovanja.v na-miznem tenisu in rokometu, prav tako je zaželjena košarka in odbojka, vendar za to še nimamo usposobljenih Sporočilo uredništva V programu našega glasila je receno, naj bi vsak mesec izšla ena številka. Drugi mesec sole bo ze za nami. V rokah bi morali imeti ze drugo številko Isker. A kaj, ko je pri izdaji vsake številke toliko težav. Največ ja je pomanjkanje kvalitetne snovi in, priznajmo, nezanimanje za VASE glasilo. Ni dovolj, da sprasijete, kda^ bo