Boj za boljšo ustavo. So Jjudje, ki vsakokrat, kadar usta odprejo, izblebeče^o kako neum nost. , Mecl te ljudi spada Ivan Urek iz Globokega, podpredsednik narodne skupščine v Beogradu. V ,,Kmetijskem listu" dne 10. novembra je aapisal v obrambo ustave takšno kolouoci.jo, da bi se je sramoval vsak služabnik v skupščini, podpredsednik skupščine pa z njo bahavo stopa pred javnost. Prislovica pravi, da je neumnost po ce ni, Urekova neumnost pa stane nag narod tedensko po vec tisočakov. Dragocena neumuost! V pojasnijeiije te svoje sodbe bi navedli ves članek, ki ga je skupŠSinski podpredsednik iz Globokega naphal v predale ,,Kmetijskega lista." Pa bi biIo škoda za papir. Navesti hočemo le nekatere cvetke, ki so zrasle na n]ivi njegove globoke duševnosti. Urek opisuje stanje v naši državi, prodno srao dobili ustavo, tako-le: ,.Dve leti je čakala naša domovina gola, hirajoča in polna ran, brez obloke in brez strehe na rešitev. Brezglavost in brezprav nost sta jo spnavili na rob propada •• Gospodarstvo je šlo rakovo pot. ^ l.adala je samovolja, cvetelo je verižnižtvo, Na eni strani so rasli milijonarji takor gobe po dežju, na drugi strani pa se ,je kupičilo število ubogih, sir tii Ijudi, ki so našli toiažbo v neza dovoljstvu, proklinjanju in zabavlja uju." Takšno je bilo stanje naše dr žave pred ustavo. Koniu se ne bi smi2ila ta nboga država, gola, hirajoča , polna ran, brez obleke in brez stre he? Na robu prepada je bila, Na eni strani vedno več milijonarjev, na drugi strani vedno več ubogih, strtih ljudi. Milijonarji so jo vlekli v prepad , ubogi, strti Jjudje pa so nientfa ostali zgoraj, ker so našli, kakor modruje Urek, tolažbo v nezadovoljstvu. « Kdo se ne bi usmilil te uboge domovine, gole, hirajoče, polne ran — fcrez obleke in brez strehe!-'! Usmilili so se je samostojneži. Kdo bi se temu čudil ? Ne bi to bili tako dobri krist jani in ljudje mehkega, usinil.jenega srea, kakor so, 5e lega ne bi bili sto: ili. Prišli so v Beograd s srcem, polnim usmiljenja in z žepom, praznim do dna. Imeli so prilike dovolj, da so si 5Zpraznili srce in napolnili žep. iTudi temu se np smemo čudifi. Kdor domovini izkazuje Ijubezen in usmiljen]e , sme od nje pričakovati plačilo. In če je tudi domovina še tako gola in brez cbleke in brez strehe, toliko tiskanih bankovcev pa ima vedno na razpola go, da bogato plača tistim, ki so do nje usmilienega srca, Iz usmiljenja do uboge domovina so se samoštojneži zvezali s srbskimi demokrati in radikalci iu z moži Uirške vere ter so nagi ubogi državi dali ustavo! Oj ti blažena uslava! Urek ]o takole prosiavjja: ,,Ustava je naredila konec zme aenosti v zakonih, brezpravnosti na roda in samopašnosti posameznili vladujočih oseb ter nam zagotovila le par lamentarno vladanje naše države. Oi! (renutka ko je bila ustava sprejeta , ne raore noben minister izdajati kakih naredb — tudi na,jraan]žih ne — le pc. svoji volji, ampak edino parlaraMt sklepa o vseh novih naredbah ler o ;zpremembah in ukinitvi prejšnjib r.;; rerTI)." Oj, blažena država vsled in po taki ustavi! Ni nlft več zmedenosti, ni vee brezpravnosti naroda in samopašnosii vladuiočih oseb. Konec je vseh težav in bridkosti Prej gola domovina je zdaj oblečena, prej hirajoča je zdaj zdrava in krepka, prej brez obleke in stre'io, se sedaj v najleijši obleki izprehaja po najlepši hiši. Rane ni ve5 nobenc. Gospodarstvo je z rakove i.uii krenilo na stezo, ki vodi naprej. Od gospodarskega prepada smo zdaj ta ko daleS, kakor nikdar popre.;. Millionar.ev je manj in še tem so se-zman;šali milijoni vsled davkov, s kaferiini jih * s^d-ai- Sfefe-^aša kapitalistična vlada Na drugi stranf7&-§6^Lc}av" ki, naloženi kmetskemu narodu, tako znižali, cfa ni več ubogih, stvtib l]u di, ki bi '"skali tolažbo v nezadovolj stvu. Da, da, naša država je vsled cen(ralistične ust">ve postala pravcata doveta dežela, kakor jo opisuje pravljica in po pravljici žlobudravi Urek . Pravoata Indija KoromaiKlija. Naš narod, naš kmet, obrtnik in delavec pn. dobro čuti, da so razmero, ki so pol sedanjo vlado in po sedanji iistavi zavladale v naši državi, tako slabe, kakor še nikdar poprej. Samog^avost in samovoljnost mi nistrov še ni bila nikdar tako velika, kakor je sedaj,- Izdajeio se naredbe, in parlament ^ niti ne vprala za svo;]e mnenje. Tudi tako globoko v gospodarsko Kivljenje vsega naroda se gajoSa naredba, kakor je, naredba vlade o mobilizaeiji, se je izclala, ne da bi se prej Ijudski zastopniki vprašali, ali jo odobrujeio ali ne. Se le potem, ko je mobiliza-cija že bila v polnfim toku, je parlament hočeš nočeš pofrdil že izvrSeno dejanje. Ustava — člen 40 — določa, da se ljudem ne sme odvz,eti ne živina ne vozila brez primerne odškodnine, Vojaške oblasti pa so vse to jemale dostikrat brez cenitve o vrednosti in brez zapisnika o tem, komu in koliko se je komu odvzelo. Vlada ne daja parlamentu računa o denariu, ki ga troši .Ustava določa, da mora država dnžavni prora&un predložiti parlamenfu v- razpravo in odobrenje, To se še ni zgodilo. Ta ko] po sprejetju ustave bi bila vlada morala to storiti. Mesto tega ipa si je pomagala z rtvanajstinami ; do konca !eta. Z naredbo si je clovolila vsa denarna sredstva brez odobrenja parlamenta. Z naredbo so bili direktni davti, zlasti zemljarina, početvorjeni, upel^ale so se visoke pr.istojbine, prenosnine, povišale trošarine. ^'ovišala se je trošarina na vino za 1 K 4U v na liter in odredila preiskava kmetskih kleti po finančnili orgainh, Ustava, ki daje vso moč v roke ministrom v Beogradu, je vzela narodu in njegovim zastopnikom vrednost m ujjliv. Na polju šolstva je zavladala najhujša samovolja od ministra odvisnega uradništva in uCiter^va. — Ljudstvo na šolskem polju niraa nič govoriti Molči in plačaj! Obl]ublja se nam šolski zakon, ki bo pokopal slednji upliv ljudstva na šolo ter šolo popolnoma izročil liberalnemu učitel]st vu. Da bo upliv ljudstva in njegovih zastopnikov tera manjši in samouprava sama beseda brez vsebine, doloCa ustava razkosavanje Hrvatske in Slavenije Cim manjše so pokrajine, tem laanjša je njihova oblast in mofi. Vlada, mecl njimi samostow"ni minisfer, ,|e zakonodavnemu odboru predložila za} oiT b -ri^delitvi države. S tem zako nom, ki ga^jr^nKUrSi0 samostojnl, se Slovenila razkosava na ^v3"J??Kr^ni (or se ljubljanski oblasti pridel|3]j|~ številni kraji Stajerske: brežiški, sevniški, laški okraj in nekateri kraji lcozjanskega okraja. iTo je posledica tlažene centralistične ustave, ki ]o samostojneži proslavljajo kot veliko srečo za naš narod. Odkar je sprejeta ustava, gre pri nas vse navzdol v notranji in zunanji politiki. Pred spr.ejet]em usfave je naša krona v Curihu na Svicarskem veIjala vsaj 4 santime (po naše vinarje), pretekli teden pa samo 1.3 vinarja (!). Krasen napredek! Ce bodo dolgo vladali liberalci in samostojni, smo kmalu tam, , kjer je propadajoča Nemška iAvstrija, Tudi to je Blagor, ki ga je prinesla centralistična ustava. Gospodarsko nazadova,n]e, osara •¦ Jjenje v zunanji politiki, vedno bolj rastoča nezadovoljnost naroda in zlasti kmetskih in delav3kih slojev, vse to najboljše označuje položaj države po sprejetiu centraJistične ustave. Za to pa ne bo ponehal klic, marveč se ojačuje od dne do dne: Dajte nam boljšo ustavo! Dajte našemu narodu avtonomijo!