Izb* J* jaued dailjr «oapt Saturdajs, Sunday» and Holidaya lETO-VEAR XXXVI PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote * Cena lista je $6 00 Uredniški in upravnilkl prostori: 2687 South Lawndale Ave. Office ol Puhlica tion: 2657 South Lawndala Ave. Tslsphone, Rockw*U 4904 Sc^JS {anUary »«■ .t th. pct-offic ■X intcago. IUtnots, m»d«r th« Act ot Concran at March «. Itn CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 10. NOVEMBRA (NOV. 10). 1944 Am ptance for mailing at special rate of postage provided for ih iection 1103. Act of Oct. 3. 1917, authoriged on June 4. 1918. Subacription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 221 Ameriške kolone naskočile Metz; velika ruska ofenziva na vidiku. Tretja ameriška armada v ofenzivi na 87 milj dolgi fronti med Metzem in Nancyjem. Britske čete čistijo ozemlje ob reki Meuse. Nemci izgubili 80,000 vojakov v bitkah z zavezniki na holandski fronti.—Berlin naznanil koncentracije ruskih oklopnih in topniških oddelkov v predmestjih Budimpešte. Poročila o divjanju civilne vojne v ogrskem glavnem mestu se vzdržujejo.—Deževni nalivi zavrli operacije ameriške sile na filipinskem otoku PARIZ. 9. nov.—Čete tretje imariik« armade so stopile v akcijo pri Meisu, najmočnejši Mmilri trdnjavi v severovshod-ni Franciji, ter s tem rasiegnile oftnzivo na 87 mil) dolgi fronti. Amsrlške žete pod povelj -dvom generala Pattona naaka-kujajo obrambne utrdbe ne obeh itransh Metia. Soudeleženih Je oai 1000 bojnih letal, ki drobijo nacijsld odpor. LONDON. 9. nov.—Poročila is Moskva in Berlina pravijo, de n ruske armade pripravljajo na raliko ofenzivo, Id ee vsak čas priens na vsej dolgi fronti od Donava do srkilka. Pari*. 9. nov.—Tretja ameri-ika armada, katere poveljnik je general George S. Patton, je začela novo ofenzivo na 87 milj dolgi fronti med Metzem in Nan-cyjem, kjer je koncentrirana nemška sila. Čete te armade so prodrle tri milje daleč v smeri nemške Saarske kotline in zasedle trinajst francoskih vasi. Štiri divizije ameriike armade so šle v akcijo, katero podpirajo bojna letala z bombardiranjem nemških pozicij. Prodrle so do reke Seille in nemške trd-njavske črte pred Metzem. Ame-nčani so ujeli več sto sovražnikov v prvih urah ofenzive. Ljute bitke med amerišjco in nemško silo divjajo na ozemlju med Pont-a-Moussonom in Cha-teau-Salinom, kakor tudi pri No-menyju in Rouvesu. Britske armade pod povelj-itvom feldmaršala Montgomery-ja čistijo otok Walcheren in ozemlje ob reki Meuse pri Moer-djiku, Holandija. Te so ujele «>.000 Nemcev in zdrobile dve nemški diviziji v operacijah na holandski fronti. Skupne nemške izgube v juž-nozapadni Holandiji so narastle na 80.000. Število uključuje ubite. ujete in ranjene vojake. Kanadske čete so se včeraj izkrcale na otoku Schouwenu v bližini VValcherena. ' Prva ameriška, armada je za-vojevana v ljutih bitkah z Nemci pri Hurtgenu, 13 milj južno-vzhodno od Aachena, nemškega obmejnega mesta, ki je nedavno P^lo. Ozemlje pri Vossenacku J* tudi pozorišče ljutih bitk. krnsko poveljstvo je zagnalo pehotne in oklopne kolone v boj Proti ameriški armadi. 9 nov.—Poljske in brit-čete se vale proti Forllju, godnemu koncu italijanske Okupirale so goro Casa-p ,n več strategičnlh višin. , * so ,,fldaljene samo dve mi-"d Forlijg. ^žn-ni nalivi še vedno ovira-Y, "P^aeij* |>ete ameriike arma-^ o/emlju pri Negru in v bil f"11 ki spaja Rimini z Bo-komunikacijskim centrom *v"rni Italiji. General Wil-'jriik zavezniških sil v r fM,,/'''lju, je ob drugi oblet-7r ' -i/ije severne Afrike na-d« w zavezniki dosegli ust« he v operacijah proti v Italiji, obenem pa r"l. da so v teku pri-vellko ofenzivo proti Un4on jun,—Maršal Sulin "!rHbi dneva naznanil, da ; ' -rrr.ade zasedajo pozicije v , , Pripravami za ofenzivo ,li ■'»■mcem. Izgleda, da prvi sunek pride na fronti pri Budimpešti, čeprav Stalin ni omenil te možnosti v svojem naznanilu. Glavno ogrsko mesto oblega druga ruska armada. Berlin poroča o koncentraciji ruskih oklopnih in topniških oddelkov v predmestjih Budimpešte. Poročila o divjanju civilne vojne in bitkah med ogrskimi in nemškimi četami v Budimpešti se vzdržujejo. Ta tudi trdijo, da je več tisoč ogrskih vojakov de-zertiralo iz armade in se pridružilo Rusom. Leyte, Filipini. 9. nov.—Ameriška pehotna divizija se bojuje proti japonski sili na tem otoku v blatu ob cesti, ki vodi v Or-moc, japonsko vojaško trdnjavo na konici otoka. Orkan, spremljan z nalivi, je spremenil nižine v močvirja. General Douglas MacArthur poroča, da so nalivi in orkan zavrli operacije ameriške sile. Prve ameriške čete so kljub temu prodrle do točke, ki je oddaljena samo deset milj od Ormoca. Pearl Harbor. Havaji. 9. nov. —Enajst japonskih letal je metalo bombe na ameriške pozicije na otoku Saipanu, ki pa niso povzročile nobene škode. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so se ameriški letalci dvignili v zrak in sestrelili štiri japonska letala, tri pa poškodovali. Velike nemške izgube razkrite Čez dva milijona vojakov ubitih in ujetih London, 9. nov. — Uradna poročila kažejo, da so Nemci Izgubili 2,044,090 vojakov v bitkah z zavezniki na vzhodnih, zapad-nih in južnih frontah v zadnjih šestih mesecih. Število uključuje ubite, ranjene in ujete. Nemške izgube so znašale od maja do novembra tega leta 790,000 na ruskih frontah, 1.060,-090 na zapadni fronti, v Italiji pa 194,000. Maršal Stalin ni pojasnil, ko je naznanil, da so Nemci izgubili 790,000 vojakov v bitkah z Rusi, koliko sovražnikov je bilo ranjenih. Moskva je v septembru naznanila, da je bilo 1,185,-467 Nemcev ubitih in ujetih v dobi od 23. junija do 1. avgusta To pomeni, da so Rusi v ofen živi uničili 120 nemških divizij Naciji odložili proslavo puča Vojna situacija omenjena kot vzrok London. 9. nov,—Voditelji nacijske stranke so prvič odložili proslavo izjalovljenega Hitlerjevega puča v pivnici v Monakovu 1. 1923. Pojasnili so, "da je bila proslava odložena zaradi vojne situacije." Prej so prihajala poročila, da bo imel diktator Hitler običajni govor. Šele opolnoči so nemške radiopostaje citirale naznanila v listih, da Hitler ne bo govoril in da je bila proslava odložena za nedoločen čas. Berlinski list Deutsche AUge-meine Zeitung je poročal, "da se tradicionalne proslave in manifestacije nacijskega puča ne bodo vršile, ker morajo biti vsi napori nemškega ljudstva osredotočeni na vojno. Vršile se bodo pozneje." Govornike na nemških radio-postajah je stalno motil neznan glas z vprašanji, "zakaj Hitler ne govori?" Odložitev proslav je nadaljnji dokaz, da se je Hitler umaknil iz javnosti. On se ni oglasil od 20. juliji ko je bil izvršen atentat na njegovo življenje. Žid je umorili britskega poslanika Ameriška vlada izrazila obžalovanje Kairo, Egipt, 9. nov.—Atentatorja, ki sta napadla in ustrelila orda Moyneja, britskega poslanika na Srednjem vzhodu, sta bi-a identificirana kot člana židovske teroristične organizacije. Poslanik je bil ustreljen na cesti v Kairu, ko je stopil z avtomobila. Atentstorja sta Moia Cohen in Izak Salzmann. Židovsko teroristično organizacijo v Palestini je ustanovila Sternova ganga. Ta se je odcepila od židovske vojaške organizacije, ker se je slednja izrekla za premirje z Veliko Britanijo, ko je izbruhnila vojna z Nemčijo. Gotovo je, da bo umor britskega poslanika podžgsl sovraštvo proti Židom v Pslestini, ker tole-rirsjo teroristično organizacijo. Trdi se celo, da imajo voditelji drugih židovskih grup stike s to organizacijo. Washlngton. D. C» 9. nov.— Pomožni državni tajnik Edward R. Stettinius je Izrekel v imenu ameriške vlade obžslovsnje zaradi umora britskegs poslanika MoyneJa v Kairu. On je Instru-irsl ameriško poslsništvo v Londonu, nsj sporoči obžalovanje zunanjemu ministru Edenu. Stettinius je dejal, da Je bil J* na prau Italijanska misija dospela v Amfriko New York, 0 nov. — Italijan ska misija treh članov je dospela sem v pričakovsnju, da bo dobila v Ameriki posojilo zs fi nancirsnje oživhenjs Italijan skih industrij. Člani misije so Raffaele Mattioli, Egidio Orto na ln Qulto Quintieri. Fašistični prosekutor Isgro aretiran Rim. 9. nov. - M.chele Isgro fašistični prosekutor. ki je po»b veliko število aovrsžnikov Mus-soltnijevegs režima v končen tracijska taborišča, je bil sreti ran. Domače vesti Seja JPO SS Chicago.—Prihodnji torek se vrši seja eksekutive JPO-SS v glavnem uradu SNPJ. Na dnevnem redu bo zopet vprašanje sodelovanja s pomožno akcijo ZOJSA. Seja je bila sklicana na pritisk organizacij, ki niso zadovoljne s sklepi zadnje od borove seje. Lausche bo novi governer Cleveland.—Pri volitvah zadnji torek je bil elevelandski župan Frank Lausche izvoljen za governerja države Ohio. Svojega republikanskega tekmeca je porazil z okrog sto tisoč glasov roosevtlt apelira za enotnost ' J Volitve demonstrirale • zivljeneko silo demokracije LAUSCHE IZVOLJEN ZA GOVERNERJA Hyde Park. N, Y„ 9. nov,— Predsednik Roosevelt je sinoči apeliral na ameriško ljudstvo za enotnost, da Amerika zmaga v tej vojni in doseif trajni mir, zaeno pa je poudaril, da so volitve demonstrirale žlvljensko silo ameriške demokracije. Roosevelt je dobil ogromno število telegramov od ljudi iz vseh krajev dežele z zagotovili, da bodo podpirali njegovo administracijo. Ameriški državljani so pri prvih volitvah v vojnem času od civilne vdjne odločno in z ogromno večino glasov zavrgli načela izoladontltov in se izrekli za sodelovanja Amerike z državami v okviru 25druženih narodov v prizadevanjih, katerih cilj jc ustanovitev svtetovne organizacije, ki naj bi vzdrževala in ščitila mir po zaključenju sedanje vojne. Stephen T. Early, Rooseveltov ta/nik, je dejal, da mnogi telegrami naglašajo, da je izolacija mrtva. Vodilni teolacionisti so bili poraženi pri volitvah. Roosevelt je naznanil, da se bo jutri vrnil v Waahington./l Washlngton. D. C.. 9. nov.— Zadnja poročila 0 izidu volitev kažejo, da je Roosevelt zmagal v 35 državah, goVerner Thomasl Chicago — (ilavnf urad jednote E. Dewey, kandidat republikan- * ~ * ' ske stranke pa v trinajstih, med katerimi so tri dvomljive. Motnost je, da bodo tudi te prišle v Kooseveltovo kolono, ko bodo vsi glasovi prešteti. Nepopolna poročila kažejo, da Je Roosevelt dobil 22,303,237 glssov, Dewey pa 19,597,217 glasov. Demokrati bodo imeli, večino v obeh kongresnih zbornicsh. Dobili so najmsnj 25 dodatnih sedežev v nižji zbornici. Ds Je odbor za politično akcijo Kon-giesa industrijskih organizacij igral važno vlogo v volilni kampanji in pripomogel k ponovni izvolitvi Roosevelta za predsednika Združenih držav, dokazuje izid volitev. V nižji kongresni zbornici bodo imeli demokrati 239 sedežev, republikanci 194, Ameriška delavska stranka (New York) ene-jfu in progresivna enega. V senatu bodo demokrati imeli .r>7 sedežev, republikanci 38, progre-sivci pa enega. Columbus. O« 9. nov.—Cleve-landski župan Frank J. Lausche, demokrat, Je bil izvoljen za governerja z večino okrog 100,000 glasov. Njegov protikandidat James G. Stewart, republlkaner in župan v Cincinnatiju, Je bil ^•orsžen. Lauscheta so |>odpirsle unije Kongresa industrijskih orgsnizs-dj. On Je dobil večino glasov v industrijskih meatih v severnem FRANK J. LAUSCHE večine, medtem ko je bil Roosevelt v Ohiu poražen, l.auiche ni priljubljen samo med Sloven ci, marveč tudi med drugimi narodnostmi. Za njegovo izvolitev je na vsej črti delovalo tudi or ganizirano delavstvo, brez katere pomoči bi ne bil izvoljen. Oblak je 9. nov. obiskal Johh Volk, član društva Slavije l SNPJ, ki je prišel na obisk k svoji družini iz San Francisca, Ca!., ikjer je uposlen v ladjedelnici že dalj časa. Is Clevelanda Cleveland.—V Franciji Je dne 21. sept. umrl za poškodbami, ki Jih je dobil v bitki prejšnji dan, Pfc. Joseph M. Stinčič, sin dru-žine Harthoiomew Stinčič. Pri vojakih je bil od leta 1941 in pre-ko morja poslan v začetku 1944 Poleg staršev zapušča tri b/*ate (dva v oboroženi sili, Johna v Franciji, Franka v Missourijii) in tri sestre.—Josephine Zupančič je bila obveščena, da se njen mož Pvt. Joseph Zupančič nahaja v bolnišnici v Angliji radi ran, ki jih je dobil 6. avg. v bitki v Franciji. On je sin mrs. The rese Zupsnčič in ae nshsja pri vojakih od decembra 1943, preko morja pa od julija t. I. Njegov brat Stanley je pri vojakih v Nevadi.—Dorothy Maček Je prejela pismo od svojega moža Pvt. Roberta J. Mačka, da je bil težje rsnjen na italijanski fronti 14 okt. Star je 26 let, oče 16 mesecev stare hčerke in sin družine Otto Maček, K vojakom je šel Glavni cilj Rusi je I je mir Tako pravi profesor Lange Chicago. 9. nov.—Oscar J. Lange, profesor na člkaškl univerzi, ki je bil pred nekaj leti profesor na univerzi v Krakovu, Poljska, je v svojem govoru pred člani mestnega kluba izjavil, da je glavni cilj ruske zunanje politike mir. Lange je pred nekaj meseci obiskal Moskvo, kjer je imel razgovor z maršalom Stalinom in drugimi ruskimi voditelji. Pit povratku v Ameriko je dejal, da je Stalin za močno in neodviano poljsko državo in prijateljstvo meti njo ter sovjetsko Rusijo. "Rusija je za sodelovanje z Ameriko in drugimi državami ne samo v vojni, temveč tudi v povojni dobi," je dejal Lange. Ako bodo sedanji zavezniki Rusije skušali zgraditi močno Nemčijo, je možnost, da jih bo Rusija prehitela. Ustvarila bo sovjetom naklonjeno Nemčijo s pomočjo prijateljskih nemških generdlov, Dva glavna razloga -sta, zakaj je cilj sovjetske zunanje politiko mir. Rusija je bolj trpela v sedanji vojni ln doprinesla večje žrtve, človeške in ekonomske, kot katera koli druga zavezniška država. Notranja ruska situacija se bo ustalila, če bo Rusija uši-vala mir v prihodnjih dvajsetih letih. Mir jI bo dal priliko za razvoj industrij ln poljedelstva." Lange je dalje rekel, da je Rusija za kolektivno zaščito. Za tako zaščito sta se Izrekla tudi predsednik Roosevelt in driavn* tajnik Hull. Stališče sovjetov je, da kolektivna zaščita zavisi od Rusije, Velike Britanije in Ame-rike. Quisling se odpovedal oblasti Iznebiti te hoče odgovornosti za položaj London, U. nov.—Norveška ubežna vlada Je na podlšgi po-točila iz zanesljivih virov naznanila, da se je major Vidkun Quialing, Hitlerjeva lutka, odpovedal oblasti in umaknil v zavetje na svojem posestvu v bližini Osls, norveškega glavnega mesta. Joročilo dostavlja, ds je Quls-lingove posle prevzel Jonas I.le, notranji minister in načelnik norveške policije. Njegova pozicija sličl oni Heinrlcha Himrn-lerja, načelnika Ciestapa, nacijske tajne policije. Lle se je obvezal, da bo vzdrževsl red ln mir na Norveškem. "Izgleda, da se Je Quisllng prostovoljno umaknil s pozorišča," prošlega februarja, preko moija pa v začetku avgusU. Njegov I j«, r(.}«litičnih mašln To bi btla v resnici voda na mlin republikanske sttanke kot tud- korumpiranlh bosaov demokratake stranke Delavstvo in tudi detela na splošno bt s tako politično "regru-pacijo v resnici ničesar ne pridobila. Kar dežela tn delovno ljudstvo potrebuj« ie ustanovitev nove levičarske masne stranke s ptogtamom /a daleko»e/ne go*pt»dar*ke reforme, katerih ae stari kapitalistični sttank« ne bosta nikdar oklenili, marveč Jih dosledno pobijali Ta ah dru«a stara stranka bt se jih morda oklenlh le tedaj, če bi se pojavila močna tretja stranka, ki bi ograiala "status quo M In še v tem nrimeru b« novi stranki "ukradla" le bolj refor-mistični del programa, ki ne ogroža, marveč le blati nedoatatke tn gnilobo kapitali/ma Nekaj shenega kot te na primer storil deal" s socialističnimi zahtevami /a socialno zavarovanje -O tem le prihodnjič. Po $1: mrs. Pagon, Frank Drobiž, Andy Broda. Hvala vsem darovalcem! Nabirali sta Mary Pangeršič in Frances Kebe. Hvala obema! Mary je nabirala tudi obleko po hišah in jo zapeljala na Imperi-al. To je storila kljub temu, da je kot skrbna farmarica vedno zelo zaposlena. Frances pa je poleg tega darovala mnogo obleke. ~ Priobčevanje imen darovalcev vzame v resnici dokaj prostora, toda se je temu težko izogniti. Ljudje to pričakujejo, s tem je tudi olajšano delo nabiralcev in tako je tudi uspeh nabiranja izdatnejši. Zanima tudi čitatelje. Večinoma smo se pred časom selili iz kraja v kraj, da smo raztreseni po vsej deželi, ter nam je radi tega ustreženo, ako vidimo med darovalci znano ime. Vsaj jaz pregledam vsak izkaz in si potem ustvarjam različne sodbe. Do sedaj smo pač vsi bore malo prispevali. Po poročilu L. Adamiča, nameravajo sedaj spraviti skupaj darov v vrednosti pol milijona. To je velika vsota, ni pa tako velika z ozirom na tamkajšnje potrebe. Samo nekoliko računa. Jugoslavija je štela pred vojno kakih 16 milijonov prebivalcev. Z gotovostjo se more ugotoviti, da je bilo po-morjenih radi bolezni in pomanjkanja nekaj milijonov ljudi. Recimo, da bo ostalo s Primorsko vred kakih 12 milijonov prebivalcev. Vzemimo za primero obutev. Najmanj polovica prebivalcev, to je šest milijonov, bo potrebovalo vsaj po en par čevljev, za katere ne bodo ime-H sredstev, da hi se jih nabavah. Recimo, da stane vsak par $2, kar je seveda zelo malo. Vidimo, da bi potrebovali samo za čevlje 12 milijonov dolarjev. Naj vsak sam preračuna, kaj vsega je treba in koliko približno stane, da so človek odpravi od nog do glave. Precej dolarjev! Pomnoži te dolarje z milijoni razcapanih siromakov, pa boš videl, kake vsote bi potre- bovali samo v ta nšmen. To pa je samo mali odstotek potreb. Jugoslavija je večinoma poljedelska dežela. Na tisoče domov in gospodarskih poslopij je požganih. Živine najbrže bo ostalo zelo malo. Isto ta ko vozil in gospodarskega orodja. Zemlja je tudi izčrpana, ker radi j>omanjkanja živine ni bilo potrebnega gnojila in brez tega se zemlja hitro izrabi. Poleg vsega tega je ljudstvo radi dolgotrajnega pomanjkanja in trpljenja telesno in duševno črpano. Treba bi bilo atomilijon-skih vsot za uspešno pomoč. Teh seveda ne bo in trpljenja bo tam dovolj še leta po sklenitvi miru. Na vse to je treba pomisliti, kadar kaj darujemo. Nekateri računajo, da je dovolj, ako se z nekaj dolarji odreže jo za vselej. Do sedaj smo imeli izgovor, češ, da ni bilo direktne zveze z domovino. Od sedaj naprej ne bo več tega izgovora ter bo treba dajati še in še! Marsikatero dragoceno življenje je v naših rokah. Ako jo pustimo poginiti, potem bi se morali počutiti kot zločinci. S trpljenjem, zatajevanjem, s pravim križavim potom so oni v polni meri doprinesli, v veliko večji meri kot moremo mi v danih okoliščinah, da mi in naši znanci, ne bi postali sužnji najbolj krutih izkoriščevalcev. Zgodovina se jih bo spominjala na vse večne čase in spominjala se bo tudi nas, ako se sedaj zavedamo veličine njih brezmejnih žrtev in doprinosa za svobodo človeštva. Res da ni v naši moči, da bi mogli odpomoči vsemu zlu, toda z dobro voljo lahko rešimo veliko. Res, da se bo po končani vojni tudi za nas marsikaj spremenilo. Toda še zdaleč ne kaj takega, kar bi se dalo primerjati njih usodi. Je skoraj nemogoče, da bi nas moglo doleteti kaj takega, kar so morali oni prestati. Nekaj življenj naših dragih bomo tudi mi izgubili—temu se v tej grozni katastrofi ne moremo izogniti— toda v gmotnem oziru se nam ni bati hudega. Domovi, tovarne, železnice, poljski pridelki, razne rude pod zemljo in stvarno ekonomsko vodstvo so nam garancija za to. Nikakor pa ni pravilno, da imajo gotovi elementi vsega v izobilju, medtem ko mnogi umirajo od vsega hudega. Zatorej, zavedajmo se tega, popravimo, kar smo zamudili, kajti to se pričakuje od nas, od razsodnih ljudi in človekoljubov. Vene. Palclch. V stari domovini je Mla velika revščina še pred prvo svetovno vojno, v stari Avstriji, in to navzlic temu, da je bila bogata poljedelska država. Take razmere so vladale zato, ker ni bilo pravih voditeljev. Vse preveč lenuhov je bilo, zato j« država propadla. Oni rojaki, ki so delali v premogovnikih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju dobro vedo, da je bila tam velika revščina. Kako so tedaj tam živeli delavci, bi bilo skoro sramotno popisati. V premogovniku sem delal z nekim možem, ki mu je bilo kom^j 40 let, a bil je fizično že popolnoma izčrpan. - Imel je veliko družino, a denarja ni videl celo leto, kajti bil je dolžan koropa-niji več kot pa je zaslužil. Mož je imel veliko družino in tako je moral garati k&t suženj. Za neoženjene je bilo malo laže. Mnogi Bb šli za delom na zgornje Štajersko, kjer se je malo bolje zaslužilo in so včasih imeli jajca za zajtrk. Nekateri pa so odrinili v Nemčijo. Tam pa smo imeli tudi meso ali pa se kaj boljšega. Potem pa smo odrinili v Ameriko, v svobodno deželo. Tu pa se nam ne godi slabo. Prijatelji, spomnimo se tudi na našo mladino, ki preliva kri v domovini in po vsem svetu.*, Opomnil bi Še, da bi malo ti stega denarja, ki ga zapravimo za zabavo, prihranili in ga potem darovali za naše uboge rojake v stari domovini. Anton Klanšek. O STARI DOMOVINI Eaat Mollne. IU. — Ni še dolgo, ko sem čital v Prosveti poročilo lz naše naselbine. Toda dotična oseba nl poročala resnice, ko jc zapiaala, tla se Slovenci v tej naselbini ne zanimajo za siromake v stari domovini. Kolikor je meni znano, smo poslali velik zaboj stare in nove obleke na priatoino mesto. Zaboj smo napothni mrs. Penca, mr. Rcsetich in podpisani. Tudi denar smo že ve£*rat prispevali; vsak po svoji moči in še bomo dali. Vsa čast in priznanje gre mrs. Penci, katera vpr&ša vsakega za pomoč za staro domovino, tudi brate Hrvate. Ostanki Junaških Poljakov, kl ao bili po dvefc meaecth krvavih bojev poraftenl v Varšavi po ponesrečeni ravoltl. korakajo v na ctjako koncentracijsko taborišč«. Na allkl Je vtdeti tudi rotlega palčka, ki sveato spremlja svojega gospodarja. PISMO NEČAKA Latrobe, Pa. — Ne pišem rada, čitam pa, posebno od tedaj odkar sva z možem ostala sama. Najin edini sin je pri vojakih že dve leti. Dne 25. junija pa je bil prestavljen v Anglijo, kjer se še danes nahaja, in sicer pri osmem letalskem zboru. Naši ameriški vojaki so zelo velikodušni. Frank Blatnik iž New Derryja, Pa., je res mla denič, ki je vreden vsega spoštovanja. On je pri vojakih na otoku Korziki in se je t$m seznanil s primorakimi ujetniki in tudi s Posipom Ukovičegi, ka teri je sin moje sestre. Josip mi je pisal in poslala sem mu bom bonov in cigarete. tudno naključje. Frank Blat nik je bil premeščen k drugi kompaniji in pisal mi je, da se je'sestal z mojim drugim jieča kom Stanislavom Ukovičem, ka teri je Josipov brat. Čestitam Blatnikovi družini, ki ima tako dobrega sina! Želim se zahvaliti Josephu Godini iz Sharona, Pa. Ko je čital o mojem nečaku, je prišel k meni in vprašal po njemu. Prav tako se želim zahvaliti Mariji Deklevi iz Ohia in Marij: Koren iz Chicaga. Ona je soseda in je pisala nečaku. Dobila je kmalu odgovor, nato pa poslala božično darilo. Mary, zahvaljujem se ti, namesto njegove matere, katera ne ve, kje so njeni sinovi. Oba mladeniča pozdravljata vse rojake iz njunih domačih krajev. Tu priobčujem naslova mojih dveh nečakov: Josip Ukovič, 327th Siovene Compaity, A. P. O. 38«, U. S. Army, Postmaster New York, N. Y. Stanko Ukovič, 231th Siovene Company, A. P. O. 386 U. S. Army, New York, N. V. Naj priobčim Stanko^ovo pismo. "Predraga teta! Danes sem prejel razglednico, ki ste jo pisali mojemu bratu Josipu. Tisti vaš znanec, ki je prejel razglednico, je bil do sedaj z njim, ali sedaj je premeščen k moji kompaniji. Izročil mi je razglednico, jaz pa obiščem brata v nekaj dneh in jo mu bom dal. Draga teta, pišete mi. kje se nahaja ta in oni, toda jaz ne vem za tiste, ki so ostali v Italiji, kajti poteklo je že leto dni, ko nisem dobil nobene poki* od doma. In tako ne vem nič, kaj se ie zgodilo s sorodniki. ; Kar nas je ostalo na Sardiniji, smo srečni, da vemo drug PRISPEVAJMO ZA DOMOVINO Plttaburgh. Pa. — Žene iz ?ittaburgha in okolice, zbudite se, kajti čas je kratek. Jugoslovanski parnik ne bo dolgo zasidran v New Vorku, zato moramo vsi na delo sedaj, da ga napolnimo. . . Veliko življenj naših bratov in sester v Jugoslaviji lahko rešimo, samo čevhočemo. Naši sorodniki v stari domovini umiralo od gladu, nanA pa ničesar ne manjka. Samo poniislite, kako t>i se mi počutili, ako bi morali prevedriti v zimi samo eno noč 30d milim nebom. Naši partizani, otroci in žene pa se borijo skorkj brez vsega že tri leta. Torej, dragi rojaki, možje in žene, odprite svoja srca in darujete za staro domovino. Prepričana sem, da med nami ni tako siromašne družine, da ne bi mogla darovati vsaj pet dolarjev in ne bi se prav nič ne poznalo. Seveda, nekateri bi lahko dali veliko več. Toda, saj veste kako pravijo, da bodo darovali po vojni oziroma poslali denar ali blago svojcem. Toda po vojni bo prepozno. Sedaj storite svojo dolžnost, da vas ne bo pozneje pekla vest! Dragi moji, vi ne morete ča kati, da bi jeli. šele čez mesec dni. Mi moramo jesti danes, če hočemo živeti. Isto velja za na še rojake v Jugoslaviji. Jugoslovanski kapitan Kova-čevič nam je povedal, da ljudje v stari domovini nimajo niti soli, ki je neobhodno potrebna za življenje. Ljudje božji, ako imate srce v prsih, usmilite se lačnih in preganjanih! Ne čakajte, da vas bomo prišli prosit na dom, sami prinesite na prvo postojanko. To je vaša in moja dolžnost! Vsak četrtek šivamo za naše rojake v starem kraju. Pridite nas pogledat in prinesite s se boj obleko, obuvalo, živež ali de nar.' Prva pomoč bo razdeljena med najbolj potrebne. Mogoče je med partizani moj ali t^oj brat in bo tudi on nekaj deležen. Kdor ne mara dati deharja, naj pa sam kupi obleko, čevlje, nogovice in druge potrebščine.! Lahko sami napravite zavoje. Živila morajo-ibtti v konservah. V zavoj denite svoj naslov in boste videli, kako bodo veseli naših božičnih daril. Mogoče pride v roke tak zavoj vašemu lastnemu bratu ali pe sestri. Nekateri trgovci niso še nič dali. Mislim, da ne bi bilo za vas zelo častno, ako ne bi bilo vašega imena na tabli v Slovenskem domu. Vse darove sprejemamo v Slovenskem domu na 57th in Butler st. Paulln« Fabec. tajnica slovenskega relifa. LADJA ŽE PRIHAJA . . . Clavaland. Ohio. — Vsi odborniki pomožnih in političnih akcij se vesele dobrih poročil na svojih sejah, toda blagajniki in poročevalci se tega vesele še posebno, ker dobijo gradivo za vesela in vzpodbujevalna poročila za javnost. Zadnja seja podružnice št. 39 SANSa zaznamuje število lepih sklepov ih poročil. Sklenjeno je namreč bilo, da se bo porabilo ves preostanek prireditve, ki se bo vršila v nedeljo popoldne 12. novembra v Slovenskem narodnem domu, za takojšnjo pomoč Jugoslaviji. Poslati hočemo našim trpinom in junaškim borcem božično darilo. Napočil je namreč tisti zaželjeni čas, ko nam je mogoče našo pošiljko resnično tja dostaviti. Ameriška vlada je namreč dovolila jugoslovanskim mornarjem prevoz našega blaga iz Amerike v Jugoslavijo. In to mora biti za vse vesela noyi<;a. Gotovo se naši lačni in strgani - revčki vesele te ogromne ladje, kot se veseli otrok Miklavževega daru. * V koliki meri se bomo sedaj izkazali mi Slovenci? Moja sodba je taka! V preteklosti smo res govorili, češ, saj še ni prilike za prevoz darovanega za | blaga in odlašali do trenotka. ko dolžnost!" Na vsem svetu mi edini, ki jim lahko to ^ nudimo. Res je, da smo že spevali, toda sila, ki preti z zi mo našim dragim, postaja z vsa kim dnem večja. Tudi oni si ne želijo še večjega trpljenja M ga morajo vseeno sprejemati kajti pomagati si ne morejo m itivi tudi ne morejo v grob Za to ne smejo naše dolžnosti do njih prenehati vse do tedaj ko bo tudi zanje prenehalo trp|je. nje. Skoda, da niso naši bogatini vsi tako radodarnih rok, kot Je Petek Lustrik, ki je daroval v ta namen ie do tri tisoč (jolarjev So pa mesto njih naši "nebog* tini" velikodušni, kot nas Felix Štrumbel, ki je dal na zadnji seji kar cel stotak v ta sklad Rekel je, da hoče slediti Jožetu in Liji Menton iz Detroita, ka-tera sta prišla s to idejo v'javnost. Onadva sta ustanovila sklad "velikodušnih", ko sta a-pelirala v javnosti, naj jima drugi sledijo. Dobila sta že naslednike v Detroitu pri Louisu in Jennie Urban, v Clevelandu pri dr. F. J. Kernu in Štrumblu ter v Coloradu pri društvu Orel št. 21 SNPJ. Gotovo je do danes ta sklad že napredoval. Gotova sem, da se bo tudi moje društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ odzvalo temu vabilu in prispevale če ne več, vsaj en stotak za to prvo in nujno pomoč. (Za časa te voine je društvo Naprednih Slovenk prispevalo iz društvene blagajne že nad $700.— v sklad pomožne in politične akcije. Koliko društev je, ki bi nam v tem sledila?) Charles Vrtovšnik, predsednik pripravljalnega odbora, je z veseljem poročal, da so se njegovemu vabilu odzvale vse povabljene pevske skupine, ki bodo s svojimi privlačnimi točki-mi skušale zadovoljiti posetni-ke. Nastopil bo Slovanov mošlu zbor, zbor Jadran, trio od zbora Zarje, v duetu pevki zbora Sloge, z moškim kvartetom in solo nastopom pa bo zastopana Glasbena matica. Vodja programa bo Leopold Kushlan, predsednik naše podružnice, ki se nam je kot govornik jako prikupil. Njegova navada govoriti brez slepomišenja. Kot govornika pa nastopita Mirko Kuhel, izvršni tajnik SANSa, in Janko Rogelj, prvi podpredsednik SANSa. 0-ba imata veliko zanimivega povedati. Govornika, celotno vodstvo naše podružnice in vsi pevci želimo lepe udeležbe od strani občinstva. Ker bo to prvi koncert v sezoni, imamo upanje, di bo koncert velik uspeh. Še poseben povod za velik uspeh mora vzbujati namen, za katerega bo podan, kajti ves preostanek bo porabljen za nakup najvai-nepših potrebščin, ki bodo takoj, še .ta mesec odposlane našim bratom in sestram v staro domovino. Ne pozabite, da jugoslovanski ladja že prihaja in mi jo bomo napolnili. Da se gotovo vidimo v nedeljo popoldne na koncertu v SND! Tončka Simčic. drugega. Sedaj je pojeklo že se nam bo resnično nudila taka šest mesecev, odkar so sem pri- prilika. Takrat bomo pa res šli Američani. Oni zelo lepo priskočili na ptimoč, kot še ni- postopajo t nami. kdar Na to se tudi zanašamo Končam to pisanje, a drugič Nl ga niti pevca niti skupine, pa vam bom pisal bolj podrob- ki bi odklonila sodelovanje za no. Zdrav sem ln enako želim tako plemenito idejo. Zato naj da ste tudi vi. Najlepše pozdra ne bo tudi nikogar med nami ve. Kadar pišete Stankotu, ga ki bi sr hotel kar tako otresti pozdravite v mojem Imenu, klicu svojega srca in klicu svo-1 Stanislav Ukovič" - |je v«u ki Angela Ban. j je vesU. ki mu gotovo veleva: "Daj, stori tudi ti svojo bratsko ZADRUŽNIŠTVO V AMERIKI Clavaland. O,-Med Slovenci v Ameriki je zadružništvo po bratskih organizacijah zelo dobro organizirano. Ponosni smo na naše bratske podporne organizacije. Velike so po številu članstva in finančno zelo močne. Imenujemo jih ljud&ke. btatske podporne organizacije. One nam pomagajo v primeru nesreče in potrebe. Tu razume mo. Ni nam treba dosti razi« o tem. Vemo, zakaj so bile usti; novljene. Znano nam je. da ^ milijonsko premoženje je vsega članstva. h Naši ustanovitelji HP^J društev in organizacij *> ^ tedaj, da z lastnim, zavarovali ml ustanovami si bodo m«> _ boj pomagali v nesreč« i^ nem delUi si med seboj napredek. Tedaj so »mcU Ameriki že močne ^arovi n . ske družbe, katere *> nu<£ boljše zavarovalnin*^ kot pa naša društva i«« ^ prednike to ni motilo Sli ^ delo. so organizirali Danea smo ponosni, ko J-ns» čemo. da imamo »ste m«* zavarovalnine kot katera«0 družba v Am«^ • drse tev pripada nam samir bi lahko pisal knjig« r.s (Dalje ns 9. varovalna Poleg tega pa premoženj' wprrk. 10. novembra _ kja glavnega odbora JPO-SS 19. oktobra IH4 (Nadaljevanje.) Tainik Zalar omenja, ker se „ zapisnik minule seje aem in t pošiljal, je prišlo do tega da S bil en del njegovega poročila, k, aa je seji predložil, izpuščen. H zeli, da se to poročilo v ce-JJi priobči. Soglasno odobreno. Glasi se: Bratje in sestre: Odkar je bila ustanovljena pomična organizacija (SANS), ni bilo pri naši pomožni akciji onega navdušenja in živahnosti kot bi bUo pričakovati. Z ustanovitvijo SANSa tn organiziranjem Združenega odbora južnih Slovanov je bila naša pomožna akcija (JPO-SS) nekako v ozadje postavljena. Sicer so prihajali prispevki od meseca do meseca, ni pa bilo one prave in Žive aktivnosti kot bi morala biti. In ker ni bilo že mesece in mesece prave in resne aktivnosti, zato tudi nimam veliko poročati. g Delo v zvezi z mojo službo sem izvrševal točno in po svoji naj boljši zmožnosti. Denar, ki je bil meni poslan, sem takoj odposlal bratu blagajniku. Brat blagaj nik mi je pa točno vsak mesec poslal izkaz vseh mesečnih prejemkov. Ker je poslovanje naše akcije pod nadzorstvom in kontrolo federalne vlade, se zahteva, da sc redno, kot predpisano, pošiljejo The Presidenfs War Relief Control Boardu, Washington, D. C., poročila o prejemkih in morebitnih izdatkih. Taka poročila so bila vedno pravočasno poslana na pristojno mesto. 0 finančnem stanju ne bom poročal, ker bo to storil brat blagajnik. Želim pa omeniti nekaj, in to je: JPO-SS je bil organiziran 19. aprila 1941. Z našo akcijo torej poslujemo že približno tri leta in pol. Za ves ta čas pa znašajo poslovni stroški $79.50. Torej v treh letih in pol smo imeli samo $79.50 stroškov. Pa tudi ti stroški bi ne bili v toliki meri kot so, ako bi ne bilo zaradi premije blagajnikovega poroštva in če bi ne bilo treba vladi v VVashlngton. D. C., pošiljati poročila, ki morajo biti pripravljena po fa-j čunskih vešča kih. Z drugo besedo: stroški, ki smo jih do sedaj imeli, so bili po večini v zvezi s poročili računskih veščakov (Certified Pubilc Accountants) in pa za premijo od blagajniko-vega poroštva. / To omenjam zato, da bo javnost znala, da vsi, ki imamo posle v zvezi z našo akcijo, ne prejemamo nikakršnih plač ali od-foodnin, ter da ne trošimo de-narJa. pač pa gledamo na to, da denar, ki ga prejmemo, pride v pomoč onim, za katere je bil darovan. Na zahtevo je bila 21. julija 'I poslana The Presidenfs War Control Boardu, Washing-t)- C., resolucija naslednje vsebine: resolution be it resolved by this Board £ Ulreclor» of t ha Jugoslav lUliaf £">m,if.e of Amarica (Slovana Sac-'hal ih. Ralianca Fadaral lav-* *nd Loan AaaocUtlon. 1904 Waat j*rm Ro«d. Chicago. Illinola. ba •• tha Dapoaitory of ali T* b* »h* Traaaurar of this orga •"on: ih.t tuch fund. shall ba iriad by Vincanl Caiakar aa sr»! j tnd Uo '"lovec aa Traaa " «nd countarsigned by Joaeph Z*Ur S»crataryj ^^ be it further resolved ' »i ihe evant this organisation Zr mtc,ivt ,nd 4t« '"»ds dor- n' or .f i, lhould voluntarlly dls- JT "\y »"d »M monlas ln tha pos ^ on 0f lht tbov# d#llg|U|#d bl||k tmorattad as a charitabla •«,V°r ,hf PurP°»* tor which Ml- J »Uy collacfad and shall ba hald ,h,» u»a and purpoaa: tofjl™*™** RESOLVED ah J * *vtn! »»m dimin- « fUin, * purP°^ ba Impoaslbla Whlbr,tnl .„ th# fuBdt H» l?y ,ht bank a. ^ -"»h tha trust for tha usa ^* fund, for Mm# Ilmll„ ■ki. Z •• Po^ihU comptr. sh«n ^ 7* or»Oinal objactlva and t?'upOB ,h# dlr#c Contro a PrM,d*"»'« War Rallaf °r Und#f ord#r * thm AIGOb,\ COU,t UOOn MpMliMli ^LAV RELIEF COMMITTEE 0r AMERICA: Lta ml CAmKAR. ProaKUnt ZALAR Secrelary ",udi želim, da sem ^ vložil prošnjo pri K*m oddelku (Treas-,rtment), Washington, D. C., ter sem zaprosil, da bi se dovolilo osebam, ki prispevajo v blagajno JPO-/3S, take prispevke oziroma darila pri plačanju dohodninskega davka odračunati. Na prošnjo do sedaj še nisem dobil odgovora; ko ga pa prejmem in če bo naša prošnja uslišena, se bo o tem v listih poročalo. Končno pa priporočam tole: Vse okolščine kažejo, da se bliža čas osvoboditve našega naroda v stari domovini. Zato priporočam, da zastavimo vse sile in moči, da spravimo skupaj kolikor mogoče veliko vsoto denarja. Več denarja ko bomo imeli na razpolago, toliko bolj bomo trpečemu narodu zamogli pomagati. Torej storimo vse, kar je v naših močeh, da spravimo skupaj kolikor največjo vsoto mogoče. S tem zaključujem moje priporočilo in želim, da vse, kar bomo sklepali in pri današnjem zasedanju določili, naj bo v korist in pomoč našemu narodu onstran morja. Josip Zalar. tajnik JPO-SS. Tajnik Zalar dalje poroča, da je dne 6. okt. od brata Louisa Ambrozicha, tajnika podružnic* št. 3, Chisholm, Minn., prejel $400.00, katero vsoto je darovalo članstvo omenjene podružnice. Denar je bil takoj odposlan blagajniku Jurjovcu. Br. Jurjovec potrjuje prejem denarja in izjavlja, da je tajniku podružnice poslal uradno pobotnico. Poročilo se vzame na znanje in članstvu podružnice štev. 3 se izreče zahvala za poslano vsoto. Blagajnik Leo Jurjovec poro-ča( da so bili apeli in prošnje za pomoč našim trpečim rojakom onstran morja razposlani na razne uprave slovenskih časopisov za priobčitev. Njegovo poročilo se nadalje glasi: MoJ nasvet ln priporočilo Te dni je javnost čula o zapisniku, ki je prinesel neke nasvete, kako naj bi se razpolagalo s skladom, ki smo ga zbrali ameriški Slovenci v pomoč stari domovini, oziroma v pomoč našemu prizadetemu slovenskemu narodu, ki mu je usoda zadnjih štirih let odmerila visoko količino trpljenja. Na seji v Pittsburghu so razmotrivali glede pomoči Jugoslaviji od strani ameriških Jugoslovanov in nasvet je prišel, naj bi se tudi JPO-SS priklopil skupnemu jugoslovanskemu odboru, kar seveda pomeni, da se tudi naš slovenski sklad odda v njih blagajno. Ne dvomim, da je ta nasvet prišel z dobrim namenom. Vendar pa po mojem mnenju za enkrat ni na mestu, ker Slovenci smo vodili akcijo za naš relifni sklad preveč na določeni podlagi, to se pravi, da se bo ves nabrani denar oddal izključno našemu slovenskemu narodu doma-Ako zdaj spremenimo to podlago, bo vodstvo JPO-SS prevzelo preveliko riziko in se izpostavilo nevarni kritiki. Na podlagi sklepov delegatov naših bratskih organizacij je bil JPO-SS ustanovljen izključno za pomoč slovenskemu ljudstvu doma in na tej podlagi mora oststi, dokler nam gl. odbori naših bratskih organizacij ne dajo polne moči ,to stališče spremeniti. Glede pomoči, kdaj naj se pošlje, se pa lahko določi, da gre nekaj takoj z ladjo, o kateri se govori, da je že na poti, da bo odpeljala blago v Jugoslavijo. Kolikšno vsoto in kaj se zanjo kupi, o tem naj odloči vodstvo JPO-SS po svoji previdnosti in tudi pod njegovo kontrolo naj ae isto razdeli, da bo to gotovo prišlo v roke slovenskemu naro-du, kateremu je namenjeno. V tem smislu je upravni odbor že osvojil sklep ter zaključil, kar se tiče pošiljanja obleke in blaga v stari kraj. ds se nsprosi ZOJSA, da naj bi nam dovolil poslužiti se njihovega permita za pošiljanje in razpečevanje takega blaga našim ljudem v stari domovini Tists vest je razburila nekatere duhove in opazuje se nape tost med nami. Jsz bi apelirsl ns vse. nsj ostanejo hlsdni, ker vzrujenost v tskih slučsjih zna naši skciji le samo škodovati. Ljudstvo bi začelo gledati neza-upno in do tega ne sme priti Držimo se zsčrtanih.smernic in določil in vse bo v redu. Mirno, preudarno in pametno naprej, to je mot nasve« 087 Bo Lawndala S881 So. LawnOala ■Sa. Lawndale So. Lawndalc So Lavmdale So. Lawndale sas7 2887 S087 2887 Ava. Ave., Ave . Ave . Ave., Ava., Ava., Ava, ClUiago Chicagu Chicago Chicago Chicago Chicago Chicago Chicago FcOre4aeaalka MICHAEL R KUMER. prvi podpredaednlk .................. Boa 84, Unlvcrsal. Pa CAMtLUS ZA R NICK. drugI »odpredaedntk ____ 3987 W 88U> St.. Cleveland I. Ohio Malrtktal pt>ap««*aed*lkl JAMES MAOL1CH, drugo okrotje ........- RAVMOND TRAVNIK, tretja okrotj* „ JOHN SPILLER. Četrto okrotje ____ URŠULA AMBROSICH. peto okrotje . EDWARD TOMSIC. Scato okrotje _______ ...411 WooUiand Ave , Johnatown, |>a R D No I, Oakdale. l a TMS Mtddlepolnte, Dcarborn, Mtrh .1878 Randall St. St. Louia IS. Mo ----411 Plcrac St. Eveleth. Minn. . 882 W 7th St, Walaenburg. Colo. MATH PETROVI C H prcdccdnlk VIN CENT CA INK AR ............... S. A. VIDKR ___________________ »MRKO O. KUII8L JACOB ZUPAN _____ LONALD J. LOTRICH ______ RUDOLPH LISCU_____ ANTON SHULAR, predcednlk FRANK VRATAR1CH_________ FRANK BARBIČ _________________ ANDREW VmMCH _ JOBCPHINE MOČNIK________ FSANK ZA FTE, predsednik ANDREW OHO M, JOIIN OLIP......... FRED MALOAI joaapH riroLT. OR JOHN J. EAVERTNIK --------883 E. ISlat St., Cleveland 18, Olilo 2887 So Lawndale Ava., Chicago 23. Ill, 2887 So. Lawndale Ave , Chicaga M. III. .. 1887 So Lawndale Ave., Chicago S3. III ---------- 1488 So I^mbard Ave, Berwyn. III. So. Trumbull Ava., Chicago gl. lil, -----------------700 K ISOth St.. Buclld lt, O. Pere tal edach -......—....... ................. ... Bo* 17. Arma. Kanaaa ................211 Tener BI, Luaerne, Pa. -—--19511 Muakoka Ava , Clevelaitd 18, Ohm ——.......- Furcct Ave , Johnatown. V*. ---------------m B. ISSth Street. Cleveland 18, Ohlu Madacnu »dack -------- >301 So. Lawndale Ava . Chicago U. Ill, .., . 17182 Bnnwden. Detrult II, Mlch, lil S«. Proapcct Ave., Claiendun llilb. III. —............ N Weatcloa Ava . Peru, III. —1817 B 80Ui Bt. Cleveland 3. Ohio O lavni i (travnik ---------------------Sil Bo Rtdseway, Chicago II. III, govine so vse moderno opremljene in zelo obširne ter vse u-rejene po sistemu "same postrežbe." Vtis, ki smo ga pobili, nam bo ostal živo v spominu. Na kongresu v Chicagu smo slišali zelo dobre govornike, ki skušajo dopovedati ljudem, da naj bo naš povojni prugram, da organiziramo naše delavsko ljudstvo v zadružne* trgovine vsake vrste. Videli smo, kako se med Američani deluje g pomočjo delavskih organizacij, cerkvenimi dostojanstveniki in profesionalci, da bi povzdignili zadružništvo v mogočno organizacijo, ki bi čuvala delavca pred izkoriščevalci. Vse kar sem videl ln slišal na tem kongresu, mi jc dalo podlago in upanje, da bo v doglednem času ubogi de-lavec-trpin prišel do svojih pravic in šivljenskegs standarda, ki mu po vaej pravici pripada. MedUm pa Slovenci v Clevelandu na delo in pomnožimo članatvo pri zadrugi, ki že lepo cvete in obeU lep sad. Pridobimo novih odjemalcev. Priženite vse one stare naše odjemalce, katerim je zadruga stala ob strani najhujše depresije. Marsikateri otrok, oče in mati bi morda bili lačni, ko ne bi nJim naša zadruga pomagala. Velike so vsote, ki še niso plačane, a danes vidimo igte ljudi, ki imajo denar, toda hodijo kupovat v verižne trgovine. Vedite, da bo zopert kakšna depresija ali brezposelnost, tla te trgovine vas ne bodo poznale. Ako ne boste poravnali starih dolgov, vam ne bomo mogli jKjmagatl. Torej vsi na delo, stari in novi odjemalci. Dobrodoišli ste! Z veseljem vaa bomo sprejeli, Naša zadruga raste In se čimdalje bolj razvija, samo kooperacijo je treba, Vse drugo vam bodo na koncu leta pokazali naše računi. John Pesdlrts. Hlllaffs^o m tott te Sestanek nahih Primorcev in letrijanov llelgiad.* Dn« 2. okt. ob tf zjutraj je bil sestanek Jugoslovanov iz Istre ln slovenskrti" Primorja v Čeh seboj v prepad političnega, socialnega in človečanskega bankrota. Renesansa narodnih sil zavzema pri raznih narodih različne oblike. Najčistejc pa se ta renesansa Izraža v narodih Jugoslavije, kjer je borba za svobodo, za srečnejšo bodočnost, za dostojanstvo človeka in za socialno pravico zajela vse stanove brez razlike, kmete in delavce, Intelektualce ln meščane. Simbol te borbe, simbol tega hotenja je vtelesoii v eni osebi, v osebi mai -šala Tita. Sele pozni rodovi bodo mogli v celoti ln pravilno presoditi ln oceniti pomen narodno-osvobo-(Ulitega pokreta za obstoj slovenskega naroda in ra njegovo bodočnost, Poka/alo se bo, da je osvobodilna borba rešila Slovence pred narodno smrtjo, pokuza-lo se bo tudi, da je ta borba prvič v zgodovini Izkristalizirala slovenski narod v resnično državni narod z neslutenlml možnostmi razvoja. Vojna se približuje kraju. Slovenski narod, v bratski slogi in edinstvu z ostalimi jugiatlovan-skirni narodi, je pripravljen za poslednji najvišji napor, ki bo očistil od nac (fašistične kuge našo sveto zemljo, naše planine in loline, naša mesta ill vasi. Slo* venski narod pš mora i"ii ttRtt piipravljen, da si častno mesto, ki si ga je priboril med svoIknIo-Ijubiunii narodi sveta na bojnem polju, očuva lil utrdi v dobi mi-iu s smoli enim delom na obnovi 'ii Izgraditvi svojega občestvs Zditlžena Slovenija, s svojim morjem ln pristanišči, ki so živ* lj<*iiskfga pomena ne la za Slovence, marveč za vse narode Ju* goalavije, je dostojno plačilo na-rodno-oavobodllnc borbe, pa Je tudi kategorični imperativ, ki nam nalaga po*ebrte dolžnosti in nuni odpira nove teUvne probleme Nuiod, ki je v dosedanji boibi |>oka/al tako i/iediu* vrline, lxi ko« tudi temu delu. Strnjenim v Osvobodilni fiontl, s pit kiiljeno železno disciplino, ki tmo Jo fiokazali v borbi in jo bomo ohranili v miru, nam bo Ui delo lu/ja*, m tem lažje, če se m (»ošteni Slovenci, ki še danes stoje ob stiani, vključijo v zmagoslavni pohod naroda i/ražeiia oemnajno* zvestoba In velik« tiv«lr>ito«l za slavne zme-«»e nad okupatorji in pripravlje-iH«it l*elgiuj«kih Istri iMitov ak* •ivno boriti se v borbi, ki bo pri-ueala končno svobodo latri, Trstu ui Ooiici. '1 W1 PROSVETA' GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Pozval je Simona, naj gre za hip z njim na hodnik, kar je ta ubogal takoj. Sledile so pa Regina, Mancika in Malči, kateri se je naenkrat prikazal srd na Krilana v oči. Ko so se ustavili, je Krilan zagrabil Simona za ramo. "Zakaj si mi lagal predsinočnim pri Regini. Kje si bil z Manciko sedaj?" Simon je opazoval Krilanove oči. Ko je videl sovraštvo v njih, je odgovoril: "Lagal ti nisem. O Manciki ti nisem dolžan nikakih pojasnil." ' Krilan je vzkipel in ga hotel udariti na lice. Mancika in Regina sta ostali mirni, Malči pa je zakričala in hotela skočiti mednju. Toda Simon je ujel njegovo roko, zagrabil še drugo in ju tiščal kot v kleščah. Pritegnil ga je skoraj tik svojih prsi. Skoraj raztreseno je govoril: "Ne bojim se boriti se s teboj. Žal mi je, da je s teboj tako. Ni potrebno, da bi me udaril, kajti mene ne more boleti več noben udarec. Radi tebe samega je bolje, da ne udariš, kajti morda bi ti udarca ne vrnil in bi se ti prej ali slej kesal svojega dejanja." A Po teh besedah je izpustil Krilanove roke. Ta je sedaj obstal presenečen in strmel v Simonove oči, ki so se gubile daleč kot v vročici. "Kaj mu hočeš," je tedaj spregovorila Mancika. "Pomilujem te, Krilan! Simon ni kriv. Obsodil si se sam takrat, ko si me hotel postaviti na igralno desko svojih figur. Smiliš se mi, če si bil prisiljen spremeniti svoje čustvovanje." Na te besede je Krilan nekaj vzkliknil in kdo ve, kaj bi naredil, da se ni zgodilo nekaj drugega Od nočnega tavanja, od silne Živčne napetosti in radi mrzlice popolnoma izmučeni Simon se je zgrudil nem na tla. Koža mu je poble-la in znoj je izstopil iz čela. Regina je zakričala in zbežala v sobo klicat ljudi. Malči je vpila: "Zastrupil se je. Pri Regini je govoril o smrti. Le Mancika je ostala mirna. Rekla je Malči, naj prinese vode, in Krilanu, ki je molče ubogal, naj gre po šoferja. Privzdignila je Simonu glavo in mu zmočila čelo. Odprl je oči. "Pustite me," je vzkliknil. "Kje stanuješ, Simon?" Zaprl je zopet oči in ni odgovoril. Mancika mu je položila dlan na Čelo. "Kje stanuješ?" je ponovila sedaj trdo. "Nimam stanovanja. Grem v Črno jagnje." Vsi so se spogledali, toda Malči in Mancika sta se sklonili, ga prijeli pod pazduho in dvignili. "Pustite me! Pojdem peš." Mancika ni poslušala. Z Malči sta ga spravili na voz. "Ulica Mošinskega, vila št. . . je ukazala Mancika šoferju. Vstopila je tudi Malči. "Tem naveličancem povej jutri, da mu bom dala v naši hiši sobo, kjer bo mogel živeti Uko kot Človek, da bodo zopet mogli govoriti nekaj za kratek čas," je rekla Manciku Malči s srdom med vožnjo, ko je opirala Simona, ki se je zopet onesvestil. 26. Malokateri tujec zaide v Zagrebu v ulico Mošlnskegu, duši je ta morda najlepša v vsem mestu. Med samimi vrtovi se vije v velikih ovinkih navzgor. Beda skoraj ne zaide vanjo. Simon se je prebudil v prekrasno urejeni sobi. Sonce je že sijalo skozi okno in risalo sence zaves na težko pohištvo in po širokih preprogah. Prišla je služkinja in postavila zajutrek na mizico ob njegovi postelji. Sklonila se je nad njegov obraz in mu zašepetala, naj je. Potem je odšla po prstih, kot je prišla. Simon je Še čutil omotico v glavi, vendar je Vstal in sedel k oknu. Ni vedel, ali Mancika še spi. Zato je ni hotel poklicati. Gledal je na gredice, grme in drevesa, ki jih je pokril sneg. Na cesti so se že sankali otroci v belih kožuhih in z velikimi volnenimi kapami na glavi. Zapazili so ga in so mu klicali, naj pride k njim. Nasmehnil se jim je kot v zadregi. Celo otroci so se mu zdeli tuji sedaj, dasi se je v prejšnjih letih velikokrat igral z njimi. Zdeli so se mu kot neka čudna bitja. Mislil je na to, kako bi se ti otroci kljub temu igrali, Če bi bil orf sedaj mrtev kot član nekega drugega sveta in življenja. Zbegan je bil tudi radi dobrote, ki mu jo je izkazala Mancika. Njegov položaj je bil tak, da se ni mogel braniti te dobrote. Saj bi mu prestajala samo cesta, če bi odklonil, in strašna beda, v kateri bi poginil, čeprav ne bi hotel. Vendar je nestrpno pričakoval, kdaj bo Mancika vstopila. Prišla je ob enajstih in se začudila, da je že vstal. Takoj mu je stisnila lica med svoje dlani, "Kot Trdoživ si. Malo toplote in si spet zdrav. Povej mi, če ti kaj ne ugaja v sobi. Preurediti bom ukazala po tvojih željah. Kako si spal, predragi? Bali smo se zate. Težko te je bilo priklicati nazaj v življenje." "Mancika, ostal bom tukaj. Lepo je pri tebi, Mancika! Vendar te prosim, povej mi ceno stanovanja, da ti povrnem, ko mi bo mogoče." "Ta soba je bila dosetiaj prazna. Moj oče nima navade štediti z denarjem, kadar najema prostore za svojo hčerko. Vesela sem, da stanuješ pri meni in da bom jaz tvoja gospodinja. Radi tega ne boš vezan z nobeno stvarjo niti gmotno niti čustveno. Uživaj popolno svobodo! Le to mi boš dovolil, da ti bom čitala pesmi in boš ti ocenil njih vrednost. Ne veš, kako sem se bala, da bi mi pobegnil, ko si se prebudil. Vem, da še ljubiš neko Marijo. O, rada bi zmagala to žensko. Odločil boš sam in nočem s silo risati sebe v tvojo dušo." "Motiš se," je odvrnil on. "Nekoč je živela neka Marija. Danes je ne ljubim več." "Ljubiš jo še. Se vedno je njena slika v tvoji duši in le samega sebe varaš, če misliš, da je ne ljubiš. A« dolgo jo boš iskal z očmi, dasi se ji boš morda umeknil, če jo boš srečal na cesti. — Ne glej me tako, sicer bom v tvojih zenicah zagledala njeno podobo. O ti človek, ki si se hotel ubiti! Kako škoda bi bilo podob, ki so v tvoji duši. Nič več bi ne žarel sij teh črnih zenic in skalila bi se barva tvojih lepih Šarenic. Sele potem bi ugasnila podoba Marije." Simon je gledal trudno skozi okno. Potem fe je okrenil polagoma in ni umeknil svojega pogleda od Mancikinih oči, ki so se zagledale vanj. "Ne vem, ali bom kdaj vzljubil človeka s tisto silnostjo, kom sem ljubil njo. Njenega svetišča pa ni več. Jaz ne ljubim Marije. Izbrisal sem njeno sliko iz svoje duše in &i ne želim, da bi jo srečal. Kajti porogal bi se samemu sebi ob takem srečanju. Jaz sem mrtev človek. Mrtvega Človeka si sprejela na svoje stanovanje. Pričel bom obiskovati predavanja kot stroj, radi neke žene, ki se Imenuje mati. Nekoč ji bom poslal denarja, veliko denarja, in. Če se srečava, bo moj obraz tuj pred njo. Rekel ji bom: 'Žena, poznal sem tvojega sina. Živel je v tistem mestu z menoj in umrl ob meni.' Jaz nočem biti več človek. Hodil bom med vami ljudmi kot senca, morda kot avtomat, natrpan z možgani in razumom. Strašno ti bo dolg čas, kadar te bom obiskal ali kadar boš obiskala ti mene. Da, skalile so se moje zenice. (Dalje prihodnjič) LAST GERMANS GIVE UP IN AACHEN Grešnik Lenart Življenjepis otroka Ivan Cankar (Nsdsljevsnje.) "Kako je lo narejeno, da se mi stiskamo k zidu, drugi pa da hodijo pokonci? Ali je bilo to že od rojstva, tako da so bili drugače ustvarjeni in da so imeli drugučno zibko? Da so nam bili že tam namenjeni /a dobrotljive in hudobne gospodarje, ki drže v rnt roki palico, v drugI kruh" Ah m? je vse šele pozneje spremenilo zaradi naših grehov?" Videl je obraze ljudi, ki so gledali strogo nanj, mu s povzdig-njenim prstom uka/ovali. da naj jih ljubi zatadl njih goapoatVa, Nl jih mogel ljubiti; vsi povrsti so se mu /deli podobni tistemu pijsnemu vozniku * nsščetinje-nimi brki in ralitimi očmi. Le po žganju meo smrdeli in oblečeni so bili bogato Imeli so čr ne suknje, visoke bele ovratni ke. pi*ane telovnike, zlate veri *»ce in ilste prstane Stanovali v hišah, lepših in večjih ka kot cerkve podružnice, v pro- stranih izbah, kamor je zmirom sijalo solnee. Človek bi si ko-msj upal v tako Izbo s svojimi težkimi, zakrpantmi škornji, ki smrde od d s leč po cesti in uboš-tvu, še kadar so osnaženi. Tam so ns stenah velike podobe v zlatih okvirjih, tis so pogrnjena s preprogami, da se korak ne sliši, na stolih so židane blazinice, na mizah pisani prti in rože v porcelansstih kelihlh. Vse je tiho in slovesno; človeku upade srce, beseda mu zastane; še molil bi, ali spomine božjegs ni tam nikjer, niti ne jaslic ln razpels v kotu Ksj da bodo jedil, jih nikoli ne skrbi; rtilaa je pogrnje-ns in obložena, kadar zvoni pol dne, in kadar zvoni angeljsko češčenje, je spet pogrnjena; jedil je takih in toliko, da se člo-veku ne sanja; nasitil bi ae, če bi polita!, kar ostane po skledah za pse in svinje. Drugi stoje zunaj, gledajo naakrivaj skoti okns ln čakajo na drobtine. Ne bodo jih dobili, zakaj v veži leži pes, sit in zvest, v oči in v zobe natanko podoben onim, ki sede v izbi za mizo. "Od kod in koga jim je dano toliko sreče in oblasti? Od Boga jim ni bilo dano, ker v katekiz mu je zapisano, da je Bog pra vlčen. Če bi f\m Bog bil dal vr THIS LONG UNi of German aoldters furrendered with their enmmaraHr, Col. Gerhardt Wlk>k ln the final mopping up of Aachen bjr the Yanks. The group is being marched through the fallen city bound for a prisooer of war camp. Signal Corps Radiophoto. i hano skledo, bi drugim dal vsaj skodelico!" Spreletelo ga je mahoma kar kor spoznanje in odrešenje: "Sami so si vzeli!" Odtod njih napuh, odtod njih črnogledoat, odtod njih pobož-nost. Okradli so bili druge in okradli Boga, zato sovražijo zemljo in nebesa. Njih dobrotljivost je kakor prošnja, ki ve, da je pregrešna in da nikoli ne more biti poplačana; zato kaže izpod smehljaja svoje brušene zobe. Njih molitev ve, da gre njen dim osramočen in črn k tlom nazaj, ve, da je izgubljena, zato sika strup in sovraštvo Še pred oltar. Njih napuh pa je strah in trepet, ki se je bil prevrgel; tako dela tat ošaben obraz, stoji razkora-čen, drži glavo pokonci, da bi ga ne spoznali. In vendar ga spoznajo po vseh teh znamenjih, šele prav po njih. "Lenart, pritepenec, moli naglas! Prosi Boga, da bdš kdaj plačal, kar si dolžan!" Gospodinja se je razsrdila, ustavila rožni venec sredi žalostnega dela, zarožljala z molkom; kakor s sekiro je bila somračna tišina preklana na dve strani. Lenart je visoko vzdignil glavo, molil naglas; pregrešne misli so molile z njim. "Saj to je! Saj to je! Češčena si, Marija, milosti polna! Drugi so kradli in ropali, so jemali tam, kjer je kaj bilo; mi pobiramo drobtine; še Bog, če nam pes dovoli. Tisti pes, ki leži v veži in ki se mu pravi pravica. Plačaj, kar si dolžan, bodi hvaležen, daj povrhu še svdjo srčno ljubezen! Češčenk si, Marija!" Iz take strašne molitve pa so se kar ponevedoma, med potnimi dlanmi in vročimi lici, porodile sladke sanje, tako preču-dežne, da je Šel Lenart z njimi, kakor da bi jezdil na zlatem konju proti nebu. "Kjer je nakopičenega toliko bogastva, da so ga lahko jemali brez skrbi, tja pojdem tudi jaz! Tudi jaz si bom s cekini in biseri nabasal svojo culo in nikogar ne bom vprašal, kakor tudi drugi niso vprašali! Tudi jaz bom Imel tako hišo. večjo od farne cerkve; imel bom izbo svetlejšo, bolj prijazno bo sijalo solnee vanjo! In p*A ne bo ne v izbi, ne v veži! Miza bo pogrnjena, zraven bo sedela mati, bodo sedeli vsi tisti, ki ne ponujajo kruha z umazane dlani, temveč iz čistih oči. In vino bo najžlahtnejše, bo natočeno iz prepolnega srca. Nasitil in napojil jih bom; Bog bo gledal na vse, pogledal bo tudi name!" • Se višje so šle njegove misli, samovoljno so se vzdignile v razpeto mavrico. "Kar pravljice pravijo in kar je v bukvah zgodovine napisano, to je vse resnično! Se bo vse zgodilo, kadar prida čas! In ta krat bom jaz mogočni kralj Matjaž, ki jezdi po deželi na visokem svojem konju* trosi med siromake svetle cekine, hrani lačne, tolaži objokane, zdravi obnemogle ter zbere nazadnje silno vojsko, da odreši svfct vsega hudega in vseh krttfc. Od kraja do kraja, iz dežele v deželo pojde ta silna vojska Matjaževa, ustanovila* bo kraljestvo, ki je bilo že zdaynaj ob* ljubljeno ubogim ljudem in ki ga bodo blagoslovila sama nebesa. Bolj veselo bo sijalo solnee, šumeli bodo gdzdovi, njive bodo zelenele in prejforafe. Bogastva bo toliko za vsakogar, da bo treba le nastaviti odprto pe-rišče, brez prošnje in brez strahu. Tam ne bo nikogar, ki bi gledal koprneč skozi okno, postajal po vežah, čakal na drobtine v sramu in žalosti. Nikogar ne bo, ki bi se plazil plah ob zidu po mestnih ulicah, strmel v svetle izložbe, polne sladkih in lepih reči, njemu nikoli dosegljivih. Nikogar ne bo, ki bi užival namesto večerje slan krop, svoje solze. Odprta bodo srca, ne bodo se več bula hudih oči; do vrha polna bodo ljubezni, rade-voljno jo bodo razsipala na vse strani, ali dna ne bo nikoli, ker iz enega semenega zrna bo vzklilo tisoč klasov. Ljudje si bodo gledali jasno iz lica v lice, ne bodo se več nezaupljivi obračali v stran; govorili bodo zvonko, ne bodo več šepetali, zakrknjeni molčali; kdor bo iztegnil roko, .ponudil dlan za prijazen pozdrav, se ne bo več bal, da bi ga z bičem udarili po nji. Molitev bo kipela čista in svobodna proti nebu, brez pustih besed, brez strahopetne ponižnosti in brez hinav-ščine; ne bo več prošnja za molitev, vzdihujoča, trepetajoča, temveč bo naglas vriski* jota za hvalna molitev!" Kar je mislil, je vse že občutil, že s polnim požirkom užival. Glava je bila globoko sklonjena, lica so mu žarela, oči so bile za-tisnjene, pa vendar so gledsle nastežaj. V presvetlih sanjah, v preveliki sreči odrešenja in povišanja se mu je izvll krik iz vročih ust. 'Ti lsčnež bogokletni, ti ničvredne mstere ničvredni izvr-žek!" Ni slišal, niti razumel, koliko je bilo besed in kakšnih; le to je vedel, da so bili sami črni pljunki. Gospodinja se je vzdignila dolga In koščena, zamahnila je z molkom ter ga oplazils z njim Uko. da je udaril bakreni križec na lice pod očesom. Um se je prikazala kaplja krvi. Tisti večer se Lenart ni pogo- varjal ne z Bogom, ne z božjimi sanjami; okusil je prvikrat strašno slast sovraštva. XI. Gospod Ferenpig je umerjeno slonel v širokem naslanjaču, na kolenih so mu ležale odprte debele bukve, sveto pismo. Lenart je stal troje korakov pred njim, držal je klobuk z obema rokama Ur poslušal. Gospod Ferencig je imel zamolkle oči, skrite za naočniki, podobn? dvema žandar-jema, ki stojita z nasajenim bajonetom za pi(>{om ter prežiU na hudodelce. .(Se nadaljuje.) Ali ato naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj listi mali oglati PRODA SE 3-stan. 2-5 in 1-3 sobna hiša v dobrem stanju, na 2041 W. Homer 8t., Chicago 17, 111. POTREBUJEMO gospodinjo in kuharico; 4 odraščene osebe. $25.00 do $30.00 na teden. 3108 W. Rooševelt Rd. KEDzle 0568. STENOGRAPHER Permanent position. Ask for Mr. Shortino CADILLAC GLASS CO. 000 W. Cermak Road HIŠNICE—JANITRESSES dobe 4-urno popoldansko delo po 3:30 P. M. pri BODINE ELECTRIC CO. 2254 W. Ohio. ' i TEK.IO, RazniVmali ogl^ "BUS BOYV STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJ? Dobra Plača—pridite se dane«' Oglasite se Edgeioater Beach f* Hotel j V uposlovalnem uradu 6357 Sheridan RQtiH AGITIRAJTE ZA PROSVET< ............. Trinerjevo grenko vin je dokaz, da ni treba nadomestil za preizkušnjo Triner jevo grenko vino. zrn« je prišla na trg pred 57 leti. v zmesi je 57-letna preizkušnja i, derne znanosti za izdelavo dobre produkta. Zapomnite si. ga ni i domestila, za poizkušnjo vzem Trinerjevo grenko vino. Rabiu predpisano na steklenici. Nova mes Vitamin B-l je napravila boljšega. Pronašli bodete. da je nerjevo grenko vino z Vitamin B-l zanesljiva žalodčnica in rr odvajalno sredstvo. Tisoče ljudi i popolno zaupanje v Trinerjevo gr ko vino, ker vedo, da je v redno s štovanja. Dobi se v lekarnah. /, ga ne morete dobiti v vaši sosedi ni, pišite na Joseph Triner Cor 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8.1 —(Ad' Hotelske služkinje in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE "rull" ali "part time," kakor želite. $9100 ns mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH HOTEL v Uposlovalnem uradu 5367 Sheridan Road Vaš spomin ZA UMRLIMI ir« r' t «' i. * t?" '■i. .M*V Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM, KI SE ŽIVE *******.......ffVfffff»i((i„,M DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES Ženske za čiščenje uradov Delovno ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvtčer. Vojno nujna Industrija. VPRAŠAJTE pri: flJJNOIS BELL TELEPHONE COMPANf "EMPLOYMENT OFFICE ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Waihington J^treet KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA • STANE SEDAJ * »3.00 || —►Knjiga je trdo vezmi in ima 821 strani«^ Recepti ao napisani v angleikem Jeziku; ponekod ps so tudi v Jeziku naroda, ki mu jo kaka jod posebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo 7.a kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati m izpopolni t L Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHING GO. 211 Weat llih Street Now York U. N. Y. TISKARNA S.H.P.J. sprojaesa vsa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tlaka vabila za veeelice in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem. če*k«n. angleikem jeziku In drugih........ *' • i, t*-. . • VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SN?X DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR"1 .... Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarn« ____Com smerno. unUsko delo prvo rr$H Piiite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY mT N a Looradalo Avomo - • Ckbtsgo S3. 1»»** TSL.