Glavni mejniki govorno-jezikovnega razvoja (Hoff 2005) Umek, Kranjc in Fekonja 2006). V obsegu otroko- rablja za opis dejavnosti ali izražanje zahteve po vega besednjaka se zgodita dva pomembnejša pozornosti (daj, pojdi, poglej …), v manjšem dele- skoka, ko naj bi se obseg povečal tudi za nekaj be- žu pa so prisotni pridevniki (umazan, velik, lep …), sed dnevno – med 16. in 20. mesecem ter med 24. osebno socialne besede in funkcijske besede (kaj, in 30. mesecem (Siegler 1998; Tomasello 2000, v kje, zakaj …) (Žnidarič 1993). Med 18. in 20. mese- Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006). Najve- cem otrok združi dve besedi, da bi z njima izrazil čji delež besed v zgodnjem otrokovem besednja- določeno misel (Bates in Goodman 2001; Nelson ku predstavljajo splošni samostalniki, s katerimi 1996; Papalia idr. 2001, v Marjanovič Umek, Kranjc otrok poimenuje predmete, živali, ljudi (hiša, avto in Fekonja 2006). Otrok naj bi prehod k tvorjenju …), nato sledijo akcijske besede, ki jih otrok upo- dvobesednih izjav zmogel takrat, ko njegov be- Razvoj dolžine izjav (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006) 29 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO sednjak obsega med 50 in 100 besed (Marjanovič kovne stopnje in predstavlja število besed ali mor- Umek, Kranjc in Fekonja 2006). Za obdobje obli- femov v vsaki od otrokovih spontanih izjav (Rice, kovanja prvih dvobesednih izjav je značilen tele- Smolik, Perpich, Thompson, Rytting in Blossom grafski govor, ko otrok v izjavo vključuje le nekaj 2010). MLU temelji na analizi govornega vzorca in polnopomenskih besed, besedni red pa je podo- se kot deskriptivna metoda uporablja za razume- ben tistemu v govoru odraslih (Bates in Goodman vanje in oceno otrokovih jezikovnih sposobnosti 2001, v Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006). (Marques in Limongi 2011). Predstavlja dragocen in- Dvobesednim kombinacijam sledijo izjave, v kate- deks v raziskavah pri otrocih z jezikovnimi motnja- rih otroci kombinirajo tri besede ali več. S tem ko mi. V kliničnih okoljih se MLU uporablja za namen otrokove izjave postajajo daljše, postajajo tudi bolj ugotavljanja jezikovnih težav pri mlajših otrocih, kompleksne (Hoff 2005). Otroci sprva tvorijo pre- ki so pogosto opredeljene kot en ali več standar- proste trdilne stavke (Hoff 2005), v nadaljevanju dnih odklonov pod povprečjem starostno priča- razvoja pa otroci oblikujejo vse bolj celovite stavke, kovane MLU ravni (Eisenberg, Fersko in Lundgren uporabljajo različne slovnične oblike in na različne 2001, v Rice idr. 2010). MLU je koristna mera tudi z načine povezujejo besede (Toporišič 1992, v Marja- vidika procesa ocenjevanja jezika in govora za na- novič Umek, Kranjc in Fekonja 2006). Dolžina izjav, men spremljanja otrokovega jezikovnega razvoja ki jih uporabljajo malčki, se daljša. Jezik triletnika (Marques in Limongi 2011). Formula za izračun MLU sestavljajo preprosti stavki, v katerih združuje tri na podlagi štetja besed je ohranila prvotno obliko: do štiri besede in v katerih so pogosto izpuščene skupno število besed delimo s skupnim številom manjše, nepoudarjene besede. Večina stavkov sle- proizvedenih izjav (Parker in Brorson 2005, v Santos, di obliki osebek-glagol-predmet, čeprav je otrok Lynce, Carvalho, Cacela in Mineiro 2015). že začel uporabljati različne variacije negativnih in vprašalnih povedi, ki jih sliši v govoru odraslih. Po Brown (1973, v Owens 1984) je po končani longitu- četrtem letu otrok prične uporabljati bolj komple- dinalni študiji otrokovega jezika opozoril na to, da ksne in daljše oblike povedi, medtem ko petletnik določene spremembe označujejo določena obdo- že uporablja jezik, zelo podoben odraslemu, a še bja jezikovnega razvoja in sovpadajo z določenim izpušča bolj subtilne sintaktične strukture (Owens povišanjem otrokove povprečne dolžine izjave. Na 1984). Otroci do približno petega oziroma šestega podlagi opazovanja razvoja je oblikoval pet MLU leta razvijejo osnovno strukturo govora. Razume- faz ali stopenj (Owens 1984). Povprečno dolžino jo večino sporočil in tudi sami pripovedujejo tako, izjave (MLU) je definiral kot povprečno dolžino go- da jih drugi razumejo (Marjanovič Umek, Kranjc in vorčevih izjav, izraženo v morfemih (Brown 1973, v Fekonja 2006). Owens 1984). POVPREČNA DOLŽINA IZJAVE – MLU (angl. Mean Raziskovalci so ugotovili močno povezavo med Length of Utterance) starostjo in povprečno dolžino izjave. Povprečna dolžina izjave (v nadaljevanju MLU – Mean Length of Utterance) je eden od indeksov Danes je povprečna dolžina izjave na podlagi otrokovega usvajanja jezika oziroma otrokove jezi- štetja morfemov (MLU-m) manj uporabljena kot STOPNJA STAROST MLU JEZIKOVNI RAZVOJ I 12–26 m (1,0–2,2 l) 1.0–2.0 Prve besede. Preprosti stavki. II 27–30 m (2,3–2,6 l) 2.0–2.5 Linearni preprosti stavki s porajanjem gramatičnih obrazil. III 31–34 m (2,7–2,10 l) 2.5–3.0 Samostalniške besedne zveze in pomožni glagoli. Porajanje raz- ličnih jezikovnih modalitet (trdilne, vprašalne, nikalne povedi). IV 35–40 m (2,11–3,4 l) 3.0–3.75 Pojav kompleksnih stavkov. Vpeljava različnih stavčnih ele- mentov. V 41–46 m (3,5–3,10 l) 3.75–4.5 Sestavljeni stavki. Brownove razvojne stopnje (Brown 1973, v Shipley in McAfee 2016) 30 Didakta jave otrok, starih 4 in 5 let, z značilnim govorno-jezi- kovnim (v nadaljevanju: GJ) razvojem ter jo primer- jati s povprečno dolžino izjave otrok, starih 4 in 5 let, s prepoznanimi težavami v GJ razvoju. V okviru raziskave smo tudi oblikovali uporabno orodje ozi- roma protokol za ugotavljanje dolžine izjave otrok. Z raziskavo smo želeli ugotoviti: - kakšna je povprečna dolžina izjave otrok, sta- rih 4 in 5 let, z značilnim GJ razvojem, - ali se povprečna dolžina izjave 4- in 5-letnih otrok z značilnim GJ razvojem razlikuje glede na starost in spol, ter - ali se povprečna dolžina izjave 4- in 5-letnih otrok z značilnim GJ razvojem razlikuje od povprečne dolžine izjave enako starih otrok s težavami v GJ razvoju. Odnos med starostjo in MLU-m (Miller in Vzorec je zajemal 62 otrok, starih od 4,0 do 5,11 Chapman 1981) let. Od tega 31 štiri- in petletnikov z značilnim GJ razvojem ter 31 štiri- in petletnikov s težavami v GJ razvoju. Vzorec smo skušali čim bolj uravnotežiti povprečna dolžina izjave na podlagi štetja besed po starosti in spolu. (MLU-w), ki je bolj preprosta za analizo (Eisenbeiss 2010; Eisenberg, Fersko, Undgreen 2001, v Santos Večji delež dečkov se je pojavil v vzorcu otrok s te- idr. 2015). Med njima so bile v različnih raziskavah žavami v GJ razvoju, medtem ko je bil pri otrocih ugotovljene visoke korelacije. Večina raziskovalcev s tipičnim GJ razvojem vzorec po spolu usklajen. se strinja, da je MLU-w preprostejša za izvedbo, bolj Ta razlika se tudi sklada s smernicami iz literature, zanesljiva in manj odvisna od značilnosti posame- da so dečki bolj dovzetni za težave v GJ razvoju. znega jezika kot MLU-m (Neuman 2003; Thordar- Glede na kronološko starost smo oblikovali štiri dottir in Namazi 2007, v Voniati 2016). starostne skupine (4,0–4,5 let; 4,6–4,11 let; 5,0–5,5 let; 5,6–5,11 let). Dolžina stavka se poveča za eno ali dve besedi le- tno, število besed v stavku pa mora biti enako ali ve- Merjenje: Oblikovan protokol za merjenje zajema tri čje od starosti otroka (2 besedi pri dvoletniku, 3 do 4 sklope igrač. Protokol je oblikovan tako, da vodi upo- besede pri triletniku in 4 do 5 besed pri petletniku) rabnika pri zaporedju, v katerem predstavlja igrače (Sturner in Howard 1997). Rezultati raziskave (Rice otroku. Pred otroka postavimo igračo in počakamo idr. 2010) kažejo, da se MLU besed in morfemov po- na odziv, če odziva ni, pa so v protokolu zapisane večuje s starostjo otroka in da otroci s specifičnimi primerne verbalne spodbude. Set igrač zamenja- jezikovnimi motnjami dosegajo konstantno nižje mo po desetih minutah. Poleg ustreznih verbalnih rezultate kot otroci z značilnim govorno-jezikovnim spodbud so v protokolu navedeni tudi ustrezni od- razvojem. Skupina otrok z značilnim govorno-jezi- zivi – uporabnik protokola otroka v igri ne usmer- kovnim razvojem, starih med 3,0 in 3,5 let, ima MLU ja, temveč samo kratko pritrdi njegovim izjavam 3,43 besede s standardnim odklonom 0,61 besede. (»aha«, »prav res«, »prav imaš«, »ooo«, »kaj res?« …). V Isto stari otroci s specifičnimi jezikovnimi motnjami času samega merjenja uporabnik protokola le bele- pa imajo MLU 2,84 besede s standardnim odklo- ži okvirno število izjav, izjav pa še ne vrednoti. nom 0,38 besede (Rice idr. 2010). Tudi Sturner in B. J. Howard (1997) sta ugotovila, da predšolski otroci z Po zaključenem merjenju transkribiramo otroko- lažjo jezikovno motnjo izgovorijo sicer enako število ve spontane izjave. Na podlagi transkripcije smo povedi kot otroci brez motnje, vendar povedi vse- določili prvih 50 izjav, ki so ustrezale zastavljenim bujejo manj besed. kriterijem. Za vsakega otroka smo na podlagi prvih 50 ustreznih izjav izračunali povprečno dolžino iz- MERJENJE MLU V OKVIRU RAZISKAVE IN RE- jave – število besed smo delili s 50. Pridobljene po- ZULTATI datke smo obdelali s programom SPSS. V slovenskem prostoru so zapisi o povprečni dol- žini izjave redki, prav tako ne najdemo podatkov o Rezultati: izmerjeni povprečni dolžini izjave. Ugotavljali smo V spodnji tabeli so prikazane izmerjene vrednosti povprečno dolžino izjave na podlagi štetja besed. MLU na podlagi štetja besed po oblikovanih staro- Cilj raziskave je bil analizirati povprečno dolžino iz- stnih skupinah. 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Povprečna dolžina izjave – besede STAROST Značilen GJ razvoj Težave v GJ razvoju 4,0 – 4,5 4,2 3,4 4,6 – 4,11 4,9 3,7 5,0 – 5,5 5,0 4,1 5,6 – 5,11 5,3 4,0 Prikaz izmerjenih povprečnih dolžin izjave Raziskava je pokazala, da povprečna dolžina izjave V spodnji tabeli pa so razvidne povprečne dolžine v obeh skupinah otrok narašča s starostjo. Ob pri- izjave v skupini otrok s tipičnim GJ razvojem, zno- merjavi dobljenih vrednosti povprečnih dolžin izja- traj katere smo naredili tudi primerjavo po spolu. ve pri otrocih z značilnim GJ razvojem in otrocih s težavami v GJ razvoju vidimo, da so vrednosti otrok z značilnim GJ razvojem nekoliko višje. STARO S S P T 4,0–4,5 4,6–4,11 5,0–5,5 5,6–5,11 SKUPNA MLU OL PO SPOLU moški 4,0 4,4 4,8 5,2 ∑m = 4,6 ženski 4,4 5,4 5,2 5,4 ∑ž = 5,1 ∑ = 4,2 ∑ = 4,9 ∑ = 5,0 ∑ = 5,3 SKUPNA MLU ŠTIRILETNIKOV: SKUPNA MLU PETLETNIKOV: ∑4l = 4,6 ∑5l = 5,2 Povprečna dolžina izjave 4- in 5-letnih otrok s tipičnim GJ razvojem Raziskava je pokazala, da znaša MLU štiriletnikov z enako ali večje od starosti. Do petega leta krono- značilnim GJ razvojem 4,6, MLU petletnikov z zna- loška starost otroka običajno ustreza dolžini izjave čilnim GJ razvojem pa je 5,2. Kot je razvidno iz ta- (Shipley in McAfee 2016). Merili smo MLU pri 4 in 5 bele, povprečna dolžina izjave narašča s starostjo. let starih otrocih in ugotovili, da le-ta znaša med Povprečna dolžina izjave med četrtim in petim le- 4,0 in 5,4, kar ustreza kronološki starosti. tom variira med 4,0 in 5,4. Znotraj skupine otrok s težavami v GJ razvoju zara- Rezultati naše raziskave se ujemajo z zapisi v tuji di neenakomerne spolne porazdelitve v tej skupini strokovni literaturi. Sturner in B. J. Howard (1997) rezultatov po spolu nismo mogli primerjati. V ta- pravita, da se dolžina stavka poveča za eno ali dve beli na naslednji strani so prikazani rezultati glede besedi letno, število besed v stavku pa mora biti starostne skupine. 32 Didakta STAROST 4,0–4,5 4,6–4,11 5,0–5,5 5,6–5,11 ∑MLU = 3,4 ∑MLU = 3,7 ∑MLU = 4,1 ∑MLU = 4,0 MLU ∑MLU,4l = 3,6 ∑MLU,5l = 4,1 Povprečna dolžina izjave 4- in 5-letnih otrok s težavami v GJ razvoju MLU štiriletnikov s težavami v GJ razvoju znaša 3,6, ne zmožnosti. V praksi je izvedeni način raziskave medtem ko MLU petletnikov s težavami v GJ ra- nekoliko zamuden, a smo pokazali številne poti zvoju znaša 4,1. Kot je razvidno iz tabele, povprečna za naprej. MLU nam v praksi lahko predstavlja t. dolžina izjave narašča s starostjo. Povprečna dolži- i. »rdečo zastavico«. Kadar pri otroku opazimo, da na izjave otrok s težavami v GJ razvoju med četr- MLU zelo odstopa od pričakovanih vrednosti (kot tim in petim letom variira med 3,4 in 4,1. ohlapno mero lahko vzamemo starost – vrednost MLU mora biti enaka ali višja od kronološke staro- Preverili smo, ali so ugotovljene razlike statistično sti otroka), je smiselno natančneje oceniti podro- pomembne. T-test je pokazal, da se povprečna čje ekspresivnega jezika in več pozornosti posvetiti dolžina izjave petletnih otrok z značilnim GJ razvo- zmožnosti tvorbe stavkov. jem statistično pomembno razlikuje od povpreč- ne dolžine izjave štiriletnih otrok s tipičnim GJ ra- zvojem, pri čemer imajo petletni otroci pri MLU v povprečju pomembno višje vrednosti od štiriletnih otrok. Prav tako se povprečna dolžina izjave otrok z značilnim GJ razvojem statistično pomembno razlikuje od povprečne dolžine izjave otrok s teža- vami v GJ razvoju, pri čemer imajo otroci z značil- VIRI IN LITERATURA nim GJ razvojem pri MLU v povprečju pomembno Apel, K. in Masterson, J. (2004): Jezik i govor od rođenja do šeste višje vrednosti od otrok s težavami v GJ razvoju. godine: od glasanja i prvih riječi do početne pismenosti – potpu- ni vodič za roditelje i odgojitelje. Lekenik: Ostvarenje. Tudi razlike po spolu znotraj skupine s tipičnim Hoff, E. (2005): Language development. Belmont: Thomson Le- GJ so statistično pomembne. T-test je pokazal, da arning. Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006): Otroški go- se povprečna dolžina izjave deklic z značilnim GJ vor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit. razvojem statistično pomembno razlikuje od pov- Marques, F. S. in Limongi, C. S. O. (2011): Mean length utterance (MLU) as a measure of language development od children with prečne dolžine izjave dečkov z značilnim GJ razvo- Down syndrome. Journal da Sociedade Brasileira de Fonoau- jem, pri čemer imajo deklice pri MLU v povprečju diologia, 23(2), 152–157. Dostopno na: http://www.scielo.br/scielo. php?script=sci_arttext&pid=S2179-64912011000200012&lng=pt&tl pomembno višje vrednosti od dečkov. ng=pt, 15. 2. 2020 Miller, J. in Chapman, S. (1981): The relation between age and mean length of utterance in morphemes. Journal of Speech and ZAKLJUČEK Hearing Research, vol. 24, str. 154–161. Pridobljeno 20. 2. 2020 s Govor in jezik sta del širšega procesa komunikaci- http://jslhr.pubs.asha.org/ Owens, E. R. (1984): Language Development: an introduction. je, ki nam omogoča vključevanje v družbo. Logo- Columbus [etc.]: Merrill Publishing Company. pedi v slovenskem prostoru si pri ocenjevanju go- Rice, L. M., Smolik, F., Perpich, D., Thompson, T., Rytting, N. in Blossom, M. (2010): Mean Length of Utterance Levels in 6-month vora in jezika pomagamo tudi z nestandardizira- Intervals for Children 3 to 9 Years with and without Language nimi ali neformalnimi metodami ocenjevanja. Eno Impairments. Journal of Speech, Language, and Hearing Re- search, 53(2), 333–394. Pridobljeno 10. 11. 2018 s https://www.ncbi. od teh predstavlja tudi povprečna dolžina izjave, nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2849178/ ki temelji na analizi vzorcev spontanega govora. Santos, M. E., Lynce, S., Carvalho, S. Cacela, M. in Mineiro, A. (2015): Mean Length of Utterance-Words in Children With Typical Lan- V tuji literaturi je povprečna dolžina izjave večkrat guage Development Aged 4 to 5 Years. Revista CEFAC, 17(4), opredeljena kot pomemben pokazatelj otrokove- 1143–1151. Pridobljeno 10. 11. 2018 s http://www.scielo.br/pdf/rcefac/ v17n4/en_1982-0216-rcefac-17-04-01143.pdf ga jezikovnega razvoja in eden od indikatorjev jezi- Shipley G., K. in McAfee G., J. (2016): Assessment in Speech-Lan- kovnih težav, medtem ko je v slovenskem prostoru guage Pathology: A Resource Manual. Boston, MA, USA: Cenga- ge Learning. le redko omenjena. V naši raziskavi smo ugotovili Sturner, R. A. in Howard, B. J. (1997): Preschool Development 1: statistično pomembne razlike v povprečni dolži- Communicative and Motor Aspects. Pediatrics in Review, vol. 18(9), str. 291–301. ni izjave glede na starost, spol in prisotnost težav Voniati, L. (2016): Mean Length of Utterance in Cypriot Greek-spe- v govorno-jezikovnem razvoju. Pokazalo se je, da aking Children. Journal of Greek Linguistic, vol. 16, str. 117–140. Pridobljeno 5. 12. 2018 s https://www.researchgate.net/publicati- bi bila MLU koristna mera, ko govorimo o jeziku, on/303695820_Mean_Length_of_Utterance_in_Cypriot_Greek- in bi lahko predstavljala enega od pomembnih -speaking_Children Žnidarič, D. (1993): Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slo- vidikov ocenjevanja jezika ter ugotavljanja jezikov- venije za šolstvo in šport. 33 Didakta