92
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
216. Zgodovina kanala. Težave pri kopanju.
Davno že so prišli na to misel, da bi sueško ožino prekopali. Psametihov sin Neko II. je v sedmem stoletju pred  Kr. gledal, da  spoji Nil   z   Riidečim   morjem. Pri tem delu je konec vzelo do 120.003 Ijudij. V petem stoletju pred Kr. je Dirij Histasp z novega   se lotil   dela, in Herodot nas uverja, da je sam kanal videl. Ali kmalu ga je  pesek zametel, kajti   Ptolomej   II. Filadelf  (285 pred Kr.) ga je  iztrebil, in  Strabon   nam  pripoveda da so  največji  brodovi   mogli   pluti po kanalu. Pozneje se je  zopet  zakidal, in cesar Trajan v prvem stoletju našega štetja  je dal kopati nov kanal, pa bolje za djmač promet  kakor  za  vožnjo  v Indijo. Tudi Napoleon L se je ukvarjal s to zadevo, ko je bil v Egiptu. Dal je   meriti, ali  merci  so   napak   izmerili; trdili  so, da   bi bilo mej   Sredozemnim  in   Rudečim  morjem celih ll'*/  razločka. Pozneje  se je lotil   merjenja Lesseps, in dognal je, da ni več razločUa mej morjema kakor za 0.16^. To pa je   moža  tem   balje  spjdbadalo, da   bi svet uael za kopanje novega kaaala. Ali iinel je dosta nasprotovanja zlasti od Angležev. Še  le čez leta, ko  je Lessepj začel se  dogovarjati   s podkraljem  Said Pašo, dobil je    dovoljenje za orjaško podjetje. Zato je koj 1854. 1. ustanovil „Compagnie   universelle  du  caaal  maritime  da   Suez.^ S   prvega  so   podpisali   za   200 000 000   frankov delnic (400 000 a 500 fr.), ali  to   je   bilo   veliko premalo,  kar se je pozneje pokazalo.
Prvo   izdatno  podporo  je  dobila družba v-jled povoljnih okolnostij. Said Paša je namreč prepustil družbi 63.000 hektarjev zemlje, ob enem se je zavezal, da hoče dajati po 20.000 delavcev. Ko pašo zabeli kopati 1859 1., koj so sprevideli, da se s temi ljudmi ne bjde dalo kaj prida   narediti. Po vrhu je  LorJ   Palmerston   ugovarjal na ime človekoljubja, da bi domačini tlako delali evropskim  podjetnikom.    Družba  je bila   koj voljna, di pre osnuje prvo pogodbo. To se je tudi zgodilo 18i33. L, ko je   novi   podkralj Ismail Paša  vmes  posegel.  Njemu   ni bilo   nikakor   po volji,  da   so   družbi   prepuUili  63.000 hektarjev zeoalje, ker bi je bilo dovelj 3O0O za nipravo kanala. Družba se je udala podkralju, zato pa je zahtevala samo za odškodovanje  tlake 54,000.000  frankov, za vse vkup pa nekaj nad 84,000.000 frankov. Cesarja Napoleona III.   so  naprosili   za   razsodnika,   in on  je obsodil podkralja, da plača zahtevano odškodnino.    Vkljub temu so morali   glavnico   še  dvakrat   povišati,   1867. in 1868. 1. za 100,000.000   frankov, in 1871. 1.  za 20,000.000.   Vsi stroški   za  delo   in uredbo   so znesli   konec 1876.   1. do 471,968.225 frankov.
93
Ob enem, ko so začeli kopati kanal, napravili so tudi vodovod za sladko pitno vodo, ker brez njega bi sploh ne bilo uspevalo velikansko podjetje. Da so vodovod preje dodelali, podolžili so stari gosenski kanal, ki drži z Nila k jezerom krokodilskim, in od tam do Sueza, tako da manjše ladije morejo z Rudečega morja naravnost proti Kahiri jadrati, pa tudi še dalje po Nilu. Iq na sever gonijo sladko vodj izdatne trombe prav do Port Saida. Zato pa je voda napravila to čudo, da so sredi rumene pustinje nastali bujni zeleni ostrovi. Ta Todovod so dodelali 1864. 1. Dolg je 25 zemljepisnih milj, širok je 15 ^, in voda mu je globoka po iVa <io 272 ^/, kakor je pač Nil sam.
Kanal   sueški so   začeli kopati   pri Port Saidu 25. aprila 1859. 1. Ali kako   težavno in zamudno je bilo to -delo! Ves   materijal,   vse   orodje,    stroje,   oglje,   železo, les je bilo treba dovažati z Evrope. Potem je bilo treba oskrbovati  do   25.000   delavcev  z  jedjo,   pijačo,  obleko in stanovanjem.   K   vsemu  temu   so   pritiskale politiške težkoče, bolezni mej delavci in druge ovire. Kako ogromne «0 bile tehniške težkoče, hočemo sprevideti z nastopnih ^rtic. Najpreje je bilo treba poglobiti ono progo mensa-leškega jezera, koder so odmerili smer kanalu. To progo, do 40 kilometrov dolgo,   bilo je   treba zagraditi z obeh stranij s trdnima, visokima nasipoma. In prav tu bi bilo skoro vse  spodletelo.   Izgreben  matrijal   so  nasipali na desno in   levo po jezeru.   Ker  pa so   te  izgrebine bile zgolj pesek,  nilsko blato   in konhilije,   zato je materijal vedno narazen lezel,   in da-si so  trudili že več mescev, vender še ni bilo nič pokazati. Hoteli so že drugo smer dati kanalu, no na srečo se je nasuti materijal z nekimi primetinami   začel   sprijemati   in   držati,   in   delo se je srečno  dodelalo.
Na postaji Kantura se spušča kanal v manjše jezero Ballah, potem pa se zarine v pustinjo. Tu je bilo dela izredno mnogo. Predreti so morali gore girseške, in ta predor znaša na zgoraj 300, a na zdolaj 200 ^revljev. Celih 250,000.000 kubičnih črevljev materijala je bilo odstraniti. Tri ure je dolga ta proga, in na koncu stoji Ismaila, katero mesto je nastalo še le mej kopanjem kanala. Za mestom se ziblje sladkovodno jezero Beharel Timsah, to je krokodilsko jezero. Potem se zavije kanal v peščeno pustinjo, ki je dolga tri ure. Pri Tussunu in Serapeumu je bilo peska do 40 črevljev na debelo. Da 80 mogli ta pesek odpraviti, naredili so posebne stroje, ki so jako podobni baggerjem. Ta kos kanala dade še dandanes največ opraviti, ker ga pesek vedno zasipa. Vsakega mesca je treba odstraniti zasipino. Na to zavije kanal v veliko in malo Grenko jezero, a potem nastopi zopet žalostna mrtva pustinja. Pri Šaluf elTerabi so morali do 700.000 kubičnih črevljev kamna razstreliti in odvoziti. Na to se spusti kanal v stari faraonski kanal, in drži mej dvema dolgima moloma daleč v Rudeče morje, dve uri od Sueza.
Dve firmi francoski sta bili posebno prizadeti pri sradnji kanala.  Prva firma   so  Borel,  Lavallev  in Cie.
1 Ta  firma  je   prevzela   globljenje   in   trobljenje   kanala«
Prevzela pa   je   tudi   sestavljanje   in   popravljanje   vseh
strojev, kolikor   so  jih pripeljali   s Francoske v Egipet.
Ta   firma je   imela n.   pr. 1868.   1.   najetih   do   12.000
delavcev,   in je   pokurila vsakega  dne do 12.000 centov
premoga. Jako važna naprava v Port Saidu je bila dalje
delarna kamenja Bratov   Dussaudov. V njihovej   delarni
80 izdelavah   od  peska  ia   hidravličnega   vapna po 400
centov   težke   klade za  gradnjo  molov.   Vsaka klada je
stala do  300  frankov.  Dokler   ni   bil   dodelan   vodovod
za pitno vodo, napravil je vsak dan destilator do 20.000
litrov pitne vode.
Sueški kanal  je dolg do   160 kilometrov, voda mu
je globoka 8 *y   široka pa od  58 do 100 ^ ; v mensa-
leškem   jezeru   tudi   ve^.,   v   Rudečem   morju   pa   celo
do 275 ^.
(Dalje prihodnjič.)