Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 16.	V Ljubljani, sobota dne 20. julija 1918.	Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 19. julija. (K. u.) Uradno.
V	prostoru na obeh straneh Asiaga smo odbili artiljerijsko močno pripravljene sunke sovražnikov deloma z ognjem, deloma s protisunkom. Ravnotako se je izjalovil v dolini Brente italijanski napad.
V	Albaniji praske varstvenih čet.
Šet gen. štaba.
* * *
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 18. julija.
Zvečer dne 16. julija je vdrl neki angleški oddelek v varstvu učinkovitih podjetij naših in francoskih baterij v sovražno črto jugovzhodno Asiaga in je energično napadel posadko/ ki je utrpela velike izgube in pustila v rokah napadalcev 24 ujetnikov in 2 strojni puški. Včeraj so ponovni napadalni poizkusi sovražnikovi povzročili živahno krajevno bojno delovanje med jugovshod-nimi pobočji Sasso Rosso in Brente. V pokrajini severno Grappe je napadel sovražnik naše sprednje črte južno Col Tasona. Bil pa je zavrnjen. Vojaške naprave v prvih vrstah in v zaledni coni sovražnikovi so zadeli letalci in vodljivi zrakoplovi. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni.
Italijansko poročilo o zračnem napadu na Pulj.
Rim, 17. julija. Urad mornariškega admi-ralnega štaba poroča: Preteklo noč sta vrgli dve mornariški zračni ladji nad 1000 kg razstrelilnih snovi na vojaške utrdbe v Pulju kakor tudi na v pristanišču zasidrane vojne ladje z vidno dobrim učinkom. Kljub močnemu delovanju odbi-jalnih topov, katero so podpirali številni žarometi, sta se vrnili ladji nepoškodovani v svoje pristanišče. V sredo zjutraj so napadli številni hidro-plani Pulj znova z dobrim učinkom. Ne glede na jako močan odbijalni ogenj, se je vrnila skupina v svoja pristanišča nepoškodovana. — Na srednji Adriji je vladalo v sredo istotako živahno letalsko delovanje. Bombardirali smo uspešno hangarje na otoku Lastovo in krajevne obrambne naprave. Naši aparati so se vrnili vsi nepoškodovani kljub ljutemu odbijalnemu ognju.
Dunaj, 19. julija. Italijanski glavni stan po-roča ^z dne 18. julija: Na celi fronti se množe topniški boji. Nenavadno živahno delujejo poizvedovalne čete. V noči na 17. julija so zmetala mornariška letala in 18. julija zjutraj pa bombna letala 8000 kg bomb na Pulj. Dober učinek smo opazovali. Včeraj smo bombardirali važne točke za fronto. 3 sovražna letala smo izstrelili.
Nemško volno poročilo.
Protiofenziva Francozov med Hišno in Mamo.
Berlin, 19. julija. (K. u.)
Zahodno bojišče.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
Bojno delovanje je zvečer oživelo. Pri posedovanjih smo dobili večkrat ujetnikov.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno je bitka iznova oži Vela. Francoz je začel tamkaj svojo dolgo priča kovano protiofenzivo. Po uporabi naj močne jšil skupin težkih oklopnih voz se mu je najprej po srečilo, presenetljivo vdreti na posameznih mestil v našo najsprednejšo infanterijsko in artiljerijski crto in naše črte potisniti nazaj. Nadalje so naš< divizije v postojankah v zvezi s pripravljenim rezervami obrezuspešile sovražni predor. Prot Poldnevu so se zrušili francoski napadi na črt zahodno Soissons—Neuilly (severozahodno Cha *$au Thierry). Popoldne so se zlomili na cel Napadalni fronti zelo močni delni napadi sovraž Uka ob naših črtah. Proti bojišču hiteče koloni s?vražnikov so bile cilj naših z uspehom venča Njh bojnih letalcev. Naši lovci-letalci so sestrelil 42 nasprotnikovih letal. Poročnik Loewenhardt s le priboril svojo 38. in 39., poročnik Bolle svoji «4. in 24., nadporočnik Goehring svojo 22. zmage v zraku. »
Proti južni fronti Marne je delal Francoz p< svojih neuspehih 16. in 17. julija le še delne na Pade jugovzhodno Mareuila. Zavrnili smo jih.
Med Marno in Reimsom in vzhodno Reims; jc ostalo bojno delovanje omejeno na krajevni bojevanje. Sovražnikovi napadi v Kraljevem gozdi n na obeh straneh od Pourcy so se izjalovili fi uspešnih sunkih severno Prosnesa in pri za j rnitvi sovražnikovih delnih napadov ob Suipp J1 na obeh straneh Perthesa smo dobili ujetnikov tevilo od 15. julija nadalje privedenih ujetnikoi le prekoračilo 20.000.
rt u ®er°l‘n», 18. julija. Wolff. V zadnjih dveh Neh so nemška letala sovražnim morskim leta-*°ni Francozov, Amerikancev in Angležev prizadela ogromno škodo. Sestrelili smo jim 68 letal, pa smo izgubili samo 13 letal, kar je z ozi-°ni na večne zračne boje malenkostno število.
Krajevni podatki.
Bois de Roi (Königswald = Kraljevi gozd) je severovzhodno Chatillona, ki leži ob Marni med Dormansem in Epernay-jem. — Pourcy je ob zgornji Ardri, še ne 13 km severozahodno Epernaya.
*
* *
Petdeset nemških divizij.
Boji na zapadni fronti.*
London, 18. julija.
Reuter je izvedel,-da stoji armada generala von Einem na sovražnem levem krilu. Včeraj je sovražnik petkrat napadel med Suippes in Ma-signy; bil je vržen. Sicer je položaj za nas ugoden. Francozi so zopet zasedli del njihovih bivših postojank. Zapadno Reimsa je sovražnik zopet napredoval za tri milje, vsled česar smo v celoti izgubili ozemlja šest milj globoko. Francozi so včeraj napadali na štiri kilometre dolgi fronti južno Dormansa so nekako tri kilometre od Reimsa in so zavojevali neko vrbovje, s katerega je videti Marno. Prva francoska črta je komaj tri kilometre od Marne. Slutimo, da se udeležuje sedajne ofenzive petdeset sovražnih divizij.
Stegemannova napoved.
V „Berner Bundu“ piše Stegemann o bojih na Francoskem: Četrta nemška ofenziva ne namerava menda nič drugega nego nadalje uničevati glavno moč antante. Francozi morajo gotove strateške točke braniti za vsako ceno, ker bi sicer nastale težke posledice. Držati morajo brezpo-gajno Amiens, Arras, Hazebrouk in Poperinghe.
•Cilj Nemcev je Pariz* I
„Voss. Ztg.“ prinaša izvajanja „Timesa“:
Nemško vojno vodstvo poskuša obkoliti Reims in osvojiti prostrane gozdne višine okrog Reimsa, List meni, da imajo Nemci načrt, s svojim napadom na Reims razširiti fronto za pohod proti Parizu. Tudi „Manchester Guardian“ je tega mnenja in pravi, da je najvažnejša točka nove bojne črte v gorovju Reimsa.
Jugoslovanski klub proti Bolgarom.
Dandanes, ko vse prebivalstvo zdihuje vsled težav prehrane, pa „Jugoslovanski klub“ uganja visoko politiko. Kakšna je ta politika, pa označuje najbolj akcija dr. Korošca proti Bolgarom. Dr. Korošec napada v državnem zborii Bolgare, češ, da so se kruto obnašali proti Srbom v vojski. Nam ne prihaja na misel, da bi se mešali v notranje zadeve Srbov in Bolgarov, to naj ti najboljše opravijo sami med seboj, a da je sedanji kritični čas, ko vsaka beseda pade z dvojno težo na tehtnico in ko ves svet preži na razprave v avstrijskem drž. zboru, dr. Korošec smatral kot potrebno javno napadati Bolgare, nas pa izziva, da posvetimo v zakulisno zgodovino te dr. Koroščeve politične akcije.
Pred vsem bodi konstatirano, da so v vojski Srbi veliko kruteje nastopali kakor pa Bolgari. Bolgari so miren in trezen poljedelski narod, ki je po celem Balkanu znan kot miroljuben in prizanesljiv. Tudi drugod, koder so se Bolgari naselili. v prvi vrsti kot izvrstni vrtnarji, so na glasu kot delavni in pridni ljudje, ki z nikomur ne iščejo prepira. Čisto drugačen je značaj Srbov, ki so silno razdiažljivi, sicer zelo nadarjeni, a nestalni in strastni v svojih političnih akcijah. To različno razpoloženje v obeh narodih se je pokazalo zlasti zadnja leta v velikih političnih krizah in vojskah. Bolgari, zadovoljni s svojo lastno zemljo, so se borili premišljeno in pametno za svoj narodni obstanek, Srbi pa, zapeljani po mladinskih politikih, so sanjali o ustanovitvi neke meglene velevlasti,' so nasedli internacijonalnim političnim sleparjem in vsled tega strmoglavili v prepad. Gotovo je, da ako so se v vojski dogajale grozovitosti, so bile one od srbske strani veliko hujše od bolgarske.
Kdor posluša pripovedovanja slovenskih in hrvaških vojnih ujetnikov iz Rusije, kako kruto in brezsrčno, da naravnost zverinsko so postopali proti njim v ruskem ujetništvu, se mora začuditi, kako da more slovenski poslanec nastopati kot zagovornik teh trinogov. Ako so Srbi tako postopali tudi z Bolgari, se ni čuditi, da so Bolgari nastopili pot samoobrambe. Kakor rečeno, se pa mi v ta notranji prepir dveh slovanskih narodov ne mešamo. Značilno pa je, da je enaka akcija proti Bolgarom, kakor jo je začel dr. Korošec v avstrijski državni zbornici, bila sprožena tudi v hrvaškem saboru od strani jugoslovanskih mladinov. Gre se torej za dogovorjeno politično akcijo proti bolgarskemu narodu.
Mi sedaj vprašamo: Kako morejo Jugoslovani nastopati tako ofenzivno proti Bolgarom, ki so vendar tudi jugoslovanski narod. Jugoslovanstvo takih Jugoslovanov, ki napadajo Bolgare, gotovo ni čisto jugoslovanstvo. To jugoslovanstvo se začne in neha pri Veliki Srbiji. Vsa jeza zoper Bolgare izvira iz tega, ker so Bolgari‘v odločilnem trenotku odbili vse ponudbe antante in se odločno postavili na stran Avstrije. Od tega časa antanta proti Bolgarom .nastopa z vsemi sredstvi in propaganda lorda Northcliffa upliva v ta na-
men, da se proti Bolgarom dvigne upor vseh drugih narodov, zlasti pa slovanskih. To je skrivnost, ki tiči za političnimi akcijami proti Bolgarom.
S slovenskega in jugoslovanskega stališča pa je taka politika vredna vse obsodbe. Bolgarski narod je vsled svoje pametne politike postal najodločilnejši faktor na Balkanu. Bolgarska država se razteza čez sredo Balkana od Črnega do Egejskga morja — ta zdravi in trezni narod ima največjo bodočnost, zato se moramo Slovenci bolgarskega napredka samo radovati in obsojati vsako sovraštvo, ki se hoče zanesti med nas in med Bolgare.
Avstrijski parlament.
(Radi nevihte na Štajerskem je bila telefonska zveza predsinočnjim deloma prekinjena. Objavljamo danes konec razprav, ki so se vršile v četrtek. Ured.)
Dunaj, 18. julija.
Poslanec Muchitsch izjavlja, da je vlada dajala egoizmu producentov pogum. Tajno barantanje je postalo uprav nečuveno, Celo okrajna glavarstva na Štajerskem organizirajo 'tajno kupčevanje.
Še le pred dnevi si je mestna občina Gradec morala nabaviti moke za 650.000 kron. To so nečuvene oderuške cene. Pred dnevi si je neka gornještajerska občina naročila z Moravske dva vagona moke za 340 000 kron. Delavstvo ne more plačevati takih oderuških^ cen. Krušni mir, ki nam ga je prinesel grof Černin, je postal nekam čuden. Zadnje dni so se s prebivalstvom nečuveno igrali. Čas je, da se napravi vojnt konec.
Govoril je tudi poslanec Barbo, ki je izvajal: dr. v. Seidler je moral, kako vse prejšnje vlade, občutiti, da pri Slovencih ne najde za naklonjenost nikake vzajemnosti. Vsaka koncesija, ki se da Slovencem, je samo stopnja za nove slovenske zahteve in za nove slovenske agitacije. Jugoslovanska agitacija je dobila tak značaj, da mora odpreti vsakomur oči. Avstrijski minister, ki bi še nadalje zapiral oči in ušesa takim veleizdaj-niškim pojavom na slovanski strani, kakor smo jih slišali v tej zbornici s strani slovanskih poslancev, bi ne mogel računati na pomoč Nemcev. Govornik je govoril o jugoslovanski agitaciji. Agitacija se vrši z največjim pritiskom in z največjim hujskanjem. Kmetom se zatrjuje, da jim vlada odvzame zadnjo glavo živine in da žive Nemci v izobilju. Tako je govoril v zbornici celo poslanec dr. Verstovšek. Na ta način prebivalstvo sistematično hujskajo. Govornik se je obračal na to tudi proti kritiki postopanja Ogrske. Madžari so vitežki narod, pri katerem se da doseči vse, na način pa, ki je sedaj v modi, od Madžarov ni dobiti ničesar. Govornik je trdil nadalje, da je med Nemci - in slovanskimi strankami mnogo skupnega, kakor je tudi mnogo skupnega med meščanskimi strankami in socijalnimi demokrati. Ogreval se je na to tudi za § 14. (ter je poživljal, da naj zbornica dokaže s svojim delom, da more delatKy prid prebivalstvu. Potem § 14. ne bo treba. Edino na tej poti se moramo najti.
Dunaj, 19. julija.
Nadaljuje se prvo branje budgeta.
Dr. Groß se peča s prehranjevalnim vprašanjem v Galiciji in govori o zadnjih dogodkih v Krakovem; demonstracije so bili naperjene v prvi vrsti proti židovskim trgovcem. Ekscesi so se vršili v sredini mesta, a policija ni nastopila. Prosi vlado, ki bo prišla, da bo Poljakom bolj naklonjena, kakor je bila Seidlerjeva.
Berut zahteva za rezervne častnike iste u-godnosti pri železniških vožnjah kot jih imajo aktivni oficirji. Pritožuje se o slabem ravnanju z moštvom in želi, da se bi vsaka vlada postavila na sedanje Seidlerjevo stališče. (Nemški nacijo-nalci ploskajo.)
Minister za prehrano
Paul zavrača najprvo kritike, ki so se pojavile v prehranjevalnih vprašanjih in ki zahtevajo popolno preustrojitev celega sistema. Dokler smo od ostalega sveta zaprti in odrezani, sploh ni mogoče misliti nato, da bi se opustila prisilna vojna uprava gospodarstva. Ako živila izločimo iz prisilne oddaje, bi se cene tako gorostasno navijale, da bi revni in srednji sloji lakote pomrli. Govoreč o sedanjem stanju krušnega vprašanja, poudarja, da v bližnji bodočnosti ni pričakovati znatnega uvoza iz Ukrajine, domača žitna produkcija se je pa v primeri z mirovno, zmanjšala za eno tretjino, ker nam primanjkuje umetnih gnojil, ljudi, vprežne živine itd. Ogrska uvaža vedno manj žita. 75 do 80% tega, kar kmetje sami ne porabijo, se odda državi in to se razdeli. Samo majhen del se odtegne splošnosti s prikrivanjem. Da se razvija zakotna trgovina je možno samo zato, ker država ne more 10 milijonov producentov zadostno strogo nadzirati. Politika za določevanje cen pri živilih nikakor ni bila srečna. Utemeljuje nujno potrebo zvišanja cen pri žitu in mlevskih izdelkih, katere mora pač konzum nositi. Trgovcem se mora tudi pustiti aksistenčna možnost. Urad za prehrano gleda na to, da se izkušnje trgovca in želje kupca upoštevajo. Glede prekupovanja pravi minister, da se bo ob novi žetvi s strogimi odredbami nasto-
palo. Z ozirom na centrale pravi, da bi prosta trgovina popolnoma onemogočila nakup za življenje potrebnih živil. S kruhom moramo do avgusta potrpeti, potem se bo nakazovala zopet nekrajšana količina moke. V prihodnje bomo pa morali najskrbneje paziti na to, da se letošnje težave ne ponove več. Končno občuduje potrpež-. Ijivost in vstrajnos našega prebivalstva in govori o pomožnih akcijah vlade za prebivalstvo. Urad za ljudsko prehrano stoji pred težko nalogo, a izborno uradništvo tega urada, ki se ne straši nobenega dela, mu zvesto pomaga. (Odobravanje.)
Domobranski minister
odgovarja na razne interpelacije:
Glede zadržavanja nekega naskakovalnega bataljona v Galiciji pravi, da je zahteval telegra-fično pojasnilo in da bo, kakor hitro mu predlože zahtevani materijal, odgovoril. Zbornica naj bo prepričana, da bodo krivci strogo kaznovani, ako so res zakrivili izgrede.
Nadalje govori vitez Jaworski, ki utemeljuje opozicijo Poljakov in izjavlja da so Poljaki pripravljeni vsak čas stopiti z Ukrajinci v dogovor. Sicer pa pride prav kmalu čas, ko bodo Rusini uvideli, da je to zanje edina pot rešitve. V interesu Poljakov je, da se monarhija ohrani.
Avstropoljska rešitev tega vprašanja, kot jo -želi Burian, je sicer najboljša, vendar pozna še več drugih možnosti.
Nato govore še Lewicki, Pick, Tarrer, Fili-ger in Gasser.
\ Prvo branje budgeta se na to zaključi in izroči budgetni provizorij budgetnemu odseku z nalogo, da do torka 23. t. m. poroča.
Prihodnja seja je v ponedeljek ob lih.
*
* *
Gosposka zbornica.
Dunaj, 19. julija. Na predlog kneza z Lob-kovic se postava o draginjskih dokladah učiteljstvu za leto 1918 nujnim potom obravnava in sprejme se končno postavo, kakor je poročal poročevalec. Predloga se vrne na to državnemu zboru. Nato se prične razprava o davku na tota-lizatorje.
Deželna uprava proti državnemu centralizmu.
Vsaka nova državna naprava pomeni sedaj razširjenje centralističnih tendenc. Sedaj je vlada predložila državni zbornici zakonski načrt za varstvo zanemarjene mladine. Po tem zakonskem načrtu si prisvaja država tudi nadzorstvo in deloma tudi rapolaganje z deželnimi dobrodelnimi zavodi.* Vsi deželni odbori cele monarhije so imeli radi tega posvet na Dunaju, kateremu je predsedoval deželni odbornik Kunschak. Sklenilo se je, da deželni odbori cele monarhije protestirajo proti tem centralističnim vladnim tendencam.
t
Naše devize.
Močnega nazadovanja deviz Dunaj in Bero-lin, ki se vrši zadnje tedne na nevtralnih trgih, ne moremo tolmačiti z gospodarskimi vzroki, kakor je na primer gibanje trgovinske bilance; preostaja edino, da pogledamo, da-li niso morda spletke antante zakrivile naše neuspešnosti. Nameni so precej očividni.
Takoj po uspešni nemški ofenzivi je pričelo nazadovanje, in padec kurza deviz naj bi vzbudil vtis, da so nevtralni krogi mnenja, da je nemška ofenziva utihnila in da Nemci niso dosegli, niti dosežejo svoje strategične cilje.
Tudi ko se je avstro-ogrski armadi bil posrečil prehod preko Piave, je kurz deviz padal in se je nižal seveda, ko smo se radi neugodnega vremena morali umikati. Nizke kurze, na katere so zlezle naše devize, pa sedaj seveda tolmačijo sovražniki, kakor bi vse inozemstvo verjelo, da smo bili res premagani, dočim so Italijani izvoje-vali lepo zmago. Res pa je, da so odbili samo naš napad, kar brez agitacije ne bi moglo roditi na gospodarskem polju takega uspeha.
Vendar pa se nevtralno inozemstvo ne da varati in ne bo dolgo, pa se kurzi naših deviz zopet prilagode resničnim razmeram plačilne bilance. Odločujejo vendar samo vojaška in gospodarska dejstva.
Da pa dosega antanta na poljii deviz take navidezne uspehe, je možno le, ker plava v nevtralnih državah na milijone avstro-ogrskih in nemških bankovcev, ki jih finančni špekulanti iz nevtralnih držav izrabljajo za svoje namene.
Preobilico bankovcev je zakrivilo tudi dejstvo, da smo v okupiranih deželah Rusije predolgo vzdrževali kurz rublja tako visoko, da so si nevtralni agenti z izmeno rubljev, ki so bili v nevtralnih državah dokaj ceneji, oskrbeli množine mark in kron v bankovcih in si s tem zasigurali velik dobiček.
Nemški socialisti o konferenci.
Stališče socijalnih demokratov v Nemčiji v zadevi konference za mir osvetljuje pismo na-
čelnika stranke tovarišu Huysmansu, ki ga objavlja »Vorwärts“. Pismo pravi:
Kar se tiče sklicanja mednarodne konference v kako nevtralno deželo, smo pač pripravljeni, da se je udeležimo, kakor smo bili vso vojno pripravljeni, podpirati delovanje, ki stremi za tem, da bi se sešli zastopniki socijalističnih strank.
Stranka se je že večkrat izjavila o pogojih za mir in se je po svojih govornikih v državnem zboru in v oklicih na javnost priznala k miru sporazumljenja, ki bodi sklenjen brez aneksij in brez odškodnin na temelju samoodločevanja narodov. Kar pa se tiče stališča stranke v iztočnem vprašanju, se pač vidi iz poročil razprav v državnem zboru, da smo zastopali svoje nazore zelo odločno.
Po domovini.
Občinski odbor občine Ambrus se je enoglasno pridružil sklepu dež. odbora proti Trumbiču in ponovno izjavil, da vstraja pri jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917.
Dr. Tavčar vabi Nemce nazaj. Zveza med narodnonapredno stranko in ljubljanskimi Nemci traja še dalje. Naravno, da je prišla ta zveza vsled jugoslovanske agitacije v nevarnost, da se razbije. Vsled tega je dr. Ivan Tavčar v »Slov. Narodu“ objavil dolgovezni članek „Da smo si na jasnem“, v katerem zagovarja proti Nemcem svoje stališče in hoče razrahljano razmerje ž njimi zopet spraviti v red. Mi smo prepričani, da se mu bo to posrečilo, ker liberalni Nemci in liberalni Slovenci spadajo skupaj in nimajo druge želj^ kakor da bi v ozki zvezi zopet zavladali nacTkranjsko deželo. V tem oziru smo si pač vsi na jasnem, g. župan. Dr. Tavčar je kot vodilno načelo, ki mora vladati med liberalnimi Slovenci in Nemci postavil sledeče: „Zastopati principe gotove miroljubnosti in zatreti vsak pojav nestrpnosti in nespravljivosti ali pa še celo pojav, kake absolutne nespravljivosti“. — To je narodni program načelnika Jugoslovanske demokracije nasproti bojevitemu nemštvu. Tako dr. Tavčar vsak dan piska na drugo piščalko, tako mora plesati Jugoslavija vsak dan na drugo pesem. Odločno pozivamo gg. Ivana Hribarja in Adolfa Ribnikarja, da zavzameta javno svoje stališče proti najnovejšemu dr. Tavčarjevemu narodnemu manifestu. Mladini že govore med seboj, da bodo dr. Tavčarju slovesno odrekli častni naslov mladine, ker piše tako starinske članke.
Razburljive vesti glede oddaje perila. Med gospodinjami je zavladal velik strah in razburjenje, ker se je raznesla vest, da se je začelo splošno rekviriranje perila. V Ljubljani se je govorilo, da so v Rožni dolini že vse perilo pobrali. Nastala je grozna panika, ker se je govorilo, da hodijo vojaki z orožjem po hišah, da odpirajo omare in pobero vse, tako da ostanete vsakemu še dve srajci. Ljubljanske gospodinje so se seveda grozno prestrašile in dasi so vajene vse vladne naredbe najvestneje izvrševati, se je pri perilu vendarle omajala njihova državljanska krepost in začele so skrivati rjuhe, srajce itd. Ves ta strah pa je nepotreben, ker se šiloma nikomur ničesar ne odvzame, priporoča pa se vsakomur, da da kar utrpeti zamore.
Splošna prebiranja. Vest, ki so jo bili časniki pod tem napisom priobčili, je učinkovala prav tako, kakor je bilo želeti: obrnila je vse-občno pozornost na zbiranje perila za tiste množice, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, pa nimajo ne srajc, ne spodnjih hlač. Zgodilo pa se je, da je dotična notica marsikoga spravila iz ravnovesja, ker je govorila tako, kakor da poroča o nekakšnem nenadnem prebiranju med možmi in mladeniči, ki bi bili sposobni za vojaško službovanje, in da je nemaloternike ozlovoljila. Prebiranje perila, ki ga te dni vrše gospodinje po stanovanjih, je splošno, ker ne mara nobena zaostati, ko gre za darovanje v človekoljubni namene. Končalo pa se bode šele koncem tega meseca, ker se zbiranje perila zaključi stoprav z 31. julijem. Prebirajo se v vojaške svrhe, namreč za vojake, ki se vračajo iz ujetništva, najrazličnejši letniki moškega perila. Zlasti prihajajo v poštev mlajši letniki moških srajc in spodnjih hlač, ker tako perilo ni še prav nič rabljeno, ali pa je le malo ponošeno in je zaradi tega tem boljše. Prebiranja se vrše po stanovanjih, ker gospodinje ii zalog svojega perila izbirajo tisto moško perilo, ki se jim zdi primerno, da ga Glavni zbiralnici v „Narodnem domu“ v vojaške dobrodelne namene izroče, ali kot neplačno darilo ali pa proti odkupnini, ki je za brezhibne srajce določena na 12 K za komad, za brezhibne spodnje hlače pa na 8 K. Oddati perilo ni nihče prisiljen! Oddaja moškega perila je docela prostovoljna, ima pa to dobro, da zavaruje pred morebitno prisilno oddajo, pred rekvizicijo, ki bi se utegnila odrediti kdaj pozneje. Kdor od tucata po en izvod podari ali po dva izvoda zbiralnici proda, prejme izkaznico, ki ga ščiti pred prisilno oddajo, ki bi se nemara odredila kdaj pozrleje. Kdor torej od tucata po e n izvod proda, še ni zavarovan, pač pa je na varnem, kdor od tucata proda po dva komada ali še bolje po en komad podari. V odkup se sprejme izključno le brezhibno perilo, v dar pa vsakršno, tudi že ponošeno ali nekoliko raztrgano ozir. zakrpano. — Če je nadalje tista notica govorila, da pride, kar je prebirajoča komisija spoznala za sposobno, brez odlašanja, če treba z vojaško asistenco, v »Narodni dom“, je govorila pošteno resnico. Zakaj prebirajoče gospodinje odpravijo vse, kar so v ta namen perila odbrale, nemudoma v Glavno zbiralnico perila za vračajoče se vojne vjetnike, ki je v „Narodnem domu“. Če pa odbranega perila ne marajo same odnesti tja ali nimajo nikogar, ki bi jim to oskrbel, jim je samo treba, da obveste predstojnika Glavne zbiralnice, ki je g. polkovnik Nörk v. Nörken-stein, in ta jim takoj pošlje vojaško asistenco v obliki potrebnega števila ordonanc, ki prevzamejo, opremljeni s posebnimi poverili, kar je namenjeno Glavni zbiralnici. — Ker se širijo govorice, da nepoklicane osebe zlorabljajo ugled vojaške uniforme in samolastno s surovim nastopanjem s silo rekvirirajo po hišah, smo upolno-
močeni izjaviti, da za to ni nikdo upravičen. Take sleparje izročite takoj policiji!
Napadanje duhovnikov. Zanimiv slučaj se je zgodil v Borovnici. Občinski odbor je v javni seji izrazil obžalovanje častnim članom borovniške občine, namreč župniku Berniku v Domžalah, župniku Oblaku v Kropi in dekanu Juvancu v Cirknici, češ, da so proti splošnemu ljudskemu mišljenju in jim je zagrozil, da jih bode črtal kot častne člane, ako se ne pridružijo „splošni ljudski volji“. „Slovenec“ je dne 17. t. m. objavil to žu-ganje. V čem so se imenovani gospodje pregrešili proti ljudskemu mišljenju in ljudski volji, ni povedano. Najbrže imajo kake svoje pomisleke glede Jugoslavije. Zaradi takih pomislekov se- pa duhovni v „Slovencu“ ne smejo napadati. Saj „Slovenec“ in „Domoljub“ sama pomagata, da ljudje pomisleke dobivajo. Oba lista sta nedavno n. pr. objavila notico: „Nad 100.000 oseb je na Hrvatskem bolnih na spolnih boleznih. Kaj nam pomaga Jugoslavija, če se ljudstvo (seveda slovensko ljudstvo) ne bo varovalo te kuge!“ In „Slovenec“ je dne 17. t. m. poročal v društvu hrvatskih srednješolskih profesorjev. Na njihovem zborovanju v Zagrebu je bil slovenski profesor dr. Žmavc. Sklenili so, da se za srednješolsko mladino izdajaj liberalen časopis. Znabiti je še g. dr. Žmavc, ki je sicer verna štajerska duša, dobil kake svoje „osječaje“. Nastop „Slovenca“ z Borovnico pa spada v zgodovino.
Podpora svojcem, če postanejo vojaki delavci v tovarni. Neki vojak, ki je po poklicu čevljar, je bil od vojaškega poveljstva črnovoj-niškega službovanja oproščen (bis auf weiteres enthoben) in je bil dodeljen neki usnjarni, ki izdeluje čevlje in ki stoji pod vojaškim nadzorstvom. Njegovi svojci so podporo izgubili. Izvedeli so potem, ko so prošnjo ponovili, iz odloka preživljanske komisije, da oni čevljar sedaj služi v tovarni, ki ima za delavce svojo aprovizacijo, po K 7-33 na dan, in da tistim, ki so črnovojni-škega službovanja oproščeni, ne pristoja nobena nadaljna podpora za svojce. Istina pa je vendarle, da on ne sme iz one tovarne iti kam drugam delat, da bi si kaj več zaslužil, ker mu to brani vojaštvo. Tak slučaj je vreden, da si ga poslanci ogledajo za slučaj poprave preživljanskega zakona.
Na dunajskem vseučilišču niso zadovoljni z uspehi na srednjih šolah. V vlogi, ki jo je profesorski zbor vročil ministrstvu za uk in. bogočastje, se poudarja, da se je izobrazba dijaštva, ki prihaja na univerze v zadnjih letih pred svetovno vojno poslabšala. Slušatelji imajo več zadostne spretnosti v mišljenju, pa tudi nju pozitivno znanje je dostikrat docela pomanjkljivo, dalje ni opažati pravega zanimanja za študije, le malo je dijakov, ki imajo zmožnost in veselje za samostojno in natačno znanstveno delo. Srednje šole producirajo le preveč učenega proletarijata, pot do visokih šol je prelahka; srednje šole so prenapolnjene, izobrazba nekaterih učiteljev preplitva, presojevanje znanja neenakomerno.
Imenovanje v policijski službi. Okiajni inšpektor varstvene straže pri policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani Peter Ghersinich je imenovan za višjega inšpektorja 2. razreda.
Nefranklrani zavoji z bojišča. Pripadniki c. in kr. armade na bojišču morejo pri vsakokratnih c. in kr. vojnopoštnih uradih, ki smejo Sprejemati privatne vojnopoštne zavitke, v bodoče te odpošiljati domov ne le, kot doslej, proti plačilu pošiljatvenih pristojbin, temveč tudi ne-frankirana. Zavoji in spremnice bodo v tem slučaju označene s pripombo „G- E.“ Poštno pristojbino bo moral tedaj plačati prejemnik.
Zanimivo. „Nova Doba“ piše: V nedeljo so se peljali na progi Plzen—Praga z nekim tovornim vlakom trije švicarski vagoni z označbo „Zucker-Transport nach der Schweiz — Zürich“.
Zvišanje tarlfov na železnicah. „Novice“ so že poročale o obravnavah zaradi zvišanja ta-rifov na železnicah. Obravnave med avstrijsko in ogrsko vlado so sedaj končane in sicer se zvišajo tarifi tako, da se upa doseči cela miljarda večjega dohodka. Za enkrat gre vse to zvišanje na vojaške tarife in na blagovni promet.
Priprave velekapitala za prihodnje gospodarstvo. Na Dunaju se pripravlja ustanovitev mednarodne izvozne in uvozne delniške družbe, ki jo hočejo ustanoviti kreditni zavod, Zemljiško kreditni zavod in Anglobanka z začetnim kapitalom 15 milijonov kron.
Vojni dobički avstroogrske banke. Avstro-ogrska banka ima od svojih dobičkov v 1. 1917 plačati Ogrski izrednega vojnega davka 26,763.194 kron. Za dotiranje valutnih rezerv mora iz dobička naložiti 14,365.020 kron, davek od vojnega dobička, ki ga ima banka plačati Avstriji pa znaša 60,891.711 kron. Iz teh ogromnih svot se vidi, da je tiskanje bankovcev dobičkanosno podjetje.
Kako se bo letos mlelo ogrsko žito. Ogrska vlada je izdala naredbo o mletju žita letošnje žetve. Iz 76 kg težke pšenice se ima zmleti 16 odstotkov fine moke, 24 odstotkov kuhinjske moke in 47 odstotkov krušne moke, 11 odstotkov odpade na otrobe in 2 odstotka se razprašita. Ako primerjamo ta način mletve z lanskim vidimo sledeče razmerje: Ogri bodo namleli v tem letu za 4 odstotke manj fine moke, za 4 odstotke več kuhinjske moke in za 7 odstotkov več krušne moke. Nasprotno bodo pa otrobi za skoro 50 odstotkov slabši od lanskih. Lansko leto sc namreč Ogri z ozirom na svojo prešičje-rejo tako mleli pšenico, da je celih 20 odstotkov ostalo v otrobih, medtem, ko so avstrijski mlini morali tako ostro mleti, da so otrobi bili samo prazna lupina skoro brez vsake hranilne vrednosti. Od tod je prišlo, da je naša prašičjereja propadla, Ogri so pa milijarde zaslužili za svoj Špeh. Letos bodo pa tudi ogrski prešiči nekoliko na slabšem, ker bodo njihovi otrobi tudi za polovico slabši od lanskih, to se pravi, ako se bodo ogrski mlini naredbe držali.
S kakšnim denarjem se plačuje sedaj v zasedeni Italiji. Naši vojaki dobivajo v zasedenem italijanskem ozemlju svoje pristojbine izplačane v lirah, ki jih izdaja posojilnica v laškem Vidmu. Te denarne nakaznice se zamenjajo pri vojaški blagajni, ako vojak zapusti vojno ozemlje. Vse vojaške blagajne v zaledju so dolžne zame-
njati ta denar po kurzu 95 vinarjev za eno liro. Po tej naredbi se naj vojaki obvarujejo škode.
Uvedba nedeljskega počitka v brivnicah na Kranjskem. Deželna zadruga brivcev je imela v torek popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata svoj redni občni zbor. Sklenilo se je: Nedeljski počitek se uvede S 1. avgustom t. 1. Brivnice bodo odprte ob sobotah do 9. zvečer, ob praznikih do opoldne. Zvišajo se tudi cene v brivnicah s 1. avgustom in sicer: Enostavno briti 1 K, briti in česati K 1'20, lase striči s strojem K 1’20, lase striči na frizuro K 1'60, polno brado striči K 1 60, brke izvleči ali dati v zavezo 40 v, lase žgati 2 K, glavo briti 3 K, glavo umiti 1—2 K, glavo obvezati 40 v, lase osušiti s sušilnim aparatom 50 v, vrat briti 50 v. Ko so bile sprejete te cene, se je videlo, da je vsak pomislek glede uvedbe nedeljskega počitka izginil.
Domov je prišel umret. Iz Cirknice poročajo: V nedeljo 14. t. m. so v gostilni v Pod-skrajniku vojaki z bajoneti obdelali vojaka na dopustu Janeza Kovšca iz Dolenjevasi tako, da najbrže ne bo okreval. Fant se je vrnil iz ruskega ujetništva. O. imenovani gostilni se sliši marsikaj, in čas bi že bil, da orožništvo poseže vmes in napravi red.
Orožnik zabodel posestnika. V Begunjah na Gorenjskem je orožnik zabodel posestnika Antona Ferjana po domače „Matuca“ iz Polji, tako, da je bil na mestu mrtev. Ferjan se je branil iti z orožnikom in trdil, da ima dovoljenje da ostane doma, orožnik je imel povelje, da ga aretira.
Nesreča na Sv. Petra cesti. — Vozite previdno! Kakor se nam poroča, je včeraj zvečer jako nevarno povozil na Sv. Petra cesti neki nerodni voznik otroka Polharja. Kolesa so baje otroku šla preko trebuha.
Odlikovani so: Črnovojniški praporščak črnov, dop. pov. 27, Anton Rebolj za izvrstno službovanje pred sovražnikom z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje; tit. narednik Mihael Kovač, pp. 17, za posebno zvesto službovanje pred sovražnikom s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje in nadporočnik Franc Mercina z Najvišjim pohvalnim priznanjem brez mečev. Stotnik 7. pp. Vinko Potočnik je odlikovan drugič z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči.
Prememba posesti. Gospod Anton Šušteršič, blagajnik Mestne hranilnice v Ljubljani in gospa Marija Šusteršič-Tičar sta kupila tronad-stropno hišo v Škofji ulici, v kateri je kavarna Krapš. za 166.000 K.
Španska bolezen v Zagrebu. Izkaz mestnega fizikata v Zagrebu prinaša okrog 10000 slučajev španske bolezni v Zagrebu.
Vseučiliška vest. Cesar je imenoval privatnega docenta dunajske univerze, ministerijalnega podtajnika v ministrskem predsedstvu dr. Leonida Pitami c izrednim profesorjem splošnega in avstrijskega državnega prava, upravnih naukov in avstrijskega upravnega prava na vseučilišču v Černovicah.
Vojaški poljedelski dopusti. Opozarjamo, da naj se prošnje za poljedelski dopust ne pošiljajo na c. in kr. vojaška poveljstva, temveč na poveljstvo, ki mu je prosilec neposredno podrejen. C. in kr. vojaška poveljstva predložijo vse take prošnje v odločitev in rešitev dotičnim poveljstvom in se z naslavljanjem na c. in kr. vojaška poveljstva prošnje za dopust oziroma njih rešitev le zakasnijo.
Neobičajni posli. 44 kg sladkorja 36 kg fižola ste zamenjali Paratz Natalija in Arco Olga z železničarjem Lapuškom. Lapušek je bil zaradi te „kupčije“ obsojen na 200 K globe, oni dve pa vsaka na 40 K.
Smrt. Umrla je v Badnu pri Dunaju mati dr. Karla Pečnika Marija Voglmayr, hišna posestnica na Dunaju. — V Šmihelu pri Novem mestu je umrl bivši novomeški knjigar g. Frid. Tandler, star 82 let.
Umrli so v dež. bolnišnici v Ljubljani: g. Franjo Hribar, Terezija Vogrič, učit. abiturijentka, Jernej Ortar, dninar, grofica Marija Auersperg, zasebnica.
Utopljenega trgovca Fr. Stoparja še niso
našli.
Zadjl potres dne 16. julija so posebno močno čutili v Šmartnem, v Litiji, na Javorju in okolici. Tresla se je oprava in raz streho je padala opeka. — Čutili so ga tudi srednjemočno v Ambrusu.
V Opatiji je kupila jadranska hotelska družba, pri kateri so udeležene hrvatske banke, hotel „Speranza“.
Hrvatska opera na Dunaju. Dunajska opera (Voksoper) uprizori letos kot prvo novost opeto skladatelja Hrvata Benita pl. Berse „Čevljar iz Delfta*.
Odpust treh najstarejših črnovojnlških letnikov. Poslanca Kadlčak in Navratil sta bila pri domobranskem ministru ter sta intervenirala glede odpusta treh najstarejših črnovojniških letnikov. Domobranski minister v. Czapp je izjavil, da je že izdal odredbo, v kateri je določen termin za odpust teh letnikov ter je obljubil, da bo ta odredba tudi gotovo izvedena.
Svati brez pojedine. V torek, dne 16. julija se je poročila hči gostilničarja Tscharre v Mariboru z nekim bogatim trgovcem. Ko so gostje prišli iz cerkve, jih je čakalo nemalo presenečenje, kajti bogato pripravljena pojedina je bila zaplenjena. Zaklal je bil nevestin oče prašiča, vrednega 5000 K in pripravljene so bile najrazličnejše jedi, tudi fino pecivo iz bele moke. Nevolja radi take bogate pojedine pa je bila med občinstvom velika, ker 4 dni ni bilo kruha in so neizrecno trpeli posebno otroci. Prišla je nenadoma policija in je bogato pojedino zaplenila.
Francija ne pomaga več Italiji.
Lugano, 17. julija. Laški listi se jeze nad „Matinom“, ker zahteva čete iz Italijanske fronte na Francosko. „Secolo“ in „Corriere della Sera“ povdarjata, da zahteva položaj na laškem bojišču, če naj se dosežeta zmaga in konec, v prihodnjih mesecih kar največ vojaštva in topništva.
Italijani o Burianovem govoru.
Lugano, 18. julija. Laško časopisje pravi, da Burianov govor ni bil odkritosrčen. Burian je pač že pozabil, da so dvojedni Nemci vzeli Avstriji Šlezijo. Avstrija bo postala potemtakem še najboljša prijateljica antante, ako ji ta vzame, kar ji ne spada. Toda antanta želi miru res brez aneksij, zahteva pa, da se vsak narod prosto razvija.
Volitve na Nizozemskem.
Amsterdam, 18. julija. Nove volitve bodo razpisane v novembru.
Čehoslovaki zapuščajo Rusijo.
Stockholm, 19. julija. Čehoslovaške čete hočejo v Francijo in nameravajo Rusijo zapustiti. Proti boljševikom so Čehoslovaki samo zato nastopili, ker so jim branili prost pohod v Sibirijo.
Balfour ne zmore dela.
London, 19. julija. Poročajo, da je rekel Balfour, da ne more z ozirom na velikansko delo, ki ga ima v vojnem času, sam dela zmagovati in da naj se Robert Cecil pritegne k poslovanju v zunanjih zadevah.
Litvini nastopajo.
Bern, 18. julija.
Litvinski tiskovni urad v Lozani javlja, da je 35.000 mož litvinske armade z generalom Kli-maitisomlubralo pot v Petrograd, Vitebsk so Litvini, ko so razgnali čete sovjetov, že zavzeli. Boljševiki beže.
Sovjeti se selijo!
London, 18. julija.
Telegram iz Stockholma, ki ga objavljajo „Times“ veli, da hoče vlada sovjetov premestiti svoj sedež iz Moskve v Cyrom (?).
Anglija sega po Abesiniji.
Rotterdam, angleška vlada se bavi z načrtom, priklopiti Abesinijo britskemu kolonijal-nemu ozemlju.
*
* *
Chiasso, 19. julija. Generalni predsednik laškega rdečega križa, senator Somaglia, je v Rimu umrl.
Berolln, 18. julija. Iz močno zavarovanega spremstva smo v Sredozemskem morju izstrelili 4 parnike z 16.000 bruto register tonami.
London, 19. julija. Kontrolor za prehrano je izjavil, da so Angleži preskrbljeni z žitom, tudi če vojska še dalje časa traja.
London, 19- julija. Na japonskem dread-noughtu Havači, ki je eksplodiral, je bilo 1900 mož, samo 400 so jih rešili.
Berolln, 19. julija. Sovražni letalci so napadli Tondern, a povzročili so samo materijalno škodo. Ubit ni'nihče.
Pariz, 18. julija. Reuter. Nocoj je bil letalski alarm, ki je ob 12. uri 45 min. zopet pojenjal.
Petrograd, 15. julija. (Zakasnelo.) Tu je izbruhnila kolera, nad 500 ljudi je obolelo.
Nečloveško postopanje Italijanov ob Piavi.
Pri izpraznjevanju Piavskega otoka se je na nekem mestu ugotovilo postopanje Italijanov, katero je v skrajnem nasprotju z vsemi zakoni človeštva. Posamezni ljudje, ki so ostali na enostranskem piavskem bregu in jih ni bilo mogoče več spraviti na varno, so prišli v italijansko vjet-ništvo, dočim se je večini posrečilo, da so preplavali Piavo. Po soglasnih zanesljivih izpovedih sledi, da so jih Italijani kratkomalo pobili. Ta grozovzbujajoči vzgled strahopetne surovosti si civilizirano človeštvo ohrani v trajnem spominu.
Dnevni red drž. zbora.
V ponedeljek in torek bo drž. zbor razpravljal o češkem predlogu glede obtožbe ministrstva. V torek 12. opoludne bo o tem glasovanje. Nato se vrši debata o vojaških vprašanjih. Te seje bodo tajne. Vsak govornik bo govoril 20 minut. Debata bo končana v četrtek. V petek se prične drugo branje proračunskega provizorija.
Širom sveta.
Mažarske vojake so odpoklicali iz Zagreba. Poslali so jih v Samobor.
Obupno dejanje matere. V KlosterneuburgU je 28 letna Frančiška Pšandl z Dunaju vrgla v Donavo svojo tri in pol letno hčerko, nato je pa tudi ona skočila za hčerko. Hčerka je izginila v valovih, mater so pa rešili in oddali policiji.
Na španski bolezni je obolelo v Zagrebu
nad 10.000 oseb.	-
90.000 Židov je v vrstah ameriške armade-
Miru pa ne! Vojno sodišče v Parizu je obsodilo učiteljico Hel. Brion na tri leta, ker se je izjavljala v prid mirovni misli.
Narodna politika je bila od oblasti za dobo 14 dni ustavljena. To je bil najbolj razširjen češki dnevnik.
Sin poslanca Wolfa v antantni vojni službi! Na očitanje listov, da služi Wolfov sin v antantini armadi, ter se bori proti centralnim državam, je Wolf v „Ostdeutsche Rundschau“ izjavil, da se je že pred 16 leti ločil od svoje žene, nakar je ta z dvema otrokoma odšla v Švico-Kar je bivala žena v Švici, ni mogel uveljaviti svoje pravice do otrok. Iz Švice je zena odŠl*1 na Angleško, če je tam z otroci dobila angleško državljanstvo, mu ni znano. Ze sama misel, da bi služil sin v angleški armadi, mu je strašna, kar lahko vsakdo ve, kdor ga pozna. — No, Pa vsaj nekoliko trezneje naj bi govoril mož in ne opljuval vseh Ijudij okrog sebe.
Kupujte „Novice“!