mAlI IN VelIKI ODmeV 42 Tina Pajnik: Pouk književnosti in delo s književnimi besedili od 1. do 5. razreda O pomenu »družinske pismenosti« za otrokov celostni razvoj je spregovo- rila strokovna predavateljica dr. Dragica Haramija s Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in zbra- nim predstavila družins- ko pismenost kot del bralne pismenosti, ki pa je nujen pogoj za delovanje posamez- nika v informacijski družbi. Prisluhnili smo primerom spodbujanja družinskega branja v različnih splošnih knjižnicah po Sloveniji, s ka- terimi skušajo knjižničarji otro- kom približati knjige že v njihovem predbralnem obdobju in tudi kasneje. S svojimi dejavnostmi nagovarjajo starše, da berejo skupaj z otroki, skupaj z njimi obiskuje- jo knjižnico in tudi sami posegajo po knjigah. S strokovnimi prispevki smo sodelovale tudi šolske knjižničarke. Sandra Fišter iz Osnovne šole Mokronog je udeležencem predstavila bistvene zaključke svoje magistrske naloge o družinski pismenosti, s kolegico Mojco Bahun pa sva predstavili dejavnosti spodbujanja bran- ja v Osnovni šoli Trebnje in načine sodelovanja s Knjižnico Pavla Golie Trebnje. Svoje bogate izkušnje s področja spodbujanju družinskega branja je prisotnim posredovala promotorka branja Tilka Jamnik iz Društva Bralna značka Slovenije, ki se s spodbujanjem staršev in drugih družinskih članov za branje otrokom ukvarja že vrsto let. Cilj je pridobiti odrasle, ki niso sami bralci, da skupaj z otro- kom začenjajo brati. Na posvetovanju smo spoznali različne prime- re dobre prakse in si bili enotni, da je treba še naprej spodbujati branje z raznovrstnimi de- javnostmi, med drugim pa naj bo nam knjižni- čarjem nenehen izziv, kako navdušiti za branje tiste, ki ne berejo in ne zahajajo v knjižnice. Tina Pajnik pouk književnosti in delo s književnimi besedili od 1. do 5. razreda V petek, 8. novembra 2019, je Zavod za šolstvo RS izvedel seminar z naslovom Pouk književ- nosti in delo s književnimi besedili od 1. do 5. razreda. V dopoldanskem delu seminarja so udeleženci spoznavali različne strategije za razvijanje recepcijske zmožnosti in pogloblje- 43 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 43-44 Irena Jabbi Odmev s strokovne konference Uporabniki in knjižničarke – kaj pa knjižničarji? Knjižničarke in knjižničarji iz treh društev, in sicer Društvo bibliotekarjev Celje (DBC), Društvo bibliotekarjev Maribor (DBM) ter Društvo bibliotekarjev Ljubljana (DBL), smo se v soboto, 16. novembra 2019, zbrali na stro- kovni konferenci Uporabniki in knjižničarke – kaj pa knjižničarji? Konferenca je potekala v zelo prostorni in lepo urejeni splošni knji- žnici v Velenju. Po začetnem nagovoru vseh treh predsednic društev so imeli kolegi DBM predstavo, ki je zbrane dobro nasmejala. Vsa predavanja so bila tematsko povezana na temo ženska – moški, knjižničarka – knjižničar. V prvem sklopu predavanj so tako poslušalci slišali dr. Silvo Novljan, ki pravi, da spol ne sme vplivati na kakovost dela v knjižnici. Mag. Aco Prosnik je predstavil genske razlike med moškimi in ženskami s psihološkega vidika. Zadnja predavateljica v prvem sklopu preda- vanj, gospa Katja Vlaj Golež, ki je zaposlena pri Slovenski vojski, je pojasnila, da čeprav v močno moškem poklicu, vseeno potrebujejo tudi ženske zaposlene v vojski, saj določenih misij sicer ne bi bilo možno izpeljati. V drugem delu predavanj je gospod Ivan Kanič predstavil zgodovino zaposlenih v knjižnicah no branje književnih besedil, nato pa z analizo učnega načrta pripravili osnutek načrta za pouk književnosti v razredu, kjer sami tudi po- učujejo. Predstavljeni so bili zanimivi primeri, na kakšne načine se lahko preverja prebrano besedilo pri domačem branju, bralni znački, domači nalogi. V popoldanskem delu seminarja je dr. Igor Saksida predstavil izhodišča mladinske knji- ževnosti in osvetlil nekatere pristope k ukvarjanju s književnostjo na razredni stop- nji. Predavanju je sledila delavnica interpre- tativnega branja, kjer so se udeleženci učili interpretativnega branja izbrane otroške poezije, ki se pojavlja v berilih od 1. do 5. razreda. Ob zaključku so udeleženci spoznali pristope in načine vrednotenja ter odprli dis- kusijo, ki je osvetlila izzive, s katerimi se uči- telji srečujejo v svoji praksi. Seminar je ponudil vpogled v učiteljevo načrtovanje, izvedbo in vrednotenje kot celoten proces. Čeprav je bil seminar v prvi vrsti namenjen učiteljem, saj je vseboval veliko informacij na področju književnosti in je sistematično prikazal proces razvoja bralne kulture mladega bralca, je bilo srečanje primerno tudi za šolske knjižničarje. Šolski knjižničar je namreč na različne načine vpet v pouk književnosti in lahko s svojim znanjem podpre pouk.