BralntSfro in iipraoflištvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti Wik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 17. avgusta 1910.

Celo leto......12	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno	.......1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pedtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Osemdeset let.
Maribor 18. avgusta.
Jutri slavi naš sivolasi vladar svojo osemdesetletnico. Ako tudi nihče ne dvomi nad našo lojalnostjo vendar zahteva velepomembnost dneva, da ga na tem mestu primerno označimo.
Osemdesetlet! Dolga doba je to v človeškem življenju. Pogled na sivolasega moža, ki krepko nosi težko butaro osmih križev nam nehote izsili' spoštovanje. In tak častitljiv mož sedi na avstrijskem prestolu. Presviitjli cesar Franc Jožef I. slavi jutri svojo osemdesetletnico. Ako nekoliko prelistamo zgodovino teh osemdesetih let, potem se bomo brezdvomno pridružili onim, ki se bodo jutri v spoštovanju r in ljubezni klanjali sivolasemu, a še vedno krepkemu jubilantu.
Kot človek, je moral pretrpeti naš cesar mnogo težkih in hudih udarcev. Osebe, ki so bile njegovemu srcu gotovo mile in drage, mu je hipoma) odvzela neprijazna usoda. Kakor blisk iz jasnega je prišla silna nesreča pri kateri mora krvaveti vsako človeško srce, in, edina tolažba je bila sočustovanje milijonov.
Kot vladar ima osemdesetletni .cesar za sabo zgodovino polno epohalnih dogodkov. Revolucija je pretresala našo državo, ko je zasedel \ osemnajstletni Franc Jožef L avstrijski prestol. Ljudstvo še je Ifcla-čanilo oholim graščakom in absolutizem je slavil prave orgije. Sedaj, ob osemdesetletnici živimo v ustavni državi brez tlake in brez desetine,, ter imamo splošno in enako volilno pravico. Nezavedno in polijtično neizšolano je bilo ljudstvo, ko je, prišel do vlade Fran Jožef I., na probujene, svojih pravic se zavedajoče narode gleda sedaj ob zatonu svojega življenja visoki starček.
Kakor pa mu je bilo slovensko ljudstvo udana v onih prvih burnih dnevih, tako mu je udano tudi sedaj, ko slavi, svojo osemdesetletnico, Z ljubezni pol-
PODIJSTEK.
Ovadnica.
(Koneej
V teh obupnih trenotkih se nesrečnici pojavi v njeni duši misel, na katero se do sedaj ni spomnila, in takoj se dvigne, da jo izvrši. Kako, da se ni že poprej tega domislila —
(Treba je iti k gospej, da, k Mme. Risley, ter ji vse povedali in jo prositi, da ne ovadi tatov, katerih žrtev bi skoro bila, katerih se pa za vedno oprosti, Vsaj je tako plemenita, da ne bo hotela dati zapreti nje, ker ji je to naznanila)\ in tudi ne Beliera, ker če njega naznani, on tudi njo ovadi —
Toda kako govoriti, kako v obraz povedati plemeniti dobrotnici podrobnosti tega ' peklenskega naklepa, po katerem je ona vstopila v službo kot hišma in s katerim namenom? Ah, kaka sramota! ^
Za hip je bil ta vtis premočan, Adela je ze rekla: Ne! Ne! Kakor je to dejala v svojih prejšnjih sklepih. Naenkrat pa vzklikne:
„Da, da, to mora biti!"	.
Vzbudila1 se je tedaj v njej nmsel, da je bila nekdaj poštena ženska, in ona je v tem strašnem ponižanju videla ono spravo v tem trpljenju, ono zadoščenje, ki je nekako naravna potreba onim, ki sami sebe več ne spoštujejo.
„Težko bo to“, je vzdihovala, a dostavila: „In
tem bolje!' —“	.
Omahujoč se je dvignila iz svoje sobe m hitela k gospej zato, da ne bi imela časa o stvari razmiš-
že je potrkala na vrata v salon in začula prijazen glas:
„Notri!“
Vstrašila se je glasu.	. v
Mrs Risley je Še vedno sedela na naslonjaču. Na mizici poleg nje so bili še ostanki, skromne veče-
nim srcem visi slovensko ljudstvo na svojem vladarju od katerega pričakuje dosego vseh svojih pravic. V fern smislu se raduje sedaj ob osemdesetletnici in vj tem smislu pošilja vroče molitve k svojemu Bogu, ki naj presvetlega slavljenca na avstrijskem prestolu ohrani še mnogo let.
Sokoli na begu.
Celje, 15, avgusta.
Cela slovenska javnost se nahaja pod mučnim utisom, ki ga je naredilo neodločno in mehkobno postopanje od strani; slovenskih Sokolovi? z ozirom ha njih zlet v Gaberje. Po sokolski slavnosti v Celju 1. 1896, po pevski slavnosti v Celju 1898) in Češkem o-bisku v Celju 1890i, je prišlo 1. 1910 z žalostnim nastopom: Beg Sokolov iz Celja v Store,
Nekateri; Sokoli so ta ves slovenski svet depri-mujoč in ponižujoč svoj nastop sami čutili, to je jasno zvenelo iz besed načelnika Smrtnika na kolodvoru v Štorah. Prej je znalo vodstvo celjskih Slovencev doseči,, da so se slovenske slavnosti vršile v mestu samem in da so vsi gostje mogli tudi tam izstopiti, kjer je edino naravno v Celju, 'L. 1910 pa vidimo ne napredovanje, ampak nazadovanje. Liberalna patronan-ca slovenskih Sokolov ni hotela izposlovati dovoljenja, da smejo udeleženci .sokolske slavnosti izstopiti v Celju. Kajti da ji je res manjkalo dobre in odkritosrčne volje, j,e najboljše znamenje pač to, da je dala pri vladi posredovati po dvornem svetniku Ploju. Vrana vrani ne bo škodovala.
V Store so se morali voziti Sokoli in potem 4 kilometre korakati nazaj proti Ce}ljju.| Za tak zlet, v Gaberje pri Celju pač ni treba nobene korajže. Vlada jet Sokolom zabranila vsako prosto gibanje. Celje je bilo pred njimi zapreto. Okolica ne bi smela, ttudi ako bi hotela, dati duška svojemu veselju nad prihodom Sokolov. Zvečer so se morale zapreti že z mrakom vse gostilne.
Mi, kateri nismo nadalje interesirani na vseh dogodkih,, ki so v zvezi s sokolskim zletom v Gaberje, čutimo vendar omejevanje svobodnega gibanja od strani vlade kot popolnoma neopravičeno, a tudi kot
rje: sre.brna skledica z juho in posušena grozdje na krožniku. Ko zagleda hišino vso razburjeno, iznenađena vsklikne:
„Ali ste že nazaj, A vrelija? — Kaj se je vendar zgodilo ?“
„Zgodilo se je, da sem vas varala, da jaz nisem kaka hišina, da mi ni ime Avrelija, da sem ljubimka tatu, ki vlomi morda v petih minutah v to stanovanje. Zgodilo se je, da sem dala ponarediti ključ od vaše omarice z dragocenostmi, da on ve, kje leže vaši biseri. — Toda jaz ne prenesem več misli, da bi se to res zgodilo, ker ste mi bili vedno tako dobri, tako velikodušni in posebno še zadnji čas. — Ah, ne kličite na pomoč —“
Mrs. Risley se je v resnici dvignila s stala, ko ji je Adela pripovedovala.
„Mene se vam ni treba bati, vsaj vidite. — In on. — Ah, njega jaz nisem mogla izročiti. — Nisem ga mogla. <— Zaprite vrata s ključem od znotraj — Ko bi silil notri, moral si bo odpirat vrata. — Vi iz-pregovorite. — On bo spoznal, da ste doma in bo odšel. — Ce bi pa ne Šel, vi lahko uidete skozi ona druga vrata in pokličete na pomoč. Le mirni bodite in meni dovolite, da stvar izvedem!“
Nato hitro Adela skoči skozi vrata v predsobo, zasuče s ključem dvakrat in pritisne tudi zapah znotraj, ki se je od zunaj zapiral, hiffi v svojo spalnico, k’i jo tudi zapre.:
Tudi vrata na hodnik je zaprla in se nato vrnila skozi druga vrata v sobo k gospej, ki je bila kakor okamnela vsled tiega grozovitega prizora. Spregovoriti ni mogla nobene besede.
Tako stojita ženski ena poleg druge in preden sta prišli v svoji razburjenosti do sape, da bi mogli spregovoriti, začuli sta ropot v predsobi, kar jima j® vzelo popolno vse moči.
Nekdo je prijel za kljuko pri vratih. Vrata se niso odprla in zločinec je krepko porukal.
„Spregovorite, gospa, spregovorite! “! zašepeče proseč Adela.
žaljivo, ker, smo prepričani, da vladni organi nasproti Nemcem ne bi nastopali s tako strogimi odredbami.: Toda Sokoli, ki so na svoji koži morali čutiti drako-nično) vladno postopanje, so bili tiho ter!-' ponižno šli mimo Celja v iStore in odtod zopet nazaj proti Celju., Rajši nobenega zleta, I kakor zlet pod takimi okolšči-nami!
Slavnosti vi Gaberju so se izvršile v miru in redu. Na zlet je prišlo tudi zastopstvo hrvaških in čeških 'Sokolov. Posebno mnogoštevilna je bila udeležba Sokolov iz Kranjskega.
Dan našega dijaštva.
V pondeljek! 15. t. m. je imelo naše ' kat, har, dijaštvo v Slov. Bistrici lep dan,f K občnemu zboru pododbora S. D, Z. se je zbralo prav častno število naših dijakov, ako upoštevamo, da bo v) kratkem' Še več dijaških prireditev.
Občni zbor je otvoril predsednik stud, med. L, Krambergar. Po kratkem pozdravu je dal ’ besedo abit, Slaviču, ki je referiral o prekmurskih Slovencih. Predavanje, ki ga bomo objavili f v našem 1 podlistku, je bilo vrlo zanimivo (in poučno. S krepkimi potezami je predavatelj označil1 dosedaj res se zelo neznane Prekmurce, ter njihov žalostni položaj.
Za abit. Slavičem je govoril urednik Kemperle, ki je podal nekaj narodno-obrambnih misli. S toplimi besedami je navduševal k obrambnemu delu, ki je tako nujno potrebno.
Po referatih je povzel besedo neumorni č. g. kaplan Ozvatič, ki je prisrčno pozdravil zbrano dija štvo. S živahnim ploskanjem so se zahvalili dijaki g. kaplanu, ki je s svojim požrtvovalnim delom tako-rekoč omogočil vso prireditev. V imenu dijaštva bodi izrečena g. kaplanu na tem mestu prisrčna zahvala.
Po poročilih odbornikov, ki pričajo, da je naše dijaštvo vedno na delu, so sledile volitve. Odbor je takole sestavljen: pred, abit. Strižič, tajnik stud, jur, Ljudevit Koser, blagajnik stud, teol, Rezman.
Popoldne so dijaki predstavljali znano igro „Za križ in svobodo“. Uloge so bile dobro razdeljene in so posamezni igralci izborno rešili svojo nalogo Zanimanje, s katerim ie v obilnem številu zbrano ob-
„Kdo je ?“ zavpije Mrs. Risley in glas se ji ni več tresel. Čutila se je zopet hčer onega naroda, ki si ohrani svojo silo v dejanski nevarnosti.
„Kdo je zunaj?“ zopet zakliče in stopi iz salona proti vratom, „Ako se ne oglasite, pa bodem pozvonila ! “
Jako grozeč je poslušala kaj bo. Razločila je, kako je dihal iznenađeni lopov. Pogumno je prijela za kljuko in poropotala, kakor bi hotela sama odpreti trata.
Tihi koraki po preprogi so jo poučili, da se je tat odstranil,
„Odšel je“, je rekla. „Sedaj pozvonim, da preprečim, da ne bo nihče več poskušal v sobo ter poprosim stražnika, da čuje nocoj na hodniku. In vi“, dostavi ter prime Adelo za roko, „prosim, da sedaj ne greste od mene. Treba je, da me seznanite s svojim življenjem. — ' Jaz hočem vse vedeti, čisto vse vedeti — “
IV,
Drugi dan po tem čudnem dogodku se je Mrs. Risley zelo pozno vzbudila, f— Okoli Štirih zjutraj je še-le zaspala.
Pozno v noč se je razgovarjala z nevredno žensko, kateri se je imela zahvaliti, da jo lopov še ni umoril.'
Da ji je Adela ihteč vse priznala, to jo je prevzelo z omamljivani sočutjem, lastnim takim plemenitim ženskam.
„Vi ste me rešili pred tem clbvekom, jaz vas pa rešim njega, jaz vas varujem; vi greste z menoj v Ameriko; r'izpremenili si boste ime, on ne bo Šel za vami in vi boste zopet lahko pričeli] s pošitenim življenjem.“
Adela je odgovorila na to ponudbo s solzami, ter kleče poljubljala roko oni, ki ji je, izgubljajoči se v brezdno, ponudila nepričakovano, edino, nadnaravno rešitev.
Dogovorili sta se, da ostane Še nadalje v službi, da pa ne bo hodila iz hiše; ko pa pride nemška
činstvo sledilo dogodkom na odru, jim naj bo plačilo za njihov trud.
Po igri se je začela na lepo okrašenem — delo neutrudljive gdč. Bohakove r- vrtu zelo animirana prosta zabava. Nagovori tudi šaljivi, so se vrstili z ubranim petjem in tamburanjem in boj s konfeti je bil zelo vroč, ter je razvnel Še marsikaterega starejšega gospoda.
Predrio zaključimo naše poročilo moramo omeniti g. poslanca Novaka, ki je bival skoro ves dan med nami in je «dijaštvo na predpoldanskem občnem zboru prisrčno pozdravil. Hvala njemu in vsem drugim', ki so pripomogli k tej lepi slavnosti; I dijastvu ostane gotovo v prijetnem spominu! _
Za nami hočejo sedaj prišepati tudi radikalni dijaki iz slovenjebistriškega in konjiškega okraja v Slov. Bistrico ter napovedujejo za dne (18. avgusta sestanek, na katerega pa ne yabijo ljudstva, ampak samo njim naklonjeno učiteljstvo.
Zadružni shod na Dunaju.
Drugi avstrijski zadružni shod na Dunaju, se vrši dne 18. 14. in 15. septembra.
Dne 13, septembra je konferenca revizorjev pri kateri se bodo razpravljale razne točke, tičoče se revizij, kakor tudi delovanja zadrug v obče, _
Dne 14. in 15. septembra se bodo vršila sledeča predavanja:
1.	Pregled čez stanje kmetijskih zadrug v Avstriji. (Predsednik Splošne zveze na punaju dr. P, baron Storck).
2.	Pomanjkanje delavcev v kmetijstvu (ravnatelj Sedlak, Praga).
3.	Gojenje dobrodelnosti in čuta domačnosti na deželi (podravnatelj König, Brno),
4.	Sredstva zoper razkosavanje posestev in pos-speŠevanje naseljevanja s! pomočjo kmetijskih zadrug (državni poslanec Bauchinger, Dunaj).!
5.	Naloge kmetijskih zadrug z ozirom na raz-dolževanje (predsednik dr. P. baron ,Störck, Dunaj).
6.	Kmetijske zadruge in podraženje živine (deželni računski nadsvetnik Fascldngbauer, Dunaj).
7.	Kritični! ( pojavi v zadružništvu \ (ravnatelj Schlauer, Bielitz).
8.	.Generalne revizije in samopomožne revizije (inspekcijski svetnik Liebmayer, Dunaj).
9.	O odškodnini funkcionarjem Raiffeiznovk (deželni nadsvetnik Kerbler, Linz),
10.	Vprašanje oddaje kmetijskih pridelkov, vojaštvu (nadzornik skladišč, Warburg, Praga).
11.	Pot k zdravi žitni politiki, potreba kreditnega zakona za zadružna skladišča (državni poslanec dr. Holy, Praga).
12.	:0 električnih deželnih centralah (deželni poslanec Kotlant, Praga).
13.	Delovanje nadzorstva v zadrugah (nadrevi-zor Vlad. Pušenjak, Maribor).
hišjina nazaj, tedaj pa odide Adela naprej v Liverpool, kjer počaka na Mrs, Risley,
Ko se gospa vzbudi, pokliče po hišnem telefonu hišino, enkrat, dvakrat, trikrat, pa čudo, hišina se ni prikazala.
Gospa nato poklice strežnico hotela istega nadstropja,
Ta gre pogledat, zakaj Adela ne odgovori,, pa vrne se 'in pove, da je našla njeno sobo prazno in na mizi pismo, naslovljeno na Mme. Risley.
Pismo? Ne! Nekaj vrstic, zapisanih v razburjenosti.
„Gospa, odpustite mi! Čutim, da ne morem pustiti tega človeka. Da sem mogla včeraj to obljubiti, je bilo vzrok vaše blago srce. Sedaj mi, je skoraj žal, tako se bojim, da po vsem tem ne bo več maral za-me. Vi vidite, da nisem taka, kakor) vi mislite, da sem. Jaz nisem dobra. Jaz sem in ostanem taka, kakor on hoče, da sem. To je moja usoda. Zdelo; se mi je, da sega po meni ledena smrt, ko sem se zamislila v novo življenje brez njega. Z Bogom, gospa! Prosim vas, blagovolite oskrbeti, da se spravijo moje stvari v moj kovčeg, ki naj se izroči za Avrelijo pri hišni oskrbnici.^ Vem, da me boste iskali ter me dali zapreti, tudi me ne boste zasledovali, ko pridem po svoje stvari. Ako priložite svojo fotografijo v moj kovčeg, boste še enkrat pokazali svoje lepo srce hvaležni vaši služabnici, ki se ne more več rešiti. -	Adela.“
Ta podoba, v kateri kaže narava človeška svoje posebne muhe in nepreračunljive gube srca, ima tudi svoj konec:
Mrs, Risley je napolnila kovčeg in vanj potožila tudi v zavitku t svojo fotografija f in pet tisočakov frankov. Kdor gospo pozna, jo spozna tudi na tej potezi,
'Toda kdo bi pa spoznal ovadnico tatu, žensko lopova, ki živi od lopovstva, na tem, kar je ona storila? Adela je poslala nazaj pet tisoč frankov pod istim zavitkom.
Ta nesebičnost in to v takem blatu, iz katerega bi se bila_ lahko izkopala, je imela svoj’ vzrok v očitanju vesti, ki ji ni dala prenašati zločina, r ki ga je storila svoji dobrotnici.
Tukaj je slučaj, da lahko rečemo z pisateljem Molierom:
„Zlodja, - kod vse se res lahko vgnezdi rahločutnost ! “
Vspored sam;i 'kateri obsega hajbolj pereča vpra sanja, kakor tudi z zadružnim shodom združena ogledovanja raznih zadružnih naprav (velike mlekarne, skladišča itd.) ter prilika obiskati krasno lovsko razstavo, naj povzroči, da bo udeležba od strani ' spodnještajerskih zadrugarjev j velika, iZadrugarji vseh avstrijskih dežel se pripravljajo za ta shod, zajto ne smemo Slovenci zaostati.
Vsa natančnejša pojasnila daje Zadružna Zveza v Mariboru, katera prosi za. prijavo udeležbe v kratkem času.
Naši shodi.
Povsod vlada v politični) javnosti mir in brezdelje. Poslanci se vdajajo procul negotiis prijetnostim počitnic. Ne tako pri nas. Naši poslanci tudi sedaj ne mirurejo, ampak prirejajo nedelje za nedeljo shode, na katerih poročajo svojim volilcem o delovanju f v državnem in deželnem zboru. Kot pravi ljudski zastopniki čutijo dolžnost, da pouče volilce o vsakokratnem položaju (er/ si pridobe navodili za nadalnje postopanje. Kakor po drugih nedeljah tako je bilo zadnjo nedeljo in praznik. Govore naj poročila.
[Shod riidarjev v Skalah. f
Dne 15. t. m. je sklical državni poslanec dr. K, V e r s. i o v Š e k rudarje na sestapek, ( da se pogovore glede organizacije, delavstva premokopnih jam. Zbralo se je na stotine premogarjev, katere je poslanec dr. K, Verstovšek prisrčno pozdravili in jim označil pomen strokovnih zvez in potrebo, da se slovensko delavstvo odpove socijalni demokracij).
Dež. posl. dr. B? e n k o v ij č, ki Je začel z organizacijo rudarjev na krščansko socijalni podlagi, je v dolgem govoru f pojasnil {stališče Zveze in primerjal njen program s programom; socijalne demokracije. V umljivih besedah je označil ves razvoj delavskih organizacij v raznih državah. Marsikatero bridko so morali slišati vodje socijalnih demokratov;, delavci, ki se hočejo po večini otresti socijalno demokratičnega terorizma, so pazljivo poslušali govornika. Ko je na to poslanec dr, K. Verstovšek še spodbujal navzoče, da si ustanovijo strokovno zvezo in jim je označil v glavnih potezah, namen teh društev,, so se določili rudarje gg. Kovač, Zajc, Oštir, Plazi, Tro-bina, Jan, Rudnik, Veler, Jerše, da preštudirajo pra.-vila. Za tem se je oglasil k besedi zastopnik socijalnih demokratov J. Saleznik, ki je očital slov. stranki nekatere neresnice. Rudarji so se veselo muzali, ko je g. dr. Benkovič osvetlil in pojasnil vsako točko in postavil soc. demokrate v pravo luč.
Že prvi sestanek rudarjev v Skalah je pokazal, da tu niso prava tla ža socijalno demokracijo.
Dobje.
Dne 14, t. m. je priredila Slovenska ; kmečka: zveza pri nas društven shod, na katerega je prišel poročat državni in deželni poslanec dr. Korošec. Posebno z zanimanjem je poslušalo navzoče občinstvo njega izvajanja glede živinoreje in vinogradništva. Poslančeva izvajanja je ljudstvo nagradilo z živahnim odobravanjem.
Planinska vas.
Občinske volitve se bližajo f v Planinski' vasi, in gre se za to, da se občina iztirga iz objeme Šešerkovih rok. Slov. kat. pol. društvo je za to smatralo za svojo dolžnost, da priredi dne 14. t. m. pred volitvami v občina političen shod in pouči ljudstvo o ciljih nemčurske politike. Zborovanje je vodil društveni predsednik dekan :T om aži[č.
O deželnem zboru in o občinskih volitvah je poročali dež. glav, namestnik dr. J n n k o v i č. Ko je govoril o rodoljubju in citiral odlomke iz Slomškovih, spisov, je ljudstvo jokalo od velikega ganutja. Iskre-» ne besede so padale na vsprejemljiva srca.
Delovanje Slov. kmečke zveze in vseh njej sorodnih organizacij je opisoval drž, in dež, poslanec dr, Korošec.
Slovenski kmet se mora osvoboditi vseh jerobov, naj so potem to nemškutarski ali liberalni mogotci.
Zborovalci so izrekli svojim poslancem neomejeno zaupanje ter obljubili, da bodo občinske volitve izvedli v slovenskem narodnem duhu.
Podružnica Slovenske Straže za Šaleško dolino.
V nedeljo 14. t. m. je bil v Šmartnem pri i Velenju v Društvenem Domu dobro obiskan shod. Zelo veselo je bilo videti toliko ljudi iz kmečkega stanu; žal,i da nima inteligenca posvetnega stanu pravega smisla za obrambno delo, 'Dež. poslanec dr. V e r-stovjšek je označil delovanje Slovenske Straže in njen pomen zlasti za obmejne Slovence. Velike važnosti je tudi za Šaleško dolino društvo,, ker že obstoja slov. otroški vrtec, za katerega {je» Straža že letos mnogo žrtvovala. Predsednikom je bil izvoljen Č. g. dekan in duh. svetov. Rotner Iv., namestnikom f g. župan iz SL lija, Koren, blag, ,g. župnik Gosak iz St, Janža, namestnikom g. Stergar, trgovec iz Skal,* in Peter Spital iz Saleka zapisnikarjem, g.i Koprivšek Iz Šmihela, odbornikom g. Jan p. d, Zabukovnik in Goričar Maks.
Radi velikega okrožja se je volilo več odbornikov iz raznih krajev. iTa podružnica ima veliko, pa tudi težavno nalogo, da vodi otroški vrtec v Velenji. Možje, ki so v odboru, nam jamčijo za vspešno 'delo. vanje,
Politični pregled.
SVemško-nacionalen poslanec o položaju«
Graška „[Tagespost“ od 16. t, m, ima iz peresa poslanca informativen članek o sedanjem političnem stanju. Poslanec meni, da se o razpustu drž. zbora ne more govoriti. Baron Bienerth je izjavil, dal vlada na to eventualnost Še ni mislila. Proti razpustu so v prvi vrsti' kršč. socialci, ’Poljaki, ter Mladočehi. Nemški nacionale! si ne želijo razpusta in ga ne zahtevajo., bi se ga pa nič ne vstrašili in bi mirno računali z dejstvom. Socialni demokraitje sicer ne odklanjajo novih volitev iz agitatoričnih razlogov,; a se jih v sedanjem času vendar boje, ker bi zgubili nekaj mandatov, ter bi se enotnost stranke -v kolikor se lahko o tem še govori, sigurno razbila. Po mnenju tega poslanca bi namreč češki sodrugi pri novih volitvah gotovo nastopili kakor samostojna češko-social-na skupina,
jPoložaj na Hrvaškem.
Ogrska, korespondenca javlja iz Zagreba, da je imel na* praznik popoldne ban dr. Tomašič konferenco z dr. Neumannom, dr, Pintarovičem in dr, Ante Bauerjem. 'Konferenca je trajala nad dve uri. Predmet konference: je bilo posvetovanje in določitev programa nove hrvaške vladne stranke.) [Včeraj je ban dr, Tomašič nadaljeval posvetovanje in med drugim konferiral tudi s poslancem Babič-Gjalskim. IX-radno se zatrjuje, da imajo t,e konference bana dr.: Tomašiča s posameznimi poslanci najboljši uspeh in da je mnogo upanja, da se razmerei na; Hrvaškem razbistrijo mirnim potom.
hCeM na Dunaju.
V,	nedeljo so prišli, kakor smo že f naznanili češki- izletniki na Dunaj, da si ogledajo lovsko razstavo. Nemški listi so že par 1 tednov hujskali •' proti temu izletu. Akoravno Cehi niso imeli drugega namena, kakor; ogledati si lovsko razstavo in druge zanimivosti Dunaja, so vendar Nemci organizirali faes mestni mob, da bi f demonstrirali proti Cehom, Po medice teh hujskarij so se tudi pokazale. Medtem ko so češki izletniki mirno in dostojno prišli na Dunaj, je nemška plačana drhal tako razgrajala, da je bila policija primorana aretirati več kričačev, , pri vsem je bilo aretiranih približno 40 Nemcev, ki so v svoji pijanosti razgrajali tudi tam, kjer ni pilo' nobenih Cehov. Nemška kultura!
1 .V Dalmaciji se, svita.
Nekonsolidirane in razdrapane strankarske razmere v Dalmaciji so se pričele jasniti. Na obzorju se kažejo vedno jasneje konture dveh popolnoma ločenih bistveno /in načelno različnih skupin.
Kakor smo že enkrat povdarjali, je zadnja nadomestna državnozborska volitev v Splitu, pri; kateri je bil s pomočjo dosedaj vladajoče Hrvatske narodne stranke f izvoljen ! izraziti f liberalec dr, Smodlaka, vplivala očiščujoče in razjasnujoče, Pošteno misleci elementi Hrvatske narodne’ stranke so po dejstvih iz-treznjeni počasi uvideli, da pljuje Narodna stranka s polnimi jadri v liberalni tabor.
Rodil se je protiodpor, kojega prva posledica je bila ožja zveza duhovščine,, M hoče postopati enotno, ter druga Izstop poslanca Ivaniševiča (iz jHrvatske stranke.
Ker je naše gibanje zlasti med mlajšimi močmi zelo živahno, in bomo imeli tudi med svetno inteligenco kmalu lepo število naših iz našega dijaštva iz-išlih mož, lahko z mirnim srcem gledamo v bodočnost, ki bo gotovo prinesla krepko,; v ljudstvu temelječo politično stranko.
Pruska birokracija.
V Chwaszczyni je Poljak 'Jan Licbarski hotel postaviti na svojem posestvu novo zgradbo. Vložil je prošnjo za stavbeno dovoljenje že pred Štirimi leti, a ni dobil nobene rešitve, vkljub Jeran, da je opetovano stvar urgiral.
Konečno je pričel z zgradbo. Kakor hitro pa je pričel s stavbnimi deli, mu je bila takoj oblast na vratu ter ga je ovadila, da je hotel graditi novo poslopje brez stavbenega dovoljenja.
Zaman se, je Licbarski zagovarjal, da je opetovano urgiral stavbeno dovoljenje, sodišče ga je obsodilo v desetdnevni zapor.
Med poljskim prebivalstvom j je ta obsodba izzvala veliko razburjenje.
Spremembe na perzijskem prestolu.
Iz Teherana se poroča, { da namerava sedanji TOletni regent za 121etnega Šaha odstopiti od svojega dosedanjega vladanja v Imenu mladega Šaha in ta posel prepustiti trdnejšemu nasledniku.
Protijaponsko gibanje v Koreji.
Iz Harbina brzojavljajo, da se proti japonsko gibanje v Koreji čim dalje bolj razširja.
Raznim že obstoječim tajnim društvom se je sedaj pridružilo novo, zelo razširjeno društvo, ki žuga s terorističnimi atentati vsem Korejcem,; ki stopajo v odnošaje z Japonci, bodi da sklepajo ž njimi pogodbe, vstopajo k njim v službo, f se ž njimi ženijo ali možljo itd.:
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Raznoterosti.
Vse one naročnike, ki so dobili zadnjo številko „Straže“ nepopolno, prosimo oproščenja. Pri vlaganju v stroj se je potvarilo par sto iztisov. Ker smo pa mi dobili v roke samo pravilno izgotovljene iitise in se nam o kakih pogreških ni ničesar sporočilo, nismo mogli pravočasno ukreniti, da bi se bil pogrešek popravil. Uredništvo.
Cesarjeva osemdesetletnica. Povodom cesarjeve osemdesetletnice bodo jutri 18. t. m. ob 9. uri predpoldne služili prevzvišeni g. knezoškof v mariborski stolnici slovesno pontifikalno sv. mašo z zahvalno pesmijo, h kateri so vabljeni razni vojaški, civilni in drugi dostojanstveniki. Pevci Cecilijanskega društva bodo pri tej priliki proizvajali: „Ec-ce sacerdos magnus" za mešan zbor in orkester od R. Wagoerja, štiriglasno mašo za mešan zbor, orgije in orkester od V. Gollerja, kot vlogi J. Gruberjev „Domine sa-lvum fac Imperatorom nostrum“ in Wagner j e ?: „Jubilate Deo“.
Osebne vesti. Anton Kaspret gimnazijski profesor v Gradcu in Anton Bartel, profesor v Ljubljani sta povodom umirovljenja dobila naslov šolskih svetnikov.
Iz sodnij ske službe. Pri okrajni sodniji v Ptuju je razpisano mesto sodnika IX. činovnega razreda. Raflektantje morajo dokazati znanje, slovenskega in nemškega jezika,; Prošnje do 24. avgusta!' na pred-sedništvo okrožne sodnije v Mariboru.
Iz pošte. Prestavljeni so: poštna ofjoSanta Rihard Pibernik iz Maribora v Rogatec inj Janez Siebenreich iz Pragerskega v Bruck; poštne ofician-tinje Natalija Košel iz St, Lenarta v Brežice, Tore zija Krmek iz Brežic vi St. Lenart in Antonija Petek iz 1 rbovelj v Ščavnico.
Slovanska gasilna zveza je zborovala dne 14. t, m. v Ljubljani. Udeležba je bila velika. V; sprevodu ki se je razvrstil od Bleweisove ceste v Zvezdo k sv. maši,, je bilo 42 zastav in sicer -20 slovenskih in i 22 hrvatskih. Po narodnosti je bilo udeležencev 11 Poljakov, 814 Cehov iz Češke, 351 'Cehov iz Moravske in Slezije, 230 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in krog 5000, Kranjcev,
Slovanski fciarodno-gospodarski kongres se je vršil dne 14, in 15. t. m. v Ljubljani. Ker se je vodstvo pripravljalnega shoda trudilo, potisniti zastopnike Vseslovenske; Ljudske Stranke, kakor že omenjamo na drugem meštu, v ozadje, se ti niso udeležili kongresa, Tržaški poslanec 'Mandič pa se je na shodu vkljub temu obregnil ob našo stranko ter ‘Izrekel neumno trditev, da -so se vsled tega, ker naših zastopnikov ni bilo na kongresu, zapostavili vitalni interesi kmetovalcev. (G, Mandič, naj bo v svoji strankarski strasti] pomirjen, kajti Vseslovenska Ljudska Stranka je že davno prej delala na gospodarskem polju predno so bili taM in enaki kongresi, ter bo, delala tudi zanaprej, ko še bo g. Mandič mirno dalje spal ter pustil gospodarski propadati lepo Istro.
Vrazova stoletnica. Vdeležbo so nadalje javila naslednja slov, društva:	„Matica“ hrvatska in. slo-
venska, ki bosta zastopani po več odbornikih in bosta njiju predsednika ' slavnostna f govornika; Slov. kršč. socialna zveza za Štajersko v Mariboru. 'Narodna Čitalnica v Ptuju; Čitalnica] v ,Ormožu; Pevsko društvo ljutomersko; Pevsko društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Veteransko društvo v Ljutomeru; Čitalnica v Ljutomeru; Zveza gasilnih!! društev na Murskem polju; /Gasilno društvo na ’Hardeku; mladinska društva pri Sv, Tomažu, Sv. Miklavžu in v Središču; Bralno/društvo pri Sv. Bolfenku na Kogu.
Vrazova stoletnica se vrši ob vsakem vremenu dne 21. t. m. vCerovcu po že objavljenemu sporedu. Osebna vabila se ne razpošiljajo, K najboljši vdelež-bi vabi Pripravljalni odbor.
„V sklad 'za Vrazovo slavnost“^ f Kos Mihael 4 K, Lovrec Andr. 5 K, :J. Toplak 5 K, obitelj Robič 3 K, gdč. ‘.Wessner 2 K, g. Rek 1 K, gospa Ivančič 10 K, gospa Postružnik 5 K, sl. Ormožka posojilnica 30 K, sl. Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, gg. dr. Fr., Kovačič, profesor bogoslovja v' Mariboru 10 K, Janko Pelci, veleposestnik v Policah pri Gor. Radgoni 2 K, Ivan 1 Žnidarič, lončar pri Sv. Križu na Murskem polju 2 K. Vsem Bog plati!
Za pristaše „Svobodne Misli,“' Kakor znano, se naši ultra-svobodomiselci zelo, (trudijo, da bi dobili v Ljubljani krematorij. Ker vlada noče ugoditi njihovim srčnim željam, jim naj služi v tolažbo naslednja dogodbica, kii priča, da izrabijo svobodomiselci in pa taki, ki soi jim zelo blizu, najbolj svečane in tragične trenutke, ako se gre za žep. V Haiberstadtu na Nemškem je umrla neka Rusinja, ki so jo prepeljali v krematorij v Gotho. Ko sq prišli sorodniki v Gotho, se jih je prosilo, naj rše malo potrpe, ker Še ni vse pripravljeno. Cez pol ure se jih je Še ravno'tako zavrnilo, EPo dveh urah Čakanja je pa bilo sorodnikom vendar že dovolj in zahtevali so vstop v krematorij tako odločno, da ga jim ni bilo mogoče več zabraniti. Soprog je pogrešil dragocen venec, ki ga je bil položil na rakev in je preiskal dvorano, v kateri so hoteli sežgati njegovo ženo. Pri tem je našel, da je bila dragocena, 600 K vredna povrhna rakev pospravljena v stran, ter bi se bilo sežgalo mrliča v neki zato pripravljeni prostorni omari. Umazana afera je dvignila mnogo prahu in jo preiskuje državno pravdništvo.
Narod — kuituronoscev,i Nemški listi, posebno tako zakotni kakor je naša „(Marburgerca“„ kaj radi in z velikim aplombom povdarjajo, da so Slovenci največji divjaki. Vsak Še tako brezpomemben pretep, 'ki se jih zgodi pa največ okrog Ptuja, kjer gospodari
„S.tajerčevo“ žganje in nemškutarija, zabiležijo s podlo pripombo: Windische Raufbolde, windische Kulturbilder itd., 'To vse se godi s prozornim postranskim namenom, dokazati kulturno razliko med Slovenci in Nemci, ki so vsi najpopolnejši odsev poštenosti in omike. Samo, da bodo čitatelji videli, koliko je dati na te nemške kulturonosce in njihove, liste, priobčimo par dejstev iz moralnega življenja nemških surovin: V Weizu so zaprli 641etnega Karla Großa radi zločina po par. 128. Groß jfe vršil svoj nesramni posej že dolgo časa in je dokazanih že več slučajev. V Flattendorfu, okraj Hartberg, je bil dne 10. t. m. aretirani Slletni hlapec Franz Maierhofer radi posilstva na neki 81etni deklici, Samo v okraju Hartberg so bile že letošnje leto aretirane 4 osebe f rad\ tega zločina. — /Zadeve, radi katerih je v preiskavi znani vsenemški agitator Peere, nemški' Šolski nadzornik na Kranjskem, so take, da jih ne moremo zapisati. — Nehajmo! Že iz teh „kulturnih sličic“ lahko vsakdo razvidi, da je vse nemško kričanje samo humbug, da je pri „kulturnih“ Nemcih f začela divjati spolna strast, ki je znamenje največje posuroveiosti in .predhodnica popolnega propada.
Rogaški „Kursalon“ zgorel. Danes 17. t. m. se je razširila po Mariboru vest, da je rogaški „Kursalon“ zgorel. Ali je govorica resnična, ne vemo za gotovo. Tudi o podrobnostih ni nič znanega.
Smrtna kosa. Včeraj, dne 16, t. m. popoldne je umrla v Mariboru hišna posestnica gospa, Marija Drechsler, stara 72 let. Pogreb se vrši jutri, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz Mlinske ulice hiš. štev. 24. Rajnica je zapustila večje svote v dobrodelne namene.
N.	v m. p.!
Liberalna komedija. Liberalni listi že dalje časa sem pretakajo solze, ker po njihovih trditvah Hribar, ne bo več potrjen za ljubljanskega župana. Sedaj pa poročajo nemški listi (glej „Tagespost“ od 17. t. m.), da so vse te vesti neresnične, ker vlada niti ne misli na to, da bi dražila s takimi odredbami naše liberalce. Po mnenju teh listov je vsa afera inscenirana od Hribarju zelo blizu stoječih oseb, ki bi rade s tem odvrnile pozornost od prepirov, ki vladajo sedaj v liberalni stranki, ter bi napravile za častihlepnega Hribarja nekoliko reklame.
Kako razumejo liberalci skupno delo? Dne 14. in 15. avgusta se je vršil, kakor smo tudi mi naznanjali, v Ljubljani Slovanski narodno-gospodarski kongres. V „Slovencu od dne 12, t, m. pa so izjavili dr, Pegan, Ivan Kregar, Josip Lončarič, Franc Pust, Silvester Skerbinec ter Ivan Stefe, bi so bili v pripravljalnem odboru, .„da odklanjajo svoja častna mesta ter se odpovedujejo vsakemu sodelovanju,“ Ta svoj korak so imenovani gospodje utemeljevali z dejstvom, da se jih je pri sestavi odbora in pri razdelitvi referatov, akoravno zastopajo politično, oziroma gospodarsko močnejšo stranko, omaloževalc ter so si liberalci vse lepo med sabo razdelili. Nadalje se je oddalo referat, ki je bil namenjen dr. Peganu, drugi osebi, in ni bilo do dne 11.t t. m. nobene seje načelstva. Iz teh podatkov se jasno razvidi, kako hočejo liberalci „skupno“ delovati. Nekoliko naših pristašev spravijo v odbor, kjer so sami odločujoči faktor, in potem lepo zahtevajo, da bi jim bili mi za šta-fažo, oni bi pa vso prireditev izrabili v svoje strankarske interese.;
Okolu sveta se je napotil znani potopisec gosp. Jože Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem. Od doma se jei napotil v London, Od tu jo krene v New-York, preko Severne Amerike v San Frančiško, na Japonsko v Jokohamo, Hongkong, Singapore, Kolom-bo, Aden, Suez, Genuo in zopet domov. Pot bode trajala kake tri mesece.
Tatvine v Gradcu. Nemški listi' poročajo, da se zadnji čas! v Gradcu tatvine zelo množijo. — LeP° znamenje!
Kolesarji pri orožnih vajah. Oni rezervisti 47. pešpolka, ; ki so spretni kolesarji in morajo letos delati orožne vaje., naj po dopisnici sporočijo to na poveljstvo nadomestnega bataljona, štev. 47 v Mariboru, da se jih uvrsti v kolesarski oddelek.
Meso vedno dražje. Dunajski mesarji so zadnje dni podražili meso za 14 v, vkljub temu, da se živina ni zdatno podražila.
Kolera. Državne in zdravstvene oblasti z veliko strogostjo delujejo po vseh sumljivih mestih na to, da se kolera ne razširi v naše dežele. V Trstu se vsak parnik in vsi potniki strogo preiščejo, tudi v Galiciji so vpeljali velike in stroge zdravstvene odredbe.
Požarne nezgode. Zadnjo nedeljo, 'dne 14. t. m. je na bruseljski svetovni razstavi izbruhnil velikanski požar, ki je uničil belgijski, angleški, francoski, danski, ruski, norveški, avstrijski, japonski in kitajski oddelek. Skoda je velikanska. Ob času požara se je nahajalo v razstavi do 100.000 ljudi. — V noči od
14.	na 15. t. m, je pogorel svetovnoznani hotel ob Ka-renskem jezeru na Tirolskem, kjer je bilo na letovišču okrog 400 gostov, ki so sedaj vsi brez strehe. Škode je 3% milijona kron.
V
Štajersko.
Posvečenje oltarja. V nedeljo, 21. avgusta bodo prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik posvetili pri sv. Jožefu pri Mariboru novi oltar presv. Srea Jezusovega. Oltar je krasno delo mariborskega kamnoseškega mojstra Kocian-čiča. Pontifikalno opravilo in pridigo v misijonski cerkvi bodo imeli prevzvišeni knezoškof sami.
Polzela. Gospodje, ki igrajo na Polzeli so prošeni da se gotovo oglase že ob 9. uri v soboto, 20. t. m. na Polzeli.	’
__ Velenje. Slavnost otvoritve „Društvenega doma“ se je sijajno obnesla. Bil je pravi ljudski tabor. Radi poman-kanja prostora prinesemo daljše poročilo prihodnjič.
Slov. Bistrica. Na šentjernejsko nedeljo, dne 21. avg. vsi v Slov. Bistrico! Ta dan ponovijo dekleta „na splošno željo“ ginljivo igro: Dve materi. Začetek takoj po večernicah. Vstopnina navadna.
Brežice. Kat. slov. izobraževalno društvo in podružnica „Slov. Straže“ v Brežicah vabita za nedeljo, 21. t. m. po večernicah v veliko dvorano Narodnega doma k prireditvi z deklamacijami, petjem ter z igro „Tri sestre“.
Predrzni cestni roparji. Dne 5. avgusta se je vršil v Lembergu pri Poljčanah živinski sejem. Posestnik! Blaž Cmerešek i iz Pristove je bil namenjen kupiti par volov, a ni našel niči1 primernega. Na semnju se mu je pridružil neki tuj človek, ki ga je spremljal tudi na potu proti domu. Med potjo ju je srečal drug človek, CmereŠekov, spremljevalec je našel takoj na to listnico z denarjem,/ ki sta si ga na to razdelila. V tem že pribeži oni, ki ju je srečal nazaj iin pravi,, da je zgubil denar. Preijskal je na to CmereŠeka in njegovega sopotnika. Pri tej preiskavi je pobral Cmerešeku ves } denar, Štiri stokronske in in tri petdesetkronske ' bankovce. To je izvršil tako naglo da Cmerešek tega Še opazil ni. ! Tujca sta se na to oba odstranila/, Očividnc je, da sta] bila oba dogovorjena, da oropata kmeta*. Orožništvo je takoj upeljalo natančne poizvedbe, in je dognalo da sta tega ropa sumljiva neki Franc Crešner iz Oplotnice pri Konjicah in Anton Berglez iz Skofjevasi, Oba sta že pod ključem. Zadnji čas se je dogodilo več takih tatvin v St,. Jurju ob juž, žel., na Laškem in v Sevnici.
Marija Snežna na Velki. Tukajšnje bralno društvo „Kmetovalec“ priredi v nedeljo dne 21. avg. po večernicah veselico in besedo t s petjem, govorom ini predstavo gledališčne igre. Somišljeniki so! prisrčno vabljeni. Vstop je prost, Odbor.
Žalec. Že ta teden se je začelo po nekod v Sav. dolini obiranje hmelja in je prišlo z vlaki že velika' obiralcev. Toda splošno obiranje hmelja se bo začelo še le prihodnji teden,
Trbovlje. V nedeljo dne 21. t. m, ima, tukajšnja skupina Jugoslovanske strokovne zveze točno ob 9. uri dopoldne v novem društvenem domu javen društven shod, ha katerega pride! načelnik J. S. Z. dr. Zajc iz Ljubljane. Že zdavnaj si je naše delavstvo želelo takega shoda, torej gremo vsi na shod, katerega nam nudi tukaj Jugoslovanska strokovna zveza dne 21. t. m.
V Lipnici bodo protestantje pod patronanco pastorja dr. Albanija položili dne 18. avgusta temeljni kamen za protestantovsko cerkev.
St. Janž na Vinski gori. Huda nesreča je zadela posestnika Jožefa Jurko; na neznan način je izbruhnil v hiši požar, ki je vpepelil vsa poslopja,, vso hišno in gospodarsko opravo, Vse zaloge živeža in krme ter vso živino, Ker je bil požar po noči,s je posestnik z družino komaj utekel skozi okno. Skoda je zelo velika. Soštanjski okrajni zastop je za nesrečneža prosil pri namestništvu podporo.
Stoperce. 'Stepli so se pri vasovanju nekateri fantje v naši občini. Neki Vinko je dobil več težkih ran z nožem,, tako, da so ga morali odnesti v očetovo hišo. Tudi nekaj 'drugih fantov je bilo ranjenih.
Vukovski dol. V soboto 20. t. m. se vrše pri nas občinske volitve, "Sedaj je občina v posilinem-ških rokah, a upanje je, da si jo priborimo. To nevarnost so spoznali tudi naši „Nemci“, zato delajo z vsemi sredstvi. Sedanji; župan f Santi gre celo tako daleč, da piše v osovraženi slovenščini raznim strankam, tudi duhovnikom pisma, v katerih prosi za pooblastila. Opozarjamo naše kroge, da store v polni meri svojo dolžnost, ker le potem lahko 1 upamo, na kakšen uspeh. Vsi Slovenci na delo In na krov! Razni, svoje materinščine se «sramujoči posilinemci nam ne smejo več gospodariti.
Brzojavka.
Rogaška Slatina, 17. avgusta 1910. V Knrhotelu vzbrubnil danes ob 3 25 ari zjntra požar. Stropilo popolnoma zgorelo. Knrsalon se je zrušil. Škoda velika. Nekdo se je težko ponesrečil.!
Kranjsko.
Poročil se je 15.- t.- m.- g.; Ivan Potrato, zasebni uradnik, z gdč. Fani Gostinčar, hčerko! državnega poslanca. Vse najboljše!
Imenovanje. K c. kr. obrtnemu f nadzorstvu v Ljubljani je prestavljen obrtni nadzorstveni komisar Alfred Dejak iz Zadra.
Izkopnincj v Novem mestu. Za okrajnim glavarstvom, kjer kopljejo temelj za vilo gospoda Vladimira Vojska, so delavci izkopali 85 cm dolg meč, fki se je pa sesul,, Meč, ki je oddan, deželnemu muzeju v Ljubljani, ima obliko rimskih mečev, kar je popolnoma verjetno, ker si ob tej stari cesti,, kakor tudi v okolici Novega mesta že večkrat naleteli na spomine iz rimske dobe.
Osebne vesti. Profesor dr. Alfons Levičnik na I, gimnaziji v Ljubljani, in profesor Ivan Maselj na gimnaziji v Novem mestu sta povišana v VIII. činov-ni razred.
bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896. in na hi-gijenični iazssavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrhništvn Tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsto vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108	sko kislo vodo.
se vrši 18. in 19. avg. v Sockem pri Gornji Ponikvi.
Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 113
JOtttJtJtttltJtttJt
Čvrstega dečka
poštenih starišev, veščega slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil vsaj 4 razredno ljudsko šolo z dobrim uspehom, sprejme v svoj o trgovino z mešanim blagom kot učenca s prosto hrano in stanovanjem Albin Novak v Sinčivasi na Koroškem.	111-2
išče večje v svojo stroko spadajoče podjetje, ako združeno tudi oboje eventuelno še nekaj zemljišča v nakup ali najem do novega leta 1911. Prevzame po potrebi tudi popred. — Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ na upravništvo Straže.
Dobro ohranjene peči in
deli okenj se prodajo v Mariboru. Kje, pove upravništvo .Straže“.
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom
Zaloga pohištva
ter krojaškimi potrebščinami
priporoča p. n. občinstvu najfinejše in najcenejše čevlje za gospode, dame in otroke.
Originalni amerikanski čevlji
z» gospode in dame. Velika izbera čevljev za telovadbo, tenis in dr.	97
z odličnim spoštovanjem	Štefan Strašek.
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidanice Moravsko.
80 Slovanska obrt.
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, matrace, stole, ogledala. Železne po-1 stelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
Slovenci!Podpirajte svoje somišljenike!
Tegethofova ceste 39
K'*:*perd kolodvorom,priporoča
svojo bogato zalogo zlat-WSsßr , niit®. srebrnine, ur i. t. d..
po najnižji ceni.
fž m /\•jv.f\ ^ slovenskimi ploščami, čistim in CilllUIUllC' jagnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se potrudi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino
Tegetthoffe cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: :: Cene najnižje.
Umetni zavod za slikanje na steklo
parbastii za ženske obleke po 20 m trpežni K 10'—. Zelo močni K 12-— posebno fini K 14'—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K, čez 20 K franko razpošilja
: narodni veletrgovska hiša :
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= n®čri@ Ir proračune n® razpolago. =====
Cefkvsmi In sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
flVARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče ia steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : ;	53
Postrežba točna! :: ;; :: Cene nizke!
Na debelo II	„
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberskega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
priča & Kramar v Celju
mm voglu Graške- in Krožne ceste®
if a dvofcng&i
9 fiz	==^===m^= vrstni molitveni	M 1
. ■ »la P°božnife mslitev m		1 I 1
1	1 sy. pesmi . . K 350 i Eozman, HBkllŠhB bnkviee v 3— ! flsnßc svetih pessi. . „ 2— Prijatelj otroški . . „—-40 Sv. Opravile . . „ l-3§ ■ Vsi ti molitveniki se dobijo 1	
	tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo. Trgosins tiskam si. H [	
iLsai «3	t	1 Baritoni. 1	
Proda 86 skupno ali pa po parcelah v trgu Velenje št. 9 Spod. Štajersko posestvo ob’-stoječe iz moderno električno razsvetljavo opremljene enonadstropne hiše z gozdi, cvetličnim in hmeljskim vrtom, hmeljarno, hlevi, arondirani-mi njivami in travniki tik kolodvora. Cena 50 tisoč K. Natančneje izve se istotam.
XXXXXXXXXX
Prodaja gozdov
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška nlica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred-piših. — Zaloga vseh tiskovin za nrade.
I
r
Edina slovenska kisla voda,
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni kič, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurjn ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilca, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je
Robert Diehl, žganjarm, Celja
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinje?ec kakor tudi
štajerski
kanj a k.