Politični ogled. DRŽAVA SHS. Najvažnejša razprava v skupščini je bila zadnji čas ona o najetju 300 niilijonskcga francoskega posojila za oboroževanjc. Vlada je vedela, da se bo pri glasovanju razpravljalo o raznovrstnih kupčijah in sleparijah, ki so se vršile pri najetju posojila in za lo je nagovarjala opozicijo, naj glasuje za posojilo, češ, da bo itak njegova uporaba pod nadzorstvom poscbnega odbora. Opozicija se scveda ni dala premoliti, ker je vlada tudi povedala, da bi hotela imeti v tcm odboru pet članov, celi opoziciji pa prepustila samo štiri. Govornflc Jugoslovanskega kluba je naglaSal, da ima naša država s posojili v inozemslvu zelo sJabe izkušnje, na primer z znanim Blecrovim posojilom in s 7 odstotnim investicijskiin posojilom. Pogoji za lo posojilo so laki, kakor da naša drzava ni samostoj]ia. Stranka, kateri pripada go\x>rnik, je krščanska slranka in je že v svoji osnovi prolivna vsaki vojno oboroževalni politiki. Naš vzor inora biti Drušlvo narodov. Mi snio za sporazum z vscmi narodi ,smo tudi za sporazum z Italijo, vcndar se takih sporazmnov ne smc sklepati za vsako ceno, ampak le na podlagi obstojcčih pravic. To, kar smo danes podpisali z Ilalijo, ni mir, ampak je diktat zmagovaka premagancu. Po tcm sporazumu dobi Ilalija Reko. S tem sporazmnom ni Ilalija samo zunanjepolitično mnogo pridobila, ampak še več na gospodarskem polju. ReIka je doskj mrtvo mesto, poslej pa bo oživela. Mi pa tiisnio dobili ničesar. S sporazumom je naša vlada znatno okrepila fašislovski režim v Italiji in Mussolini bo mogel pokazali pri prihodn jih volitvah na kp uspeh.  S podpisom smo nxi na narodnem polju miiogo izgubili, od Ilalije pa snio prejcli le kopko lepih, toda praznih besed. Koliko smemo Italij verjeti, to dokazuje zgodovina in kažejo tudi najnovejši politični dogodki. V trenutku, ko naši državniki podpisujejo pogodbo z Italijo, so Italijani vzeli Slovencem in Hrvalom še njihove zadnje pravke. Slovenski in hrvatski jezik so vrgli iz jav jii-h nradov v trenulku, ko si Pašič in Mussolini podajala roke. Vlada je zagrešila velik narodni greh, ki ga mi vladi nikdar ue bonio pozabili, ker nam je naša na rodna čast in naša Ijubezen do zatiranih bratov nad  vse. Z oziroin na naše zatirane brale izjavlljam, da mi ne ix>mo nikdar pozabili, da živi na oni strani rod, teptan  in zanioevan, kakor noben drug rod v Evropi. Mi ne  bomo nikdar pozabili, da živi onstran ineje cVet našega iiaroda, paiden in delaven kot mravlja in trd kot kremen. Mussolini naj ve in Italija naj ve, da takega rodu ni mogoče uničiti. Mi smatramo tak sporazm, kakor ga podpisujejo danes, za ničev. Čeprav smo za to, da se sklene z Italijo pogodba, bomo vendar napeli vse svoje moči, da se današnji sporazum aiadomesti z dfugjni, ki bo našiai bratoni zajamčil njihov življenjski obstoj. Vlada pravi sicer, da je ta sporazum dober in da je ž njim odslranjena vsaka zmnanja nova.rnost. če vlada lo trdi, potcm res n« vemo, zakaj potrcbuje vlada nove kredile za oboroževanje. Za nas je vsako novo oboroževanje preveč in zato homo glasovali proti predlogu. — Za vlado so kakor po iiavadi glasovali Nemci in Turki. V soboto se je v Zagrebu v prostorih HRSS — (Hrvatske republikanske sfljačke stranke) vršila konferenca predstavnikov federalističnega bloka ali proticenlralističr.e zveze. DneTni red konference so tvorila razmotrivanja o političnem položaju in o osnovanju zveze ceie opozkije proti radikalski vladi. Dr. Vlado Maček je poročal o skkpih zadnje seje hrvatskega narodnega zastopslva 13. januarja 1924 in o svojih razgovorih s pmlsednikom hrvatskega narodnega zastopstva Šlefanom Radičem na Dunaju, a gg. dr. Korošec in dr. Spafao o parlamenlarnem položaju v Beogradu. Tudi na tein sestanku so ugotovili popolno soglasje v presoji notranjih in znnanjih političnih dogodkov. Sklenili so, da se akoija za zrušitev scdanjega režima nadaljuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta akcija je okrepljena s tem, kcr in-a prcdsedslvo hrvat¦skega narodnega zastojistva po sklepu zadnje seje v laktiki popolnoma proste roke. — Če se bo namreč dalo zanesli na srbske zemljoradnike in demokrate, potem pride v Beograd potrebno število Radičevih poslancev, da se vlada preglasuje in vrže. OGRSKA IN MALA ANTANTA. V budimpeštanskem parjamentu je nacionalistični poslanec Bogja izjavil, da mora biti glavni cilj madžarske zuiiaiije pclilike oslabitev Male antante, ker le tako bo niogoče prodreli obroč okoli Madžarske. Največji madžarski sovražniki so čehi, ker so nositelji vsesicvanske ideje. V oslabilvi Maie aniante je bodočnost Madžarske, ki se mora orienthati napram Italiji. Čehoslovaški industriji se mora zapreti pot, nasprotno pa je treba podpirati italijansko industrijo. Jugoslovensko-itaiijanski sporazum ni škodljiv za Madžarsko, ker omogočuje Ilaliji vpliv na Malo antanto. RUMUNIJA. Angleški listi naglašajo, kako se Rumunija odmika od Francije. To se vidi zlasti v tem, da je Rumunija odklonila pogoje za kredit 100 milijonov lrankov, ki jih je Francija predlagala koL jamstvo, namreč zastavitev državnih dohodkov iz petrolejske industrije. Pogajanja med Rumunijo in Francijo se morajo loraj smatrati za končana. ANGLIJA. Vsa vladna in državna podtajniška mesta so zasedena s piistaši delavske slranke. Ko se je delavska vlada sesltatvila, je bil v Angliji železniški štrajk v velikem razmahu, sedaj je pa spor že poravnan in sklenjena vzpostavitev dela. KONEC IZJEMNEGA STANJA NA PRUSKEM. Pruski dcželui zbor je z glasovi komunislov, socialnih demokratib in tnega poslanca rentruma sprejel konumistični predlog glcde ukinjenja izjemncga stanja. Pizir na »Nurski Stražo"! »Murska Straža« ni glasilo naše strankel Takoj po revratu je začela izhajati v Gornji Radgoni »Murska Straža.« List je bil v začetku politično brezbarven, dasi je bolj cfkal na demokratsko plat. Pozneje se je »Murska Straža« sama proglasila za list Slovenske ljudske stranke, kar je pa bi!a le na zunaj, kajti po notranji vsebini je mnogokrat zabredla v druge stranke. Pred dvema letoma je začel hhajati v Goinji Rndgoni v isti tiskarni kakor »Murska StTaža«, srbsko-radikalni list »Samovtprava«, kojemu je na papirju bil urednik znani dr. Lenard v Belgradu. Takrat je urednik »Murske Straže« velikodušno in »značajno« razdelil svoje srce med ^Mursko Stražo« in »Samovrpravo«, katero je pomagal urejevati dr. Lenardu, ki se ni nahajal v Gornji Radgoni. Ko je g. Roman Bendč pisal za »Mursko Stražo«, je bil »k!erikalec«. .Ce je pa pol ure pozneje delal za »Samoupravo«, je pa bil radfkalec. Ze takrat se nam je poročalo h Ljubljane, da je urednik »Murske Straže« organiziran pri velesrbskih radikalih v Ljubljani. Najbrž je to bile tudi res. Kaiti g. Roman Bendč je šel tako daleč, da jc v »Murski Straži^ dobesedno ponatiskoval programatične raidkalne članke iz »Samouprave« brez vsake kri- tike. In tako kremeniti značaj in veleum, ki obenem piše kar za dve stranki, hoče vzgajati naše ljudstvo, kakor sam pravi! »Murski Straži« je denarno šlo vedno siabo, ker je imela le od 800 do 1OOO naročnikov, kar je veliko premalo. Navezana je bila na podpore, ra katere je prosiia povsod, posebno pri duhovnikih. Mesca avgusta je celo ovadila Slovensko ljudidco stranko pri prevzv. g. škofu, češ, da ji stranka ne da podpore, dasiravno je tako velepomemben in eminentno katoliški list. Podpore od stranke seveda  »Murska Straža« ni dobila, ker stranka sploh nobenega li sta ne podpira. Radi tega je že v zadnjih mescih preteklega leta začela izlivati svojo jezo nad Slavensko ljudsko stranko. Ta jeza je še bolj vskipela v srcu g. Roman Bendeta, ko mu je Posojilnica v Gornji Radgoni gotovo iz tehtnih razlogov odpovedala shižbo. Z novim letom je g. Roman Bende, ki je poprej mogel biti v srcu »klerikalec« in »radikal« obenem, tudi na zunaj popo!r\oma presedlal. »Murska Straža« sicer v vsaki §tevilki zatrjuje, da hoče ostati glasilo Slov. ljudske stranke, pri tem pa strupeno napada in blati duhovščino, jo psuje in znnerja hujše, kakor »Jutro«, »Tabor« ali drugi nasprotni listi. Obmejne duhovnike, ki so ga v stiskah dozdaj vedno podpirali, imenuje »tutleke« in »maruleke«, »lipove bogove«, »sfanatizirane greinike« itd. Na prostaški način opsuje vse pristaše naše siranke. Za tako pisavo »Murske Straže« pa seveda ni odgovoren le urednik g. R. Bende, ternveč v prvi vrsti nosi odgovornost konzorcij kot lastnik »Murske Straže.« Gospodar sam s svojim podpisom odobrava ostudno pisavo in gonjo svojega zmedenega uslužbenca zoper obmejno duhovščino. Končno še pvribijemo sledeče: G. Bendč v vseh števil- kah letošnje »Murske Straže« vpije in se pridušuje, da bo s svojim listom pomagal resnici in pravici do zmage. Pri  tem pa je on prvi, ki v svojem listu naravnost laže. V  drugi številki je obljubil, da hoče »zaporedoma v vseh na-  slednjih številkah obravnavati vseh deset točk« svojega  zmešanega programa, pa prišel je le do prve; v tretji in  četrii številki so mu ti članki že zmrznili. G. Bende, ali tako podpirate resnico? Nadalje pravi v tretji števijki, da se boče potegovati za boljši ton v časopisju, a še na isti strani ozmerja, obrekuje in opsuje duhovnike s »tutleki«, »maruleki« itd. G. Bende, ali je to tisti vaš boljši ton, ki ga hočete upeljati v liste? Pa tudi s pravico so skregani naš  prijatelj Bende in konzorcij »Murske Straže.« V prvi letoš- nji številki so obljubili naročnikom svojega lista, da bo list v »novi obliki« obsežnejši, kakor dozdaj. S tem so hoteli •ob novem letu, ko se listi naročajo, pridobiti na naročni- kih, češ, kupite si list, ki se bo odzdaj zanaprej povečal. Pred nami pa ležijo že štiri številke, a so ravno tako ob- sežne, kakor so bile lani. Ali se !ist hoče tako potegovati za pravico? Tako torej stoji z »Mursko Stražc« List ni glasilo Slovenske ljudske stranke, temveč je popolnoma nasproten naši stranki. Ima čisto zrr.eden in zmešan program. Nekaj je vzel od Slovenste ljudske stran';e, nekaj in sicer večino od dr. Šusteršiča in h njegove brošure, nekaj pa je profitiral od radikalov. Tak program more prebaviti le »veleum« in »značaj«, kakor je urednik g. Bende, ki ima v svojem srcu zadosti kotičkov, da labko obenem objemlje kar tri stranke naenkrat. Tudi ni mogofe, de bi list pod novimi razmerami bil drugačen. Tiskarna Pancnija se preseli \z G. Radgone v Ljutomer in z njo tudi »Murska Srraža.« Snuje se delniška družba, ki v Ljutomer prevzame tiskarno. Na čelu te delniške družbe pa stofi ljutomerski odvetnik, znani liberalec dr. Grosman, ki seveda ne bo nikdar pripustil, da bi se v njegovi tiskarni tiskal in izdajal list naše stranke. Zato pa vidimo zdaj »Mursko Stražo« v »novi liberalni obleki.« Mi opozarjamo še enkrat naše ljudi: Tiskarna Panonija pride v nasprotne roke in ni več naše podjetje. »Murska Straža« je postala glasilo naših nasprotnikov, zato je pristaši Slovenske Ijudske stranke ne morejo več naročati, ampak jo naj pošljejo nazaj!