https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.3.127 2017. Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. IZVLEČEK Uvod: Funkcionalna ocena pacientove samostojnosti je sistematičen poskus ocene posameznikovih sposobnosti. Cilj pregleda literature je bil ugotoviti, katere ocenjevalne lestvice se najpogosteje uporabljajo v rehabilitacijski zdravstveni negi in oceniti njihovo uporabnost. Metoda: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo decembra 2015 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in COBIB.SI. Uporabljene so bile naslednje ključne besede: ocenjevalne lestvice, pacient, rehabilitacijska zdravstvena nega; oz. v angleškem jeziku: rehabilitation scales, rehabilitation, dependency, assessment outcome. Uporabljen je bil Boolov operator IN oz. AND. Iz iskalnega nabora 416 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 19 člankov. Rezultati: Oblikovanih je bilo 5 vsebinskih kategorij: (1) v zdravstveni negi najpogosteje uporabljene lestvice za ocenjevanje pacientove samostojnosti in napredka, (2) veljavnost in zanesljivost ocenjevalnih lestvic, (3) medsebojna primerjava ocenjevalnih lestvic, (4) uporaba ocenjevalnih lestvic in (5) vpliv dela medicinskih sester na napredek pri samostojnosti pacientov. Diskusija in zaključek: V svetu obstajajo številne ocenjevalne lestvice, ki opisujejo pacientovo funkcionalno samostojnost. Glede na pogostost uporabe najbolj izstopa indeks po Dorothei Barthel. Tej lestvici sledita združena lestvica Functional Independent Measure + Functional Assessment Measure in lestvica Northwich Park Dependency Scale, ki sodita tudi med najbolj zanesljive lestvice za uporabo v rehabilitacijski zdravstveni negi. Slednji omogočata celostno oceno potreb zdravstvene nege pacienta in spremljanje ter vrednotenje dela. ABSTRACT Introduction: Functional assessment of patient's independence is a systematic attempt to evaluate their abilities. The aim of the literature review was to determine which assessment scales are most frequently used in rehabilitation nursing and to assess their usefulness. Methods: A systematic review of the literature was conducted. The research was done in December 2015 using the following databases: CINAHL, PubMed and COBIB.SI. The following keywords in English were used: rehabilitation scales, rehabilitation, dependency, assessment outcome. The Boolean AND operator was used. From the total of 416 results, 19 articles were included in the final analysis. Results: Five content categories were developed: (1) the most frequently used assessment scales for assessing patient's independence and progress in nursing, (2) the validity and reliability of assessment scales, (3) a comparison of assessment scales, (4) the use of assessment scales, and (5) the impact of nurses on increasing patients' independence. Discussion and conclusion: There are numerous assessment scales that describe patient's functional independence. The Barthel Index scale is most often used, followed by a combined Functional Independent Measure + Functional Assessment Measure and Northwich Park Dependency Scale, which are among the most reliable for the use in rehabilitation health care. The latter two provide for a full assessment of a patient's nursing needs, and monitoring and evaluating work. Ključne besede: ocena funkcionalnega stanja; pacient; izid rehabilitacije; rehabilitacija Key words: assessment of the functional status; patient; outcome of rehabilitation; rehabilitation Romana Petkovšek-Gregorin, dipl. m. s., mag. zdr. neg. Kontaktni e-naslov/ Correspondence e-mail: romana.petkovsek@ir-rs.si Brigita Mali, dipl. m. s. Obe/Both: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenija – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, Slovenija Pregledni znanstveni članek/Review article Uporaba ocenjevalnih lestvic pri ocenjevanju samostojnosti pacienta v rehabilitacijski zdravstveni negi: pregled literature The use of assessment scales for evaluating patient 's independence in rehabilitation nursing: literature review Romana Petkovšek-Gregorin, Brigita Mali Prejeto/Received: 21. 9. 2016 Sprejeto/Accepted: 17. 8. 2017 Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. 235 Uvod Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima 15 % svetovne populacije določeno stopnjo prizadetosti. Okrog 10 % zahodnoevropske populacije je že imelo izkušnjo omejenosti v gibanju, ki jo je mogoče pripisati zvišanju preživetja po politravmi, različnim boleznim, staranju populacije in porastu kroničnih obolenj (World Health Organization, 2014). Nastale težave pa so poleg z omejenostjo v gibanju povezane še s številnimi drugimi kompleksnimi problemi (Gutenbrunner, et al., 2007). Ocenjevanje funkcionalnega stanja pacienta sega v leto 1970, ko je gerontolog Powel Lavton (1971) zapisal, da funkcionalna ocena predstavlja kakršen koli sistematičen poskus objektivne ocene posameznikovih sposobnosti na različnih področjih, na katerih ta oseba deluje. Po letu 1980 so ocenjevalne lestvice postale vse bolj zanimive, saj je bila prepoznana njihova vrednost v vsakodnevni praksi. Po letu 1990 so bila prizadevanja usmerjena v napovedovanje razmerja med odmero terapije in odgovorom pacientov na terapijo, vključno s stroškovno učinkovitostjo (Harris & Springle, 2008). Funkcionalne lestvice ocenjevanja samostojnosti pacienta morajo temeljiti na znanstvenih dokazih, kot sta veljavnost in zanesljivost, ter biti kot take učinkovito uporabljene v kliničnem okolju. Večina jih je bila ustvarjenih za ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta ter spremljanje napredka zdravljenja in rehabilitacije. Instrumenti morajo zaznati spremembe na področju zdravja ter morajo biti načrtovani tako, da iz njih razberemo začetne, vmesne in končne cilje (Granger, 2015). Glavni cilj rehabilitacije je izboljšanje funkcionalne neodvisnosti pacientov, kar vodi v njihovo samostojnost. Za uspešno oceno zdravstvene obravnave in zdravstvene nege pacientov potrebujemo standardizirane ocenjevalne instrumente, s katerimi do zaključka rehabilitacije lahko odkrivamo pomembne spremembe, nastale med hospitalizacijo, četudi so te spremembe majhne (Williams, et al., 2007; Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Granger, 2015). Natančno ocenjevanje pacientovih potreb po zdravstveni negi predstavlja izziv na vseh področjih zdravstvene nege. Ugotavljanje pacientovih potreb po zdravstveni negi mora potekati sistematično, saj tak način omogoča spremljanje njegovega napredka v času rehabilitacije (Williams, et al., 2007). V rehabilitacijskih ustanovah in nevroloških klinikah se uporablja veliko število različnih ocenjevalnih lestvic, ki ocenjujejo pacientovo samostojnost in napredek ali izboljšanje bolezni (prognoza bolezni). Nekatere lestvice so primerne za opis zdravstvenega stanja pacienta, druge pa se uporabljajo pri posameznih specifičnih obolenjih (Granger, 2015). Namen in cilji Namen raziskave je bil s sistematičnim pregledom literature raziskati uporabnost ocenjevalnih lestvic, ki ocenjujejo funkcionalno samostojnost pacienta v rehabilitacijski zdravstveni negi. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere izmed njih se v rehabilitacijski zdravstveni negi uporabljajo najpogosteje. Oblikovali smo naslednji raziskovalni vprašanji: Katere ocenjevalne lestvice za oceno pacientove 1. funkcionalne samostojnosti se najpogosteje uporabljajo v rehabilitacijski zdravstveni negi? Katera ocenjevalna lestvica omogoča najširši in 2. najnatančnejši vpogled v pacientovo funkcionalno samostojnost? Metode Uporabljen je bil sistematični pregled literature. Metode pregleda V obdobju od 1. do 31. decembra 2015 smo izvedli sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, COBIB.SI. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede: ocenjevalne lestvice, pacient, rehabilitacijska zdravstvena nega; oz. v angleškem jeziku: rehabilitation scales, rehabilitation, dependency, assessment outcome. Pri iskanju po tujih bazah podatkov smo uporabili napredno iskanje in pri tem Boolov operator IN oz. AND. V izboru literature so bile upoštevane le publikacije z recenzijo in članki, dostopni v polnem besedilu. Iskanje je vključevalo članke, objavljene v obdobju od januarja 2006 do vključno decembra 2015. Kriteriji za vključitev člankov v raziskavo so bili, da le-ti opisujejo ocenjevanje pacientove funkcionalne samostojnosti, obravnavajo v raziskavi uporabljene lestvice, podajajo oceno zanesljivosti z vidika notranje skladnosti in da so bili ocenjevalci v raziskavi medicinske sestre in ostali člani zdravstvenega tima. Izključitveni kriterij je bil obravnavanje ocenjevalnih lestvic, ki upoštevajo samo segment dela medicinske sestre, kot so npr. bolečina, ogroženost za padce, ogroženost za nastanek razjede zaradi pritiska ipd. Prav tako smo izključili članke, kjer so v ocenjevanje bili vključeni otroci ali pacienti s področja psihiatrije. Rezultati pregleda S strategijo iskanja po podatkovnih bazah smo našli skupno 416 zadetkov na tematiko ocenjevalnih lestvic za oceno pacientove funkcionalne samostojnosti. Najprej smo izključili dvojnike (n = 4) in nato še glede na naslov in izvleček neprimerne članke (n = 389), ostalo je 23 člankov, primernih za vključitev v raziskavo. Po vsebinskem pregledu smo izključili še 4 članke, tako smo v končen izbor za vključitev v raziskavo določili 19 člankov (Slika 1). Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244.236 Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov Prvi kriterij za izbor je bila ustrezna vsebina člankov. Zastavljeni kriterij je izpolnilo 19 člankov, ki smo jih razvrstili po hierarhiji dokazov (Polit & Beck, 2008). Dva članka sta bila napisana na podlagi posamezne randomizirane klinične raziskave, trije članki so temeljili na sistematičnem pregledu korelacijskih opazovalnih raziskav, 13 člankov na posameznih korelacijskih opazovalnih raziskavah in en članek na posamezni opisni kvalitativni raziskavi (Tabela 1). Analizo člankov smo izvedli z odprtim kodiranjem njihovih rezultatov. Pomensko podobne kode smo združili v kategorije. Rezultati Pregledali smo vsebino člankov. Identificirali smo 29 kod, ki smo jih združili v 5 vsebinskih kategorij. Posamezne kategorije smo poimenovali: (1) v zdravstveni negi najpogosteje uporabljene lestvice za ocenjevanje pacientove samostojnosti in napredka, (2) veljavnost in zanesljivost ocenjevalnih lestvic, (3) medsebojna primerjava ocenjevalnih lestvic, (4) uporaba ocenjevalnih lestvic in (5) vpliv dela medicinskih sester na napredek pri samostojnosti pacientov (Tabela 2). Š te vi lo za de tk ov COBIB.SI PubMed CINAHL (n = 228) (n = 8) (n = 180) V pregled vključeni članki Dvojniki (n = 416) (n = 4) Pregled naslovov in izvlečkov (n = 412) Glede na naslov in izvleček neprimerni članki (n = 389) Pr eg led p o kr ite rij ih P od ro bn ej ši pr eg led Vsebinsko neprimerni članki Pregled celotnih besedil (n = 23) (n = 4) Članki, na katerih temeljijo zaključki pregleda literature (n = 19) An al iz a Slika 1: Diagram poteka raziskave skozi faze sistematičnega pregleda literature (diagram PRISMA) Figure 1: Information flow through different phases of systematic review (PRISMA diagram) Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. 237 Ta be la 1 : Z na čil no sti v kl ju če ni h ra zi sk av Ta bl e 1: C ha ra ct er ist ics o f i nc lu de d stu di es Av to r( ji) , l et o/ Au th or (s ), ye ar Ti po lo gi ja ra zi sk av e/ Re se ar ch ty po lo gy Ci lj ra zi sk av e/ Re se ar ch o bj ec tiv e Zn ač iln os ti vz or ca / Ch ar ac te ri st ic s o f t he sa m pl e Te m el jn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs Pl an tin ga , e t a l., 2 00 6 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a U go to vi ti pr im er no st le st vi ce N or th w ic k Pa rk D ep en de nc y Sc al e (N PD S) za u po ra bo v zd ra vs tv en i n eg i p ri pa ci en tih z ra zl ič ni m i di ag no za m i. 1 re ha bi lit ac ijs ka u st an ov a z 1 0 od de lk i. 15 4 na kl ju čn o iz br an ih p ac ie nt ov ra zl ič ni h pa to lo gi j (m ož ga ns ka k ap , s la dk or na b ol ez en , t ra vm at sk a po šk od ba m ož ga no v, am pu ta ci ja , p oš ko db a hr bt en ja če , p ol itr av m a, p lju čn e bo le zn i, re vm at oi dn i a rt rit is, tu be rk ul oz a, k or on ar na ar te rij sk a bo le ze n) , o ce nj ev an ih 2 3. , 2 9. in 3 5. te de n ho sp ita liz ac ije . Iz m ed tr eh m ed se bo j p rim er ja ni h oc en je va ln ih le st vi c, to so N PD S, in de ks p o D or ot he i B ar th el (B I) in C ar e D ep en de nc y Sc al e (C D S) , j e le st vi ca N PD S da la n aj bo ljš i v po gl ed v p ac ie nt ov o sa m os to jn os t i n na pr ed ek n a te m p od ro čj u. Ei ch ho rn -K iss el , e t a l., 20 12 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a U go to vi ti od zi vn os t le st vi ce C ar e D ep en de nc y Sc al e fo r Re ha bi lit at io n (C D S- R) pr i p ac ie nt ih z ra zl ič ni m i bo le zn im i. 1 re ha bi lit ac ijs ka u st an ov a s 5 o rt op ed sk im i in n ev ro lo šk im i o dd el ki . V kl ju če ni h 15 64 pa ci en to v, iz lo če ni p ac ie nt i s k og ni tiv ni m up ad om . Le st vi ca C D S- R om og oč a ra zl ik ov an je m ed pa ci en ti, k i n ap re du je jo , i n tis tim i, ki n e na pr ed uj ej o. Je p rim er no o ro dj e za o ce no na pr ed ka p ac ie nt a. Z a sp re m em be p ri na pr ed ku je o bč ut lji va p ri ra zl ič ni h di ag no za h. Tu rn er -S to ke s & S ie ge rt , 20 13 Si st em at ič ni p re gl ed op isn ih k va lit at iv ni h ra zi sk av in p ro sp ek tiv na ko ho rt na ra zi sk av a O ce ni ti ps ih om et rič ne la st no st i l es tv ic e Fu nc tio na l I nd ep en de nt M ea su re (F IM ) i n Fu nc tio na l A ss es sm en t M ea su re (F A M ). 16 čl an ko v, ki p sih om et rič ne la st no st i ob ra vn av aj o po iz vi rn i a m er išk i l es tv ic i, in 7 čl an ko v, ki p sih om et rič ne la st no st i o br av na va jo po n je ni ra zl ič ic i i z Z dr už en eg a kr al je st va . Sl ed ila je k oh or tn a ra zi sk av a, k i j e vk lju če va la 45 9 pa ci en to v. Le st vi ca F IM +F A M je za ne slj iv in v el ja ve n in št ru m en t z a oc en o fu nk ci jsk e ne od vi sn os ti pa ci en ta . O dz iv na je n a sp re m em be p ac ie nt ov e sa m os to jn os ti v ne vr or eh ab ili ta ci ji. L es tv ic a om og oč a ce lo vi t v po gl ed v p ac ie nt ov o st op nj o sa m os to jn os ti te r v po gl ed v p os am ez na sp ec ifi čn a po dr oč ja . N ov ej ši, ra zš irj en i m od ul vs ak od ne vn ih a kt iv no st i ( ex te nd ed a ct iv iti es o f da ily li vi ng – E A D L) za go ta vl ja d ob er v po gl ed v pa ci en to vo fu nk ci on al no n eo dv isn os t, ka r je p om em bn o v pr im er u pa ci en to ve v rn itv e v do m ač e ok ol je . Ei ch ho rn -K iss el , e t a l., 20 11 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a Pr im er ja ti up or ab no st le st vi c C D S- R in B I v re ha bi lit ac iji . 1 re ha bi lit ac ijs ka u st an ov a s 5 o rt op ed sk im i in n ev ro lo šk im i o dd el ki . V kl ju če ni h 15 42 pa ci en to v, iz lo če ni p ac ie nt i s k og ni tiv ni m up ad om . S po m oč jo o be h ob ra vn av an ih le st vi c j e m og oč e od kr iv at i k lin ič no p om em bn e sp re m em be . Pr im er ni st a za u po ra bo v re ha bi lit ac ijs ki h us ta no va h. L es tv ic a BI je n a sp re m em be v pa ci en to ve m n ap re dk u v ča su re ha bi lit ac ije ob ču tlj iv ej ša k ot C D S- R. H ou ld en , e t a l., 2 00 6 Si st em at ič ni p re gl ed ko re la ci jsk ih op az ov al ni h ra zi sk av Pr im er ja ti us tr ez no st in o dz iv no st le st vi c B I in F IM v re ha bi lit ac iji zg od aj p o po šk od bi m ož ga no v. 25 0 pa ci en to v po m ož ga ns ki k ap i z ar ad i sp on ta ne in tr ak ra ni al ne k rv av itv e in su ba ra hn oi da ln e kr va vi tv e te r 1 07 p ac ie nt ov p o ne zg od ni m ož ga ns ki p oš ko db i. O br av na va ni le st vi ci st a pr im er ni za p ac ie nt e do 65 . l et a st ar os ti, k i s o v re ha bi lit ac ijs ki p ro gr am vk lju če ni za ra di p riz ad et os ti po m ož ga ns ki ka pi za ra di v as ku la rn eg a vz ro ka a li po šk od be . Le st vi ci st a po ka za li po do bn o od zi vn os t. U go to vi tv e ka že jo , d a no be n re zu lta t o ce ne F IM ni im el p re dn os ti pr ed o ce no B I o z. ob ra tn o. Se n ad al ju je /C on tin ue s Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244.238 Av to r( ji) , l et o/ Au th or (s ), ye ar Ti po lo gi ja ra zi sk av e/ Re se ar ch ty po lo gy Ci lj ra zi sk av e/ Re se ar ch o bj ec tiv e Zn ač iln os ti vz or ca / Ch ar ac te ri st ic s o f t he sa m pl e Te m el jn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs W ill ia m s, et a l., 2 00 7 Ra nd om iz ira na k lin ič na ra zi sk av a Pr ou či ti up or ab no st le st vi ce N or th w ic k Pa rk C ar e N ee ds A ss es sm en t ( N PC N A ) v re ha bi lit ac iji . Pr eg le d po ro či l 2 71 d el ov ni h ur p ri 59 p ac ie nt ih . Le st vi ca N PC N A je b ila o bl ik ov an a za m er je nj e po tr eb p o ne po sr ed ni zd ra vs tv en i n eg i pa tr on až ni h m ed ic in sk ih se st er . P re d up or ab o v re ha bi lit ac ijs ki h us ta no va h po tr eb uj e na da ljn je ra zi sk av e in n ad gr ad nj o. Si eg er t & T ur ne r- St ok es , 20 10 Si st em at ič ni p re gl ed ko re la ci jsk ih op az ov al ni h ra zi sk av Pr ou či ti ps ih om et rič ne la st no st i l es tv ic e N PD S. 56 9 ho sp ita liz ira ni h pa ci en to v s k om pl ek sn im i ne vr ol oš ki m i o bo le nj i. Le st vi ca N PD S im a do br o no tr an jo sk la dn os t. Po nu ja ši rš i n ab or in fo rm ac ij o po tr eb ah po zd ra vs tv en i n eg i k ot n ek at er e po go st ej e up or ab lje ne o ce nj ev al ne le st vi ce . Tu rn er -S to ke s, et a l., 20 10 a Si st em at ič ni p re gl ed ko re la ci jsk ih op az ov al ni h ra zi sk av Ra zv iti in te st ira ti al go rit em p re tv or be le st vi ce N PD S v BI . 22 5 an ke tir an ih p ac ie nt ov z ne vr ol oš ko pr ob le m at ik o. Iz p od at ko v N PD S je m og oč e za ne slj iv o iz pe lja ti BI (1 6 po st av k, k i o pi su je jo p ac ie nt ov e sp lo šn e po tr eb e, in 7 p os ta vk , k i o pi su je jo p ac ie nt ov e sp ec ia ln e po tr eb e) . Sk in ne r & T ur ne r- St ok es , 2 00 6 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a U go to vi ti po go st os t up or ab e s ta nd ar di zi ra ni h oc en je va ln ih le st vi c v re ha bi lit ac ijs ki h ce nt rih v Zd ru že ne m k ra lje st vu . 18 0 vp ra ša ln ik ov p os la ni h v re ha bi lit ac ijs ke us ta no ve v V el ik i B rit an iji . 1 08 v rn je ni h vp ra ša ln ik ov . O ce nj ev al ne le st vi ce se v re ha bi lit ac ijs ki h us ta no va h up or ab lja jo v ed no p og os te je . 83 % u st an ov u po ra bl ja e no o d na sle dn jih le st vi c: B I, FI M a li FI M +F A M . L es tv ic a N PD S se ve dn o bo lj uv el ja vl ja , p re dv se m p ri pa ci en tih , k i po tr eb uj ej o ve čj o po m oč m ed ic in sk e se st re . Sv en ss on & Su nn er ha ge n, 2 01 2 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a Pr im er ja ti oc en e dn ev ni h ak tiv no st i p o le st vi ca h FI M in N PD S m ed se bo j t er u go to vi ti za ne slj iv os t l es tv ic . 11 5 pa ci en to v z r az lič ni m i n ev ro lo šk im i ob ol en ji. Le st vi ci F IM in N PD S se m ed se bo j do po ln ju je ta . L es tv ic o N PD S je m oč u po ra bi ti pr i p ac ie nt ih , k i p ot re bu je jo v el ik o po m oč i m ed ic in sk e se st re . Ba lz er , e t a l., 2 00 7 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a U go to vi ti, a li je z le st vi co C D S m og oč e pr ep oz na ti pa ci en te s tv eg an je m za na st an ek ra zj ed e za ra di pr iti sk a. 75 4 pa ci en to v v 3 bo ln išn ic ah . V pr aš al ni k so iz po ln je va le m ed ic in sk e se st re . Le st vi ca C D S im a po do bn o di ag no st ič no vr ed no st k ot 3 n aj po go st ej e up or ab lje ne le st vi ce za o ce no tv eg an ja za n as ta ne k ra zj ed e za ra di pr iti sk a. Vä hä ka ng as , e t a l., 2 00 8 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a U go to vi ti po ve za vo m ed št ev ilo m in te rv en ci j zd ra vs tv en e ne ge in ča so m , p ot re bn im za iz va ja nj e ne ge . 86 b ol ni šn ic in d om ov za st ar ej še n a ju gu F in sk e. 20 37 p ac ie nt ov . C ilj re ha bi lit ac ijs ke zd ra vs tv en e ne ge v us ta no va h z d ol go tr aj no o sk rb o je o hr an ja nj e fu nk ci jsk e ne od vi sn os ti pa ci en to v. O ce na fu nk ci jsk e ne od vi sn os ti om og oč i o sr ed ot oč an je na p ac ie nt e s p ot en ci al om za iz bo ljš an je n jih ov e sa m os to jn os ti. Ty so n, e t a l., 2 01 0 O pi sn a kv al ita tiv na ra zi sk av a U go to vi ti up or ab no st st an da rd iz ira ni h m er sk ih in št ru m en to v v vs ak od ne vn i p ra ks i. 39 p ac ie nt ov v n ev ro re ha bi lit ac ijs ki o br av na vi n a od de lk u z 1 9 po st el ja m i. Za o ce nj ev an je p ac ie nt ov eg a na pr ed ka v ča su re ha bi lit ac ije o bs ta ja jo št ev iln e le st vi ce . U po ra bl ja jo se b ol j v sm isl u se zn an ja nj a o pa ci en to ve m n ap re dk u v ča su re ha bi lit ac ije . Se n ad al ju je /C on tin ue s Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. 239 Av to r( ji) , l et o/ Au th or (s ), ye ar Ti po lo gi ja ra zi sk av e/ Re se ar ch ty po lo gy Ci lj ra zi sk av e/ Re se ar ch o bj ec tiv e Zn ač iln os ti vz or ca / Ch ar ac te ri st ic s o f t he sa m pl e Te m el jn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs Lo w e, et a l., 2 01 5 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a Pr ou či ti po ve za no st le st vi ce N or th w ic k Pa rk D ep en de nc y Sc al e fo r H os pi ta ls (N PD S- H ) z od so tn os tjo za po sle ni h v zd ra vs tv en i n eg i v re ha bi lit ac iji . Re ha bi lit ac ijs ki o dd el ek s 40 p os te lja m i. Pa ci en ti ho sp ita liz ira ni za ra di ra zl ič ni h pa to lo gi j (a m pu ta ci je , n ev ro lo šk i, or to pe ds ki p ac ie nt i, pa ci en ti s k ro ni čn o bo le či no ). 47 m ed ic in sk ih se st er . Po tr eb e pa ci en to v im aj o ne po sr ed en v pl iv n a ob re m en je no st m ed ic in sk ih se st er . P re ve lik a ob re m en je no st la hk o po vz ro či sl ab šo o sk rb o pa ci en ta te r p ov eč a st re s z ap os le ni h in o ds ot no st z d el a. N el so n, e t a l., 2 00 7 Ra nd om iz ira na k lin ič na ra zi sk av a Pr ou či ti na či n de la m ed ic in sk ih se st er , z ap os le ni h v re ha bi lit ac ijs ki u st an ov i, in n jih ov v pl iv n a iz id re ha bi lit ac ije . N ak lju čn o iz br an re pr ez en ta tiv ni v zo re c 5 4 re ha bi lit ac ijs ki h en ot . M ed ic in sk e se st re so 3 0 dn i v sa k da n po se be j o ce nj ev al e pa ci en to vo sa m os to jn os t s p om oč jo le st vi ce F IM . S po m oč jo o ce ne iz id a re ha bi lit ac ije je m og oč e do ka za ti, d a m ed ic in sk e se st re la hk o st at ist ič no po m em bn o zm an jša jo tr aj an je re ha bi lit ac ije . M ed ic in sk e se st re p re ži vi jo v eč č as a pr i pa ci en tih , k i s o st ar ej ši, so h os pi ta liz ira ni k ra jši ča s, in k i i m aj o sla bš o te le sn o zm og lji vo st k ot dr ug i. Ei ch ho rn -K iss el , e t a l., 20 10 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a D ol oč iti p sih om et rič ne la st no st i m od ifi ci ra ne le st vi ce C D S- R. Re ha bi lit ac ijs ka u st an ov a s p ac ie nt i s p re te žn o ne vr ol oš ki m i i n or to pe ds ki m i t ež av am i. 11 97 pa ci en to v in 4 2 m ed ic in sk ih se st er . M od ifi ci ra na le st vi ca C D S- R ka že v iso ko no tr an jo sk la dn os t. Tu rn er -S to ke s, et a l., 20 10 b Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a Pr im er ja ti re zu lta te le st vi ce B I, iz pe lja ne iz le st vi ce N PD S, in re zu lta te le st vi ce F IM . 13 47 p ac ie nt ov z ra zl ič ni m i n ev ro lo šk im i ob ol en ji. O bs ta ja d ob ra p ov ez av a m ed le st vi ca m i, ve nd ar se re zu lta ti ra zl ik uj ej o, k er je le st vi co B I iz po ln je va l n eg ov al ni k ad er , m ed te m k o FI M te ra pe vt i. N a re zu lta te v pl iv aj o ra zl ič ni p og le di oc en je va lc ev . Pe tk ov še k- G re go rin , e t al ., 20 13 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a U go to vi ti, a li la hk o s po m oč jo le st vi ce F IM oc en im o pa ci en to vo og ro že no st za n as ta ne k ra zj ed e za ra di p rit isk a. 22 8 pa ci en to v. S ko nt ro ln im i l ist am i s o sp re m lja li pa ci en te in n jih ov o og ro že no st za n as ta ne k ra zj ed e za ra di p rit isk a v št iri na jst dn ev ni h ča so vn ih ra zm ik ih . M ed ic in sk e se st re so m ed re ha bi lit ac ijo p ar am et re b el ež ile tr ik ra t, za dn je če tr to b el ež en je v se h pa ra m et ro v je b ilo o b pa ci en to ve m o dp us tu . O bs ta ja p ov ez av a m ed o ce na m i p o le st vi ca h W at er lo w in F IM . O b sp re je m u in o b od pu st u ob st aj a m ed le st vi ca m a st at ist ič no zn ač iln a in ra zm er om a vi so ka n eg at iv na k or el ac ija . G ra ng er , 2 01 5 Ko re la ci jsk a op az ov al na ra zi sk av a Iz bo ljš at i o sk rb o pa ci en to v. Iz pe lja no je b ilo o ce nj ev an je pa ci en to v s p om oč jo le st vi ce F IM o b za če tk u in o b od pu st u z re ha bi lit ac ije . V kl ju če ne v se re ha bi lit ac ijs ke u st an ov e v dr ža vi v o bd ob ju d ve h de se tle tij . S ku pn o 83 42 1 pa ci en to v po m ož ga ns ki k ap i. S po m oč jo o ce nj ev an ja p ac ie nt ov e sa m os to jn os ti je m og oč e za go to vi ti us tr ez ne in p ra vo ča sn e po vr at ne in fo rm ac ije , k i o m og oč aj o us tr ez no sk rb za p ac ie nt a. B ol j k ot b om o sis te m at ič no pr eu če va li pa ci en to vo fu nk ci on ira nj e, bo lj bo m o sp oz na li vp liv e po sa m ez ni h de ja vn ik ov n a fu nk ci on ira nj e pa ci en ta . Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244.240 Kategorija 1: V zdravstveni negi najpogosteje uporabljene lestvice za ocenjevanje pacientove samostojnosti in napredka V svetu je na voljo veliko različnih instrumentov, s pomočjo katerih lahko ovrednotimo pacientovo samostojnost in njegov napredek v različnih fazah rehabilitacije (Houlden, et al., 2006; Plantinga, et al., 2006; Turner-Stokes, et al., 2010a; Turner-Stokes, et al., 2010b; Tyson, et al., 2010). Granger (2015) je oblikoval preglednico najpogosteje uporabljenih lestvic, ki ocenjujejo pacientovo samostojnost in napredek: Indeks po Dorothei Barthel (Barthel Index – BI) je − enostaven za uporabo. Ima 10 postavk, ki ocenjujejo osnovne življenjske aktivnosti, ter nobenih postavk, ki bi ocenjevale pacientovo kognitivno stanje. Doseženih je lahko od 0 do 20 točk. Kažejo se omejitve glede na diagnozo pacienta (Granger, 2015). Lestvica funkcijske neodvisnosti (Functional − Independent Measure – FIM) je v rehabilitacijskih ustanovah pogosto uporabljeno orodje. Ima 18 postavk. S pomočjo sedemtočkovne lestvice meri motorično in kognitivno oviranost. Seštevek točk je lahko od 18 do 126, pri čemer najvišja možna ocena kaže na pacientovo popolno neodvisnost (Svensson & Sunnerhagen, 2012; Granger, 2015). Lestvica ocene funkcioniranja (Functional Assessment − Measure – FAM) je v rehabilitaciji široko uporabljana. Sestavlja jo 12 postavk. Seštevek točk je lahko 12– 84, pri čemer najvišja možna ocena kaže na popolno neodvisnost. V Veliki Britaniji je pridružen lestvici FIM (Granger, 2015). Lestvica odvisnosti Northwich Park (Northwich − Park Dependency Scale – NPDS) opisuje splošne in specialne potrebe pacientov. 16 postavk o splošnih potrebah omogoča pridobitev informacij, potrebnih za napoved negovalnih intervencij (Williams, et al., 2007). 7 postavk o specialnih potrebah se nanaša na specifično terapevtsko okolje. Nižji rezultati kažejo večjo neodvisnost. Manj kot 10 točk predstavlja nizko stopnjo odvisnosti, srednjo stopnjo odvisnosti predstavlja 10– 25 točk in visoko stopnjo odvisnosti več kot 25 točk. Skupna ocena lestvice je 100 točk (Granger, 2015). Lestvica negovalne odvisnosti (Care Dependency − Scale – CDS) izhaja iz 14 temeljnih življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson. Prvotno je bila lestvica oblikovana za geriatrične in mentalno ovirane paciente. Obstaja tudi lestvica za hospitalizirane paciente, ki vsebuje 15 postavk po osnovnih življenjskih potrebah; na tej lestvici je lahko doseženih 15–75 točk (Granger, 2015). Lestvica negovalne odvisnosti za rehabilitacijo (Care − Dependency Scale for Rehabilitation – CDS-R) je izpeljanka lestvice CDS. Ima 16 postavk, ocenjevanih po petstopenjski Likertovi lestvici. Seštevek točk je od 16 do 80, pri čemer najvišje število točk pomeni popolno neodvisnost pacienta (Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Granger, 2015). Tabela 2: Razporeditev kod po kategorijah Table 2: Codes by categories Kode/Codes Avtor(ji)/Author(s) Kategorija 1: V zdravstveni negi najpogosteje uporabljene lestvice za ocenjevanje pacientove samostojnosti in napredka enostavna uporaba – rehabilitacijske ustanove – ocenjevalno orodje – pacientov napredek – ocenjevalne lestvice – vsakodnevna uporaba – zdravstvena nega Houlden, et al., 2006; Plantinga, et al., 2006; Skinner & Turner-Stokes, 2006; Williams, et al., 2007; Turner-Stokes, et al., 2010a; Turner-Stokes, et al., 2010b; Tyson, et al., 2010; Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Svensson & Sunnerhagen, 2012; Granger, 2015 Kategorija 2: Veljavnost in zanesljivost ocenjevalnih lestvic visoka notranja skladnost lestvic – odzivnost na spremembe – Cronbachov koeficient α – potrditev zanesljivosti orodja Eichhorn-Kissel, et al., 2010; Siegert & Turner-Stokes, 2010; Eichhorn-Kissel, 2012; Turner-Stokes & Siegert, 2013 Kategorija 3: Medsebojna primerjava ocenjevalnih lestvic pacientov napredek – lestvice negovalne odvisnosti – medsebojna skladnost lestvic – medsebojno dopolnjevanje lestvic – odzivnost ocenjevalnih lestvic – napoved izboljšanja Houlden, et al., 2006; Plantinga, et al., 2006; Turner-Stokes, et al., 2010a; Turner-Stokes, et al., 2010b; Tyson, et al., 2010; Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Svensson & Sunnerhagen, 2012 Kategorija 4: Uporaba ocenjevalnih lestvic standardizirane ocenjevalne lestvice – ocena napredka – poročanje o napredku – napoved ogroženosti za nastanek razjede zaradi pritiska (RZP) Plantinga, 2006; Skinner & Turner-Stokes, 2006; Tyson, 2010; Balzer, et al., 2007; Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Petkovšek- Gregorin, et al., 2013 Kategorija 5: Vpliv dela medicinskih sester na napredek pri samostojnosti pacientov medicinske sestre – krajša hospitalizacija – slabša telesna zmogljivost pacientov – ocena potreb po zdravstveni negi – obremenjenost medicinskih sester – ocena potreb po negovalnem kadru – ocena potreb po zdravstveni negi Nelson, et al, 2007; Williams, et al., 2007; Vähäkangas, et al., 2008; Lowe, et al., 2015 Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. 241 Ocena negovalnih potreb Northwick Park (Northwick − Park Care Needs Assessment – NPCNA) omogoča oceno potreb pacientov. Vključuje dejavnosti vsakdanjega življenja, zavedanje varnosti, vedenje in komuniciranje (Granger, 2015). Kategorija 2: Veljavnost in zanesljivost ocenjevalnih lestvic Turner-Stokes in Siegert (2013) sta proučevala lestvici FIM in FAM in s pomočjo faktorske analize ugotovila, da se po rotaciji faktorjev pokaže izrazita ločitev med motoričnimi in kognitivnimi dejavniki. Cronbachov koeficient alfa je znašal 0,97 za motorično oz. 0,96 za kognitivno domeno. V Veliki Britaniji se je kombinirana lestvica FIM+FAM z novejšim modulom EADL pokazala kot zanesljivo orodje za določanje funkcijske samostojnosti. Ima visoko notranjo skladnost in je odzivna na spremembe, ki se pojavljajo pri splošni nevrorehabilitacijski populaciji (Turner-Stokes & Siegert, 2013). Svensson in Sunnerhagen (2012) sta v raziskavi primerjala zanesljivost lestvic FIM in NPDS. Prišla sta do ugotovitve, da se lestvici dobro dopolnjujeta in da je lestvica NPDS bolj občutljiva pri zaznavanju sprememb stopnje odvisnosti. Zanesljivost in primernost obeh omenjenih lestvic v rehabilitacijskem okolju so potrdili tudi Turner-Stokes in sodelavci (2010b). Kategorija 3: Medsebojna primerjava ocenjevalnih lestvic Lestvice, ki jih v raziskavah primerjajo med seboj, so: BI, FIM, NPDS in NPCNA. Ugotovljena je bila zadovoljiva skladnost med – lestvicama NPDS in FIM. Ocenjevanje vzporedne zanesljivosti med FIM in NPDS je pokazalo, da je NPDS bolj občutljiva, ko je odvisnost pacientov visoka. Ti dve lestvici se dopolnjujeta. NPDS lahko uporabimo kot merilo za močno odvisne paciente, ta lestvica je namreč občutljiva, kadar se pokaže potreba po povečani zdravstveni negi (Svensson & Sunnerhagen, 2012). Primerjava med lestvicama CDS-R in BI je pokazala – nekoliko boljšo odzivnost BI, vendar sta obe lestvici primerni za oceno pacientovih sprememb v časovnem obdobju (Eichhorn-Kissel, et al., 2011). Turner-Stokes in sodelavci (2010b) so opazili visoko povezanost skupne ocene sklopa osnovnih potreb po zdravstveni negi in skupne ocene sklopa specialnih potreb po zdravstveni negi. Narejena je bila tudi primerjava ocene izida – rehabilitacije med lestvicami NPDS, BI in FIM+FAM pri pacientih po možganski kapi, poškodbi hrbtenjače, politravmi, poškodbi možganov, amputaciji, revmatoidnem artritisu, sladkorni bolezni, bolezni pljuč, tuberkulozi ter koronarni srčni bolezni. Ugotovili so, da je stopnja skladnosti med lestvicami BI, NPDS in FIM v bolnišničnem okolju dobra. Tyson in sodelavci (2010) so proučevali lestvice BI, – FIM+FAM, NPDS, Leeds Handicap in Waterlow ter ugotovili, da so vse široko uporabljene v vsakodnevni praksi v nevrorehabilitacijskih enotah. Obravnavane lestvice ugotavljajo zahtevnost pacientov z vidika zdravstvene nege: poslabšanje in omejitve v gibanju, napoved izboljšanja in načrtovanje odpusta. Na podlagi dosežkov zdravstveni delavec obvešča pacienta o načrtu zdravljenja in spremlja napredek. Nasprotno kot Skinner in Turner-Stokes (2006) so – Houlden in sodelavci (2006) ugotovili, da imata lestvici BI in FIM podobno odzivnost. Kategorija 4: Uporaba ocenjevalnih lestvic V Veliki Britaniji v 86 % rehabilitacijskih ustanov uporabljajo vsaj eno od standardiziranih ocenjevalnih lestvic. Najpogosteje uporabljene lestvice so BI, FIM in FIM+FAM. Lestvici NPDS in NPCNA uporabljajo za oceno tistih pacientov, ki potrebujejo več pomoči zdravstvenega osebja (Skinner & Turner-Stokes, 2006). Ocenjevalne lestvice se v vsakodnevni klinični praksi v nevrorehabilitacijskih oddelkih uporabljajo kot podpora in informacija (Tyson, 2010). Lestvica CDS-R lahko ugotovi pacientov napredek med potekom rehabilitacije (Eichhorn-Kissel, et al., 2011). Lestvico NPDS je mogoče uporabljati kot veljaven in zanesljiv instrument pri številnih obolenjih (možganska kap, spinalne lezije, politravme, poškodbe možganov, amputacije, sladkorna bolezen, bolezni pljuč, koronarna arterijska bolezen) (Plantinga, et al., 2006). Narejenih je bilo tudi nekaj raziskav, s katerimi se je skušalo ugotoviti, ali lahko z ocenjevalnimi lestvicami, ki ocenjujejo samostojnost pacienta, ugotovimo tudi njegovo ogroženost za nastanek razjede zaradi pritiska (RZP). Ugotovili so, da z ocenjevalnimi lestvicami, kot so CDS, FIM in BI, pacientovo ogroženost za nastanek RZP najverjetneje lahko ocenimo prav tako dobro kot z najbolj pogosto uporabljenimi ocenjevalnimi lestvicami za nastanek RZP, kakršni sta Nortonova lestvica in lestvica Waterlow (Balzer, et al., 2007; Petkovšek-Gregorin, et al., 2013). Kategorija 5: Vpliv dela medicinskih sester na napredek pri samostojnosti pacientov Za optimalen rezultat izida rehabilitacije so pomembne tudi medicinske sestre s srednješolsko strokovno izobrazbo. To so ključne osebe, ki starejšim prebivalcem pomagajo pri premagovanju zdravstvenih težav, zmanjšujejo njihovo odvisnost in posledično povečajo njihovo dobro počutje. Medicinske sestre preživijo več časa pri pacientih, ki so starejši, pri pacientih, ki so hospitalizirani krajši čas, in pri pacientih s slabšo telesno zmogljivostjo (Nelson, et al., 2007). S pomočjo lestvice NPDS je mogoče oceniti potrebe po zdravstvenonegovalnem kadru v rehabilitacijskih ustanovah. Pomanjkanje zdravstvenonegovalnega Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244.242 kadra se je pokazalo v času dela zjutraj, opoldne in pred spanjem (Williams, et al., 2007). Potrebe pacientov po zdravstveni negi imajo neposreden vpliv na obremenjenost medicinskih sester. Pretirana obremenitev lahko povzroči slabšo oskrbo pacienta in poveča stres zaposlenih in odsotnost z dela (Lowe, et al., 2015). Več neposrednega časa v izvajanju zdravstvene nege je bilo porabljenega za trening dnevnih aktivnosti, kot so pomičnost v postelji, presedanje in prehranjevanje. Cilj rehabilitacijske zdravstvene nege v ustanovah z dolgotrajno oskrbo je bil predvsem ohranjanje funkcijske neodvisnosti pacientov in izvajanje terapije. Ocena funkcijske neodvisnosti omogoči osredotočanje na paciente s potencialom za izboljšanje njihove samostojnosti (Vähäkangas, et al., 2008). Diskusija Namen raziskave je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere ocenjevalne lestvice za oceno pacientove funkcionalne samostojnosti se najpogosteje uporabljajo v rehabilitacijski zdravstveni negi in katere omogočajo najširši in najnatančnejši vpogled v pacientovo funkcionalno samostojnost. Ugotovili smo, da je na voljo veliko različnih instrumentov, s katerimi lahko ocenimo, spremljamo in vrednotimo pacientov napredek. Najpogosteje uporabljene lestvice so BI, FIM+FAM in NPDS, ki so tudi najbolj uporabljane v rehabilitacijskih ustanovah. Nekateri avtorji omenjajo tudi lestvice FIM, CDS, CDS-R in NPCNA, ki prav tako vključujejo pacientovo oceno odvisnosti v zdravstveni negi. Naštete lestvice izkazujejo visoko zanesljivosti z vidika notranje skladnosti. Pogosto so jih med seboj primerjali in iz njih izpeljevali različice, primerne za posamezno specifično okolje. Najpogosteje je uporabljena lestvica BI. Njej sledi združena lestvica FIM+FAM, ki daje veljavne in zanesljive informacije o posameznikovih željah in potrebah ter ugotavlja, kateri so bistveni problemi pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Lestvici BI in FIM+FAM sta uporabni za vse vrste bolezenskih stanj (Plantinga, et al., 2006; Eichhorn-Kissel, et al., 2011). Iz ocene BI in CDS-R je mogoče sklepati o klinično pomembnih spremembah, ki nastanejo med potekom rehabilitacije (Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Eichhorn-Kissel, 2012). Lestvica BI napredek pacienta prikaže natančneje kot lestvica CDS-R (Eichhorn- Kissel, et al., 2011). Ugotovili smo, da lestvici NPDS in FIM+FAM omogočata najširši vpogled v pacientove potrebe po zdravstveni negi. Obe lestvici sta občutljivi na zaznavanje pacientovega napredka. Siegert in Turner- Stokes (2010) sta ugotovila, da je lestvica NPDS na spremembe odzivna zlasti v skupinah visoko odvisnih pacientov. Ta lestvica natančno opisuje splošne in specialne potrebe pacientov (Williams, et al., 2007). V primerjavi s pogosteje uporabljenimi ocenjevalnimi lestvicami daje širši razpon informacij o potrebah, ki jih pokriva zdravstvena nega. Zanesljivost in primernost obeh omenjenih lestvic v rehabilitacijskem okolju je potrdilo več avtorjev (Plantinga, et al., 2006; Turner- Stokes, et al., 2010a; Turner-Stokes, et al., 2010b). Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da medicinske sestre zaradi narave dela pomembno pripomorejo k hitrejši rehabilitaciji pacientov. Nelson in sodelavci (2007) so ugotovili, da lahko s pomočjo ocene izida rehabilitacije dokažemo, da medicinske sestre lahko statistično pomembno skrajšajo trajanje rehabilitacije. Z natančnim ocenjevanjem pacientove samostojnosti s pomočjo ocenjevalnih lestvic medicinska sestra natančneje in hitreje ovrednoti pacientove potrebe po zdravstveni negi in ob zaključku rehabilitacije lažje oblikuje zaključno poročilo o uspešnosti svojega dela. S strokovnega vidika so ocenjevalne lestvice nepogrešljiv pripomoček v procesu načrtovanja, obravnave in spremljanja pacientov. Ocena funkcionalne samostojnosti pacienta olajša komunikacijo med pacientom, njegovo družino in zdravstvenimi delavci, kar omogoča kontinuiteto dela zdravstvene nege (Plantinga, et al., 2006). Ocenjevalne lestvice so prav tako pomembne tudi v kliničnem raziskovalnem delu (Vidmar, et al., 2008). Iz ocen pacientove funkcionalne samostojnost lahko ugotovimo tudi potrebe po številu medicinskih sester, potrebnih za izvajanje aktivnosti zdravstvene nege. To omogočata lestvici NPDS ali NPCNA, ki dajeta dober vpogled v časovno izvajanje aktivnosti zdravstvene nege (Plantinga, et al., 2006; Siegert & Turner-Stokes, 2010; Eichhorn-Kissel, et al., 2011; Granger, 2015). Zaradi postavljenih izključitvenih kriterijev in izbire samo lestvic, ki se najpogosteje uporabljajo za oceno pacientove funkcionalne samostojnosti, smo morda izpustili nekatere pomembne raziskave, ki so nam sicer dostopne. Med omejitve prištevamo tudi dejstvo, da sta bila pregled in vključevanje oz. izločanje dostopne literature opravljena s strani le enega raziskovalca. Za potrditev prispevka je potrebnih še več raziskav, s pomočjo katerih bi potrdili ali ovrgli pravilnost naših ugotovitev. Zaključek Na podlagi pregleda literature smo prišli do ugotovitev, da spadata lestvici NPDS in FIM+FAM med najbolj zanesljivi za uporabo v rehabilitacijski zdravstveni negi. Z njima lahko celostno ocenimo potrebe po zdravstveni negi pacienta ter spremljamo in vrednotimo delo. Pomembno je, da se z oceno pacientovega stanja lažje in natančneje prenese skrb za pacienta na svojce ali druge negovalce, ki morajo biti seznanjeni o dosežkih, ki jih je pacient dosegel v času rehabilitacije. Omenjeni lestvici omogočata spremljanje pacientovega zdravstvenega stanja, njegovega napredka v samostojnosti in ugotavljanje izida zdravljenja. Rezultati raziskave so lahko podlaga za nadaljnje odkrivanje potreb po raziskovanju na področju Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. 243 ocenjevalnih lestvic, ki so nam v pomoč pri ocenjevanju samostojnosti pacienta v zdravstveni negi, in za ugotavljanje uporabnosti teh lestvic v slovenskem prostoru. Za slovenski prostor, kjer je Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN) že uveljavljena, bi bilo zanimivo ugotoviti, ali obstaja povezava med obravnavanimi lestvicami. Zdravstvena nega mora biti usmerjena k prikazu in ovrednotenju tega dela, kar je s SKZBZN delno že dosegla (Klančnik Gruden, et al., 2011). Z dodatno potrditvijo s pomočjo ene od opisanih lestvic pa bi še pridobila na verodostojnosti. Nasprotje interesov/Conflict of interest Avtorici izjavljata, da ni nasprotja interesov./The authors declare that no conflicts of interest exist. Financiranje/Funding Raziskava ni bila finančno podprta./The study received no funding. Etika raziskovanja/Ethical approval Za izvedbo raziskave glede na izbrano metodologijo raziskovanja dovoljenje ali soglasje komisije za etiko ni bilo potrebno./No approval by the Ethics Committee was necessary to conduct the study due to the selected research methodology. Prispevek avtorjev/Author contributions Prva avtorica je raziskavo zasnovala, definirala namen in metodologijo ter izvedla analizo podatkov. Druga avtorica je opravila iskanje in pregled literature ter izbor vključenih raziskav. Obe avtorici sta prispevali pri pisanju Diskusije in Zaključka./The first author conceived the study, defined the research aims, and the methodology used for the identification and analysis of all included data. The other author searched and reviewed literature and selected the studies to be included. Both authors contributed to the writing of Discussion and Conclusion. Literatura Balzer, K., Pohl, C., Dassen, T. & Halfens, R., 2007. The Norton, Waterlow, Braden, and Care Dependency Scales: comparing their validity when identifying patients' pressure sore risk. Journal of Wound Ostomy Continence Nursing, 34(4), pp. 389–398. https://doi.org/10.1097/01.WON.0000281655.78696.00 PMid:17667085 Eichhorn-Kissel, J., Dassen, T., Kottner, J. & Lohrmann, C., 2010. Psychometric testing of the modified Care Dependency Scale for Rehabilitation. Clinical rehabilitation, 24(4), pp. 363–372. https://doi.org/10.1177/0269215509346091 PMid:20212060 Eichhorn-Kissel, J., Dassen, T. & Lohrmann, C., 2011. Comparison of the responsiveness of the Care Dependency Scale for rehabilitation and the Barthel Index. Clinical Rehabilitation, 25(8), pp. 760–767. https://doi.org/10.1177/0269215510397558 PMid:21402648 Eichhorn-Kissel, J., 2012. Responsiveness of the Care Dependency Scale for Rehabilitation (CDS-R). Scandinavian Journal of Caring Sciences, 26(1), pp. 194–202. https://doi.org/10.1111/j.1471-6712.2011.00907.x PMid:21812798 Granger, C.V., 2015. Measuring outcomes in rehabilitation medicine. In: S. Kishner, ed. Quality and outcome measures for rehabilitation programs. Medscape. Available at: http://emedicine. medscape.com/article/317865-overview [30. 6. 2015]. Gutenbrunner, C., Ward, A.B. & Chamberlain, M., 2007. White book on Physical and Rehabilitation medicine in Europe. Journal of Rehabilitation Medicine, 39(Suppl 45), pp. 1–48. https://doi.org/10.2340/16501977-0028 PMid:17206318 Harris, F. & Springle, S., 2008. Outcome measurement of a wheelchair intervention. Disability Rehabilitation Assistive Technology, 8, pp. 1–10. https://doi.org/10.1080/17483100701869784 Houlden, H., Edwards., M., McNeil, J. & Greenwood, R., 2006. Use of the Barthel Index and the Functional Independence Measure during early inpatient rehabilitation after single incident brain injury. Clinical Rehabilitation, 20(2), pp. 153–159. https://doi.org/10.1191/0269215506cr917oa PMid:16541936 Klančnik Gruden, M., Bregar, B., Peternelj, A., Marinšek, N., Zaletel, M., Skela Savič B., et al., 2011. Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnice zdravstvene nege (SKZBZN): priročnik. Verzija 4. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Lavton, M.P., 1971. The functional assessment of elderly people. Journal of American Geriatric Society, 19(6), pp. 465–481. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.1971.tb01206.x Lowe, M., Santamaria, N., Tacey, M. & Rowe, L., 2015. Nursing absenteeism following the introduction of the Northwick Park Dependency Scale Hospital version (NPDS-H) in the rehabilitation setting. Journal of American Rehabilitation Nursing Association, 8(1), pp. 11–17. Nelson, A., Powell-Cope, G., Palacios, P., Luther, L.S., Black, T., Hillman, T., et al., 2007. Nurse staffing and patient outcomes in inpatient rehabilitation settings. Rehabilitation nursing, 32(5), pp. 179–202. https://doi.org/10.1002/j.2048-7940.2007.tb00173.x PMid:17899990 Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. / Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244.244 Petkovšek-Gregorin, R., Hribar, K. & Vidmar, G., 2013. Ali lahko tudi s pomočjo testa funkcijske neodvisnosti pacienta napovemo njegovo ogroženost za nastanek razjede zaradi pritiska? In: B. Skela Savič, S. Hvalič Touzery & J. Zurc, eds. Znanje in odgovornost za spremembe in razvoj v zdravstvu glede na rastoče potrebe po zdravstveni obravnavi. 6. mednarodna znanstvena konferenca: zbornik predavanj z recenzijo, 6.–7. junij 2013. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, pp. 242–250. Plantinga, E., Tiesinga, L.J., van der Schans, C.P. & Middel, B., 2006. The criterion-related validity of the Northwick Park Dependency Score as a generic nursing dependency instrument for different rehabilitation patient groups. Clinical Rehabilitation, 20(10), pp. 921–926. https://doi.org/10.1177/0269215506072187 PMid:17008343 Polit, D.F. & Beek, C.T., 2008. Nursing Research, Generating and Assessing Evidence for nursing practice. 8th ed. Philadelphia: Wolters Kluwer, pp. 5–11. PRISMA, 2017. Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses (PRISMA). Available at: http:// prisma-statement.org/Default.aspx [7. 8. 2017]. Siegert, R.J. & Turner-Stokes, L., 2010. Psychometric evaluation of the Northwick Park Dependency Scale. Journal of Rehabilitation Medicine, 42(10), pp. 936–943. https://doi.org/10.2340/16501977-0602 PMid:21031290 Skinner, A. & Turner-Stokes, L., 2006. The use of standardized outcome measures in rehabilitation centres in the UK. Clinical Rehabilitation, 20(7), pp. 609–615. https://doi.org/10.1191/0269215506cr981oa PMid:16894804 Svensson, S. & Sunnerhagen, K.S., 2012. A comparison between two instruments for assessing dependency in daily activities: agreement of the Northwick Park Dependency Score with the Functional Independence Measure. Rehabilitation research and practice, art. ID 769513, pp. 1–6. https://doi.org/10.1155/2012/769513 PMid:23213533; PMCid:PMC3506906 Turner-Stokes, L. & Siegert, R.J., 2013. A comprehensive psychometric evaluation of the UK FIM + FAM. Disabillity and rehabilitation, 35(22), pp. 1885–1895. https://doi.org/10.3109/09638288.2013.766271 PMid:23384240; PMCid:PMC3812697 Turner-Stokes, L., Williams, H., Howley, D., Jackson, D., 2010a. Can the Northwick Park Dependency Scale be translated to a Barthel Index? Clinical Rehabilitation, 24(12), pp. 1112–1120. https://doi.org/10.1177/0269215510371432 PMid:20562164 Turner-Stokes, L., Williams, H., Rose, H., Harris, S. & Jackson, D., 2010b. Deriving a Barthel Index from the Northwick Park Dependency Scale and the Functional Independence Measure: are they equivalent? Clinical Rehabilitation, 24(12), pp. 1121–1126. https://doi.org/10.1177/0269215510375904 PMid:20713435 Tyson, S., Greenhalgh, J., Long, A.F. & Flynn, R., 2010. The use of measurement tools in clinical practice: an observational study of neurorehabilitation. Clinical Rehabilitation, 24(1), pp. 74–81. https://doi.org/10.1177/0269215509341527 PMid:20026577 Vähäkangas, P., Noro, A. & Finne-Soveri, H., 2008. Daily rehabilitation nursing increases the nursing time spent on residents. International Journal of Nursing Practice, 14(2), pp. 157–164. https://doi.org/10.1111/j.1440-172X.2008.00679.x PMid:18315829 Williams, H., Harris, R. & Turner-Stokes, L., 2007. Can the Northwich Park Care Needs Assessment be used to estimate nursing staff requirements in an inpatient rehabilitation settings? Clinical rehabilitation, 21(6), pp. 535–544. https://doi.org/10.1177/0269215507075501 PMid:17613584 World Health Organization, 2014. Disability and health. Available at: http://www.who.int/mediacentre/fastsheets/fs352/en/ [6. 11. 2015]. Citirajte kot/Cite as: Petkovšek-Gregorin, R. & Mali, B., 2017. Uporaba ocenjevalnih lestvic pri ocenjevanju samostojnosti pacienta v rehabilitacijski zdravstveni negi: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234–244. https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.3.127