(  V prispevku so obrazlo`ene navedbe na- ravnih procesov v Svetem pismu, Koranu in Talmudu. Pri nekaterih navedbah gre za razmeroma natanèen opis dogodkov, ki so jih v preteklosti do`iveli prebivalci Bli`- njega vzhoda, in jih lahko vzporejamo z zgodovinskimi viri. Drugje so pisci upo- rabili izjemne naravne dogodke za opis ne- navadnih do`ivetij, najpogosteje sreèanj z Bogom, zato ne moremo najti ustreznega znanega zgodovinskega dogodka, ali pa je interpretacija ote`ena. Na podlagi literature in zapisov v ome- njenih knjigah ugotavljamo, kako so prebi- valci Bli`njega vzhoda pred tisoèletji razu- meli naravne procese. Razlage utemeljujemo s sodobnim poznavanjem naravnih procesov in s kronologijo naravnih dogodkov, kot jo poznamo na podlagi nekaterih naravoslov- nih virov. V èlanku obravnavamo zapise o potresu, zemeljskem plazu, ognjeniku, eroziji, udoru, poplavi in suši. V Svetem pismu in podobnih besedilih lahko razlikujemo tri ravni. Prva je duhov- na ali religiozna, in je tukaj ne obravnava- mo. Druga je opis zgodovine, ki jo lahko pre- verimo z zgodovinskimi dokumenti. Tretja raven so miti in legende, ki so lahko odraz resniènih naravnih dogodkov. Spomin na do- godke, ki so naredili vtis na ljudi, se je sprva prenašal ustno, kasneje pa so ga zapisali. Sko- raj vsaka velika civilizacija je ustvarila tudi mite, ki razlagajo naravne procese. Primera sta zgodba o vesoljnem potopu in zgodba o stvarjenju sveta (Bryant 2005: 2). Obravnavali bomo Sveto pismo oziroma hebrejsko Biblijo. Ta je podlaga judovske- mu Talmudu, ki so ga zapisali v prvih sto- letjih kršèanske dobe, na njem pa vsaj deloma temelji tudi islamski Koran, ki je nastal v 7. stoletju po Kr. Besedila so poveèini uporabljali izobra- `eni — posveèeni dru`beni sloji, zlasti duhov- niki, ki so pogosto tudi vladali. Tako je bilo na primer v Mezopotamiji, pri starih Egip- èanih, v inkovski in srednjeameriških civi- lizacijah, pa tudi v kulturah Daljnega vzho- da. Bila so namenjena uravnavanju dru`be- nega `ivljenja, zlasti pa napovedovanju po- membnih dogodkov, na primer èasa poplav ali `etve. Naravni oziroma geomorfni procesi (ki spreminjajo relief) imajo v Svetem pismu po- gosto vlogo nekakšnega orodja Boga.1 Tako so nenadni in veliki procesi razumljeni kot posledica èlovekovega ravnanja, ki ni v skladu z bo`jimi zapovedmi. Naravne nesreèe naj bi èloveka streznile in ga usmerile na pravo pot (2 Mkb 9,8). Nenazadnje je “prav vsaka nesreèa, ki zadene zemljo in vas, ... `e vnaprej zapisana v Knjigi” (Koran 57,22). 8 5  #       # 5,  Potresi vplivajo na stabilnost poboèij, o èemer prièajo tudi svetopisemski zapisi (Hac- ka in ostali 2007: 4; Harris in Beardow 1995). Obmoèje današnjega Izraela jim je podvr`eno zaradi tektonskih razmer: vzdol` reke Jordan in Mrtvega morja poteka stik arabske in afriš- ke tektonske plošèe. Ob njem je nastal tek- 9   &3 !1!B "#  - #     - & -  # tonski jarek, v katerem se je površje zni`a- lo v primerjavi z okolico. Tako le`i Mrtvo morje veè kot 400 m pod gladino svetovnega morja. V zadnjih 2000 letih je obmoèje pri- zadelo pribli`no 30 moènejših potresov, v bli- `ini so tudi ognjeniki, ki so bili aktivni v bli`- nji geološki preteklosti (Bentor 1989; Nur 1991). Potres ima v Svetem pismu dve vlogi (Br- yant 2007): oznaèuje velièino Boga, saj se celo Zemlja v njegovi prisotnosti strese ali zadrhti (1 Sam 14,15; 2 Sam 22,8; Ps 68,9), ali pa Bog pošlje potres zaradi trdovratnosti ali grešnosti ljudi (Jer 10,10; Koran 29,37). Bog samo “po- gleda na zemljo, in ta se strese” (Ps 104, 32a; Ag 2,6; Sod 5,4; Sir 16,18), ali povzdigne glas in ta se zamaje (Ps 46,7; Ps 75,4) v temeljih (Jdt 16,15). Preroki Izraelu obljubljajo, da bo Bog “obiskal” Zemljo s potresom, da “bo zgr- mela s svojega mesta” na dan njegove srdite jeze (Iz 29,6; 13,3). Zemlja se je stresla in skale so se razpoèile tudi ob Kristusovi smrti (Mt 27,51) in pred prihodom angela ob njegovem vstajenju (Mt 28,2). Ob “koncu èasov” naj bi Zemljo prizadel strašen potres (Mt 24,7; Ko- ran 22,1). Zemlja se je tresla tudi od vpitja in vriskanja ljudstva (1 Kr 1,40; Jer 50,46), od hrupa vojska (1 Mkb 9,13) in od bobne- nja padca egiptovske vojske (Jer 49,21). Koran opisuje moèan potres, ob katerem ljudje niso mogli hoditi po zemlji (7,78; 7,91). Po Ko- ranu je Bog po zemlji razmestil “nepremiè- ne gore, da se ne bi stresala” (21,31). V Svetem pismu je omenjen potres, ki je 1020 pr. Kr. stresel Judejo med bitko kralja Savla in njegovega sina Jonatana proti Fili- stejcem. S potresom je verjetno povezano zru- šenje obzidja Jeriha okrog leta 1000 pr. Kr. Zidovje bi se lahko podrlo zaradi resonan- ce oziroma lastnega nihanja, vzbujenega ob hrupu in zvoku trobent, bolj verjetno pa je svetopisemska pripoved o unièenju zidovja najstarejši znan opis uèinkov potresa: “Te- daj je ljudstvo zagnalo bojni krik in zatrobili so na rogove ... Obzidje se je sesulo zaradi njega” (Joz 6, 16–20). V Amosovi knjigi je omenjen potres, ki je prizadel Galilejo pribli`no leta 760 pr. Kr.: “Besede Amosa ... v dneh Jerobeáma, Joáševega sina, Izraelovega kralja, dve leti pred potresom” (1,1). Bil je tako moèan, da je slu`il kot te- melj za štetje let. Isti potres omenja Zaha- rija, ki je `ivel 450 let po dogodku: “be`ali boste, kakor ste be`ali pred potresom v dneh Uzíja, Judovega kralja” (Zah 14,5). Pribli`- no 200 let kasneje se Job verjetno spominja istega potresa: “On prestavlja gore, ne da bi opazile, kako jih prevraèa v svojem srdu. On premika zemljo z njenega mesta, da se maje- jo njeni stebri” (9,5). Leta 31 je potres unièil mesto Kumran, leta 363 pa podrl trdnjavo Masada v Judejski pušèavi. Najbolj znan svetopisemski dogodek, ki je povezan s potresom, je unièenje Sodome in Gomore, mest na jugovzhodni obali Mr- tvega morja. Opis je verjetno spomin na mo- èan potres, ob katerem so se utekoèinili reèni nanosi, zemeljski plazovi pa so mesti odplak- nili v Mrtvo morje (Trifonov 2007: 140). Lahko gre tudi za opis poplave, saj je bilo po Koranu (26,173) unièenje posledica de`ja. Bentor (1989: 332) domneva, da je mesti unièila poplava, ki je nastala potem, ko se je porušila pregrada, ki je Mrtvo morje de- lila na severni in ju`ni del. Do tega bi lahko prišlo zaradi podnebnih sprememb, top- ljenja solnih sedimentov ali usedanja za- radi potresa. Pribli`no 500 let po unièenju mest je bila ju`na kotanja še del Mrtvega morja, Plinij Starejši, ki je obiskal Mrtvo morje v 1. stoletju po Kr., pa poroèa, da je bila ju`na kotanja suha. Tako je bilo tudi v èasu Bizanca. V bli`nji preteklosti je bila kotanja poveèini zalita z vodo, toda leta 1977 se je gladina zni`ala, ju`na kotanja se je loèila od severne in se osušila v manj kot desetih letih. Danes je med njima `e prib- li`no 10 km kopnega. 9      V prid slednji razlagi je tudi zapis: “Zgo- daj zjutraj je šel Abraham na kraj, kjer je bil stal pred Gospodom. Pogledal je proti Sódomi in Gomóri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz peèi” (1 Mz 19,27–28). Èe gre res za opis posledic poplave ter èe je pravilen pre- vod hebrejskega izraza kitor “vodna para” in ne “dim”, navedek verjetno opisuje moèno izhlapevanje. Sanhuniaton, ki je `ivel v Siriji v prvem stoletju po Kr. in ga v delu Zgodo- vina Fenièanov iz leta 93 omenja Jo`ef Flavij, pravi, da se je: “dolina Sidim ... pogreznila in postala jezero, ki je izhlapevalo”. Strabo je te kraje obiskal v prvem stoletju pr. Kr. in ome- nja, da sta bili mesti unièeni, ko je “jezero pre- stopilo bregove” (Bentor 1989: 333). Obmoèje Mrtvega morja je danes sušno, takšno je bilo tudi v preteklosti. Višina morja je odvisna od razmerja med padavinami in izhlapevanjem v njegovem zaledju. Lot v opi- su jordanske pokrajine trdi, da je bila jordan- ska pokrajina “v celoti namakana”, preden je “Gospod pokonèal Sódomo in Gomóro” (1 Mz 13,10). Starejši slovenski prevodi Svetega pi- sma ne omenjajo namakanja, temveè da je bilo v de`eli veliko vode. Vprašanje je torej, èe je svetopisemski zapis o razmerah v èasu `ivljenja Lota pravilen. Po Aardsmajevemu (1995: 270) popravku bibliène kronologije naj bi Abraham in Lot `ivela v èasu 3080 let pr. Kr. Takrat je bila gladina Mrtvega morja naj- višja v zadnjih 7000 letih in je za pribli`no sto metrov presegala današnjo raven, kar so dokazali z meritvami radioaktivnega izotopa ogljika 14C. Lot je takrat v resnici lahko vi- del veliko vode. Bryant (2005: 3) meni, da je mesti uni- èil potres. Opisani ogenj, ki je spremljal na- ravni pojav, pa naj bi bil bliskanje, ki “po- gosto nastaja nad potresi z navzgornjim giba- njem prahu”, ali pa gre za opis gorenja me- teorita v ozraèju (Bentor 1989: 333). 5 B !-* Potres lahko spro`i zemeljski plaz. Èe zdr- sne v reko, lahko zaustavi njen tok (Komac in Zorn 2007). Zemeljski plaz je v poznem 9   Slika 1: Èasovna skladnost med Lotovim opa`anjem in gladino Mrtvega morja v zadnjih 7000 letih (prirejeno po Aardsma 1995: 272). $ # 13. stoletju pr. Kr. morebiti omogoèil pre- hod izvoljenega ljudstva èez reko Jordan “po suhem”, saj je “kakor nasip” za nekaj ur zau- stavil reko (Joz 3,14–17). Grški prevod Jozue- tove knjige je doloènejši, saj naj bi se vode ustavile, ker je bil postavljen “silno velik jez daleè naokrog, vse do meja Kirját Jearíma” (Krašovec 1996: 275). 114. psalm (3–8) prièa, da je bil prehod èez Jordan res povezan s po- tresom (“gore so poskakovale”) in z zemeljskim plazom (“Jordan se je obrnil nazaj”). Dogodek je po mnenju geologa de Boera (Lovett 2006) “zelo logièen”, saj je znano, da “reko Jordan zajezijo zemeljski plazovi, in us- tavijo njen tok za veè dni”. Neki arabski zgo- dovinar pripoveduje, da je Jordan pri kraju Adam leta 1266 (ali 1267) po Kr. zaradi ze- meljskega plazu osušel za deset ur (The Bible ... 2007). Dokumentirano je, da so plazovi reko zajezili še v letih 1160, 1534, 1546, 1834 in 1906 (Nur 1991). Leta 1927 ob potresu v Jerihu je preperina zdrsnila v reko kar 40 km severno od epicentra in jo zajezila. Ob po- tresu leta 1546 je bil tok reke zaustavljen za dva dni, ob potresu leta 1927 pa za veè ur (Bentor 1989: 328). Zemeljski plazovi so na tem obmoèju pogosti zaradi spodkopavanja bregov z erozijo, poleg tega tam dolino preè- ka prelom, ob katerem so nestabilni sedimen- ti jezerske krede razpokani (Bentor 1989: 327). 5) ! Silovitost, mogoènost in nedostopnost og- njenikov so v èloveku vedno vzbujali strahos- poštovanje, saj pojava niso znali razlo`iti dru- gaèe kot z bo`jim posegom: “Vsa Sinajska gora se je kadila, ker je Gospod v ognju stopil nanjo; njen dim se je vzdigoval kakor dim to- pilne peèi. Vsa gora se je silno tresla” (2 Mz 19,18). Na opis ognjenika spominja tudi opis ene izmed egiptovskih nadlog, v kateri je de`e- lo prekrila tema (2 Mz 10,21–23). Omenje- na dol`ina treh dni in dejstvo, da je bila tema tako blizu, da bi jo lahko tipali, sta po Jau- partu (2000: 91) jasna namiga, da je šlo za posledice vulkanskega izbruha. O izbruhu pe- pela oziroma drobnega prahu iz ognjenika govori tudi opis desete egiptovske nadloge (2 Mz 9,8–9): “Vzemita si polna prgišèa saj iz peèi in Mojzes naj jih vprièo faraona vr`e proti nebu. In postale bodo droben prah po vsej egip- tovski de`eli ...” Opis potovanja Izraelcev po pušèavi (2 Mz 13,21) vsebuje dokaj natanèen opis izbruha vulkana (Jaupart 2000: 91; Trifonov 2007: 141). Ta podnevi izgleda kot oblak, ki nastane ob eksploziji in se razširi visoko v atmosfe- ro v obliki gobe, ponoèi pa je vidna le `areèa lava. Izbruh ognjenika je najbolj natanèno opi- san v opisu predaje desetih zapovedi Mojzesu (2 Mz 20,18.24,15–17; 5 Mz 4,11). Ta opis iz- bruha ognjenika temelji na “zelo pazljivem opazovanju” (Bentor 1989: 336) in našteva kar sedem znaèilnosti vulkanskega izbruha: (1) grmenje in donenje roga, (2) plameni in (3) razelektritve (bliskanje), (4) piroklastièni (dim) in (5) vulkanski potresi, (6) oblak vrh gore in (7) tema. Na ta dogodek se nanašata tudi Deborina pesem (Sod 5,5) in Mihejeva prerokba (Mih 1,3–4), ki se ponovi tudi v 97. psalmu (3–5). Ta besedila opisujejo osmo pomembno zna- èilnost ognjenika, to je tekoèo kamnino ali lavo. Izjemno modra je ugotovitev, da se skale lahko topijo kot vosek (Jdt 16,15), in da zem- lja daje srebro, zlato, `elezo in baker (Job 28; prim. 5 Mz 8,9). Pisci so gotovo slutili, èe ne vedeli, da je podzemlje tako vroèe, da se v njem raztopijo kamni: “Zemlja, iz katere raste kruh, se spo- daj spreminja kakor ogenj” (Job 28,5). Stavek verjetno pomeni, da temperatura pod zemelj- skim površjem narašèa z globino, kar pov- zroèi topljenje kamnin in nastanek kovin. Èe to dr`i, gre za najstarejšo razlago (iz 6. sto- letja pr. Kr.!) tako imenovane geotermiène 9     ( stopnje, ki so jo znanstveniki potrdili šele z vrtinami. Temperatura se namreè z globino poveèuje zaradi vse veèjega tlaka in radioak- tivnega razpada snovi. Povpreèna geotermiè- na stopnja pomeni poveèanje za pribli`no 1 °C na vsakih 30 do 60 metrov globine (Ben- tor 1989: 337). Tezi o vulkanu na Sinaju nasprotuje ugo- tovitev, da je do zadnjega vulkanizma na gori Sinaj prišlo pred najmanj 542 milijoni let (Trifonov 2007: 141). Zato lahko domneva- mo, da poglavitni cilj pisca verjetno ni bil opis samega naravnega pojava. Opisovalec zgodbe o Mojzesu na gori Sinaj, ki je bil go- tovo eden od najpomembnejših dogodkov v zgodovini Izraela, je kot literarni pripomo- èek uporabil najvelièastnejši naravni pojav, ki ga je poznal: ognjeniški izbruh. 5*! Ugotovili smo `e, da so se ljudje v pre- teklosti dobro zavedali spremenljivosti sveta, ki ga odra`ajo erozivna in transportna moè vode ter poboèni procesi: “Še gora se podre in razpade, skala se utrga s svojega mesta, voda brusi kamenje in naliv odnaša prah zemlje” (Job 14,18–19). Koran erozijo omenja posred- no, v prispodobi o èloveku kot o gladki skali, ki je pokrita z zemljo. Nanjo pade moèan de`, in spere z nje prst, da postane gola (2, 264). Zanimiv je še opis “pešèenih planjav” (46,21) oziroma pušèavskega reliefa, kjer “ve- ter odnaša gore v obliki prahu” (77,10). Z ve- trno erozijo v pušèavah je povezana omemba pešèenega viharja. Koran (29,40) ga opiše kot “veter s peskom” (Majaron 2004) oziroma “ve- ter pešèenega prahu” (Jelinèiè 2003). V Koranu se kar nekoliko davisovsko2 sliši napoved, da bodo gore izginile in bo nastala ravnina (18,47), kajti gore so narejene zato, da izginejo (14,46; 18,47; 52,10; 81,3), tako kot izgine oblak (27,88). V Koranu je tudi opis podiranja gora, ki “padajo v kosih” (19,90) in ugotovitev, da se glasno krušijo (56,5; 69,14) ter zrušijo v strahu pred Bogom (2,47). To je verjetno opis skalnega podora, ki naj bi bili pogost pojav ob koncu èasov (73,14). Razumljivo je, da je gora tudi prispodoba trd- nosti (27,88; 79,32; 88,19). 5C Ljudje so tudi v preteklosti gotovo izkusili, da se je zemlja ob potresih razprla ali razpo- kala. Primer iz bli`nje zgodovine je, ko se je pred desetletji v Rablju v sosednji Italiji nad rudnikom svinca in cinka udrlo površje in pogoltnilo bolnišnico. Prav tako iz Italije zgo- dovinski vir iz 2. polovice 18. stoletja poroèa, da je po “velikem Messinskem potresu” nastalo veè “kraterjem podobnih vrtaè” (Montenat in ostali 2007: 6). V Svetem pismu beremo, kako je Bog iztegnil desnico in “zemlja jih je po`rla” (2 Mz 15,12) ali kako je “odprla svoja usta in pogoltnila” Korahove privr`ence, da so se `ivi pogreznili v podzemlje, zemlja pa se je nad njimi zaprla (4 Mz 16,32–33). Psal- mist poroèa, da se je zemlja odprla in pogolt- nila Datána z njegovim krdelom (Ps 106,17). 5$,-' Ko je Bog ustvarjal svet, je zbral vode pod nebom na en kraj in jih imenoval morje. Nje- gove vode je potem, ko je izbruhnilo in ušlo iz naroèja Zemlje, zaprl z vrati (Job 38,8). Psalmist pravi, da je stvarnik Zemljo z ocea- nom pokril kakor z obleko (Ps 104,6). Sta- rozavezni pisec ugotavlja, da se morje nikoli ne prenapolni, èeprav vanj nenehno teèejo reke: “Vse reke teèejo v morje, a morje se ne pre- napolni, v kraj kamor reke teèejo, tja teko vedno znova” (Prd 1,7–11). Bog je tudi razdelil vode na pol, “tu je voda pitna in sladka, tam je slana in grenka; vmes je postavil pregrado, nevidno mejo” (Koran 25,53; 35,12). Posebno mesto zavzema opis prehoda Izraelcev èez Rdeèe morje pod vodstvom Moj- zesa (2 Mz 12–15; Koran 7,138). Po naroèilu Boga oziroma “po veri” (Heb 11,29) je Moj- 9    # zes iztegnil roko nad morje, ga razdelil in spre- menil v kopno (2 Mz 14,21–22): “vode so se raz- delile ... in ... so jim bile kakor zid na desni in levi” (2 Mz 14,26–27). Pisec ali pisci so ime- li izkušnjo (nenadnega) zni`anja morske gla- dine, ko so se ob puhanju Gospodovih nosnic “pokazale ... struge morja” in so se “razkrili ... temelji zemeljskega kroga” (2 Sam 22,16). O is- tem dogodku govori tudi Koran (7,138; 10,90; 2,50). Vzroke za nenaden umik morja so is- kali `e mnogi, našteli bomo le najbolj mo`- ne naravne vzroke. To bi lahko bili moèni ve- trovi z vzhoda: “Ob pišu tvojih nosnic so se na- kopièile vode; valovi so se postavili kakor jez, glo- bine so se strdile v osrèju morja” (2 Mz 15,8). Mo`en vzrok je cunami, kot posledica potresa ali vulkanskega izbruha (Krinitzsky 2006). Tudi po Jaupartu (2000: 91) delitev morja spo- minja na eno od faz cunamija. Pri tem poglavju ne moremo mimo naj- veèje bibliène katastrofe ali vesoljnega potopa (1 Mz 6–8; Koran 11). Gre za najveèkrat opi- sano biblièno katastrofo, ki je bila pomem- bna tudi za razvoj geološke misli v 18. sto- letju s pojavom šole katastrofizma. Za nje- no datiranje je pomembno, da je po Svetem pismu nastala, ko se je èlovek `e ukvarjal s poljedelstvom — od ok. 7000 do ok. 9000 let pr. Kr. (Tanner 1961). Datiranje v èase zgodnjega poljedelstva lepo sovpada z na- stankom velikega cunamija pred pribli`no 8000 leti, ki je prizadel vzhodno Sredozem- lje in zaradi katerega je bila domnevno za- pušèena neolitska vasica Atlit-Yam v današ- njem Izraelu (Pareachi in ostali 2006). Zgodba pravi: “V šeststotem letu Noetovega `ivljenja, na sedemnajsti dan drugega meseca, so zaèeli bruhati vsi studenci velikih globin in odprle so se nebesne zapornice. Štirideset dni in štirideset noèi je de`evalo na zemljo ... In potop je bil na zemlji štirideset dni ... Vode so se dvignile in zelo narasle na zemlji ... Vode so èedalje huje narašèale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom. Vzdignile so se za petnajst komolcev nad vr- hove in pokrile gore. Vode so narašèale na zemlji sto petdeset dni” (1 Mz 7,11–23). Iz Svetega pisma ne izvemo, ali se je morje po “vesoljnem potopu” zopet umaknilo, kar bi se npr. zgodilo po cunamiju, ali je osta- lo visoko (Tanner 1961). V zaèetku holoce- na so se namreè ledeniki umikali in morja so se stalno dvigala. Tanner (1961) domne- va, da je “predpotopna civilizacija” `ivela v Mezopotamiji, kjer je nizka ravnica, ki jo lah- ko poplavi `e majhna sprememba vodne gla- dine (v Bangladešu je zaradi poplavnega vala, ki je bil visok 6 m in je nastal ob tropskem ciklonu 29. aprila 1991, umrlo 140.000 lju- di; Newson 2001: 71). Po poplavi bi bila rav- nica “nerazpoznavna”, saj bi bila obala moèno spremenjena zaradi erozije, kot ponekod po azijskem cumamiju 26. decembra 2004 (After ... 2005), reke bi premaknile svoje struge in odlo`eni bi bili novi sedimenti (Tanner 1961). Do “potopa” globalnih razse`nosti bi po Tan- nerju (1961) lahko prišlo zaradi souèinkovanja transgresije morja, taljenja ledenikov in moè- nih neviht, ki bi prizadele obalna obmoèja in spodnje dele dolin. Sodobna znanost nesporno zavraèa mo`- nost poplav globalnih razse`nosti, bi pa opis vesoljnega potopa lahko ustrezal dogajanju v Sredozemlju po koncu pleistocena, to je 15.000 do 17.000 let pred sedanjostjo (Mor- ton 1997). Ker od 5,59 do 5,33 milijona let pred sedanjostjo dalje prek Gibraltarske o`i- ne ni bilo dotoka iz Atlantika, je gladina Sre- dozemskega morja zaradi zmanjšanega do- toka s kopnega in izhlapevanja moèno upad- la (Krijgsman in ostali 1999). Ob koncu le- denih dob se je gladina Atlantskega ocea- na zaradi taljenja ledu dvignila. Prek Gibral- tarske o`ine se je prelival velikanski slap, ki naj bi bil po Hsuju (1972) “100-krat veèji od Viktorijinih slapov in 1000-krat veèji od Nia- garskih slapov”. Sredozemsko morje naj bi se ponovno napolnilo v pribli`no sto letih 9     + (Hsu 1972). “Predpotopna” civilizacija, ki (naj) bi `ivela na obmoèju hitrega dviganja morja v vzhodnem Sredozemlju, bi bila po- plavljena v razmeroma kratkem èasu. To bi se lahko zgodilo celo v 8,4 mesecih, saj naj bi prišlo do velikega podrtja Gibraltarske o`ine (Morton 1997). Hipotez o vzrokih za vesoljni potop je še mnogo, a bi pisanje pre- seglo okvire tega dela. 5(:D Pogoste napovedi, da se bo zemlja spre- menila v pušèavo, lahko povezujemo s spre- membami podnebja, ki so jih opazovali pre- bivalci Bli`njega vzhoda (npr. izginjanje jezer v Arabski pušèavi; Yasuda in ostali 2000: 134), ali pa s prekomernim antropogenim pose- ganjem v prst, primer je salinizacija prsti v Mezopotamiji (Radkau 2000: 117). Krhko na- ravno ravnovesje se je hitro porušilo in ze- leno pokrajino je prekrila pušèava (Mih 7,13; Ag 1,11), pašniki so opusteli (Jer 9,9), polja so uvela (Iz 16,8), celo studenci, reke in morje so se spremenila v pušèavo (Iz 50,2; Jer 51,36; Zah 10,11), zemlja “vene in omahuje, svet se suši in omahuje” (Iz 24,4). Preroki opominjajo, da lahko Bog zara- di krivde ljudstva zapre nebo, da ne bi bilo de`ja (5 Mz 11,17). Tako kot ljudje ne spre- jemajo `ivljenja, jim ga tudi zemlja ne bo veè dajala, ker bo opustošena (5 Mz 29,22) in ne bo rodila (3 Mz 26,20). Tudi Koran nava- ja, da so ljudstva propadla in so se posušili vodnjaki (22,45). Poglavarji in duhovniki so verjetno po- sedovali znanje o cikliènem vremenskem do- gajanju (Šprajc 2006), èlovek lahko z mo- litvijo priklièe de`, ki ga ni ob pravem èa- su. Talmud opisuje molitev rabina, ki je sto- pil “na svojo opazovalnico, ... na stolp ...” in z molitvijo dosegel, da je “de` napolnil vod- njake, studence in jame ...”. Omemba opa- 9   Slika 2: Razmerje med vsebnostjo 14C v lesu in mo`nim èasom lakote v Egiptu (prirejeno po Aardsmaju 1995: 271).  # zovalnice, s katere se lahko vidi prihajajo- èe oblake, daje slutiti, da so prebivalci poz- nali èas, ob katerem bi moralo de`evati. Tako so poslali po rabina, ko “je minil `e veèji del meseca Adarja, padavin pa še ni bilo” (februar in marec, ko je na Bli`njem vzhodu de`evno obdobje, op. p.; Werber 1982: 317). Molitev za de`, ki je prav tako povezana z opazovanjem, opisuje tudi Sveto pismo (1 Kron 17,1.18,1–45). Prièevanje o suši prinaša pripoved o la- koti v Egiptu: “Prišlo bo sedem let velikega obi- lja po vsej egiptovski de`eli. Za njimi pa na- stopi sedem let lakote in pozabljeno bo vse obilje v egiptovski de`eli in lakota bo izèrpala de`elo. De`eli se obilje ne bo poznalo zaradi lakote, ki bo prišla potem; kajti zelo bo pritiskala” (1 Mz 41,25–32). Sedem sušnih let je prizadelo celoten Bli`nji vzhod, “kajti lakota je bila v kánaanski de`eli!” (1 Mz 42,5). To naj bi se dogajalo pribli`no leta 1886 pr. Kr. Aardsma (1995: 270) dogodke postavlja za 1000 let v bolj oddaljeno preteklost, ko naj bi po ugo- tovitvah arheologov moèno upadlo število prebivalcev v Palestini, v naselju Megiddo se je npr. zmanjšalo z 9000 na 900. Na spre- membe podnebja v tem èasu ka`ejo tudi ano- malije v vsebnosti 14C v atmosferi. Ob zmanj- šanem sevanja Sonca so nastopili viški v vseb- nosti 14C (slika 2), spremenilo pa se je tudi podnebje. :  # Sveto pismo ob opisu zgodovine odreše- nja in zgodovine Judov prinaša tudi razlago nastanka Zemlje ter opise številnih reliefnih oblik in naravnih procesov. Èeprav so v be- sedilu velikokrat uporabljene prispodobe, lah- ko iz njega izlušèimo temeljni pogled ljudi na dogajanje v naravi. Ne èudi, da so v besedi- lih pogosto omenjeni ali opisani predvsem tisti naravni procesi, ki so pomembno vplivali na èloveka, njegovo bivanje ali dejavnosti, in jih danes imenujemo naravne nesreèe. Veliko je tudi aitioloških sestavin ali razlag doloèenih (nad)naravnih pojavov, za katere so pisci upo- rabili opis znanih naravnih pojavov. Tako si povodnji ali vulkanskih izbruhov ljudje niso znali razlo`iti drugaèe, kot s posegom Boga ali njemu podrejenih naravnih sil. V preteklosti so bili naravni procesi bis- tveni del `ivljenja v doloèeni pokrajini. Opa- `anja o njih so ostala zapisana v številnih be- sedilih, ki so tudi religioznega znaèaja. Vzrok za to verjetno izhaja iz dejstva, da je bil moè- nejši tisti vladar ali kultura, ki je bolj obvladal in poznal naravne procese. Znani so primeri starih kultur, kot so ju`noameriške (Inki), srednjeameriške (Maji, Azteki) in mezopo- tamske. Dodobra so poznali letni naravni ci- kel ter na podlagi astronomskih in drugih po- javov napovedovali èas setve, `etve in podob- no. Kanaanska religija je na primer temeljila na ciklu letnih èasov (Krašovec 1996: 416), omenimo še Egipt, kjer je odrašèal Mojzes, pomembna starozavezna oseba (2 Mz 2,11). Svetopisemski pristop je drugaèen od ome- njenih, saj zemeljsko površje `e v temelju ra- zume kot spremenljivo. Sodobni èlovek je danes z razvojem teh- nologije zmo`en do veèje mere nadzorova- ti naravne procese in jih v primerjavi s pred- niki tudi bolj obvladati. Zato se v vsakdanjem `ivljenju tudi ne ravna veè po njih, ampak prilagaja naravne razmere in potek naravnih procesov sebi in svojim dejavnostim. Primer je prostorsko naèrtovanje (Komac in Zorn 2005), ki vsaj v Sloveniji bolj izjemoma kot ne (veèji zemeljski plazovi) upošteva naravne procese. Kljub silni èlovekovi tehnološki moèi so na nekaterih obmoèjih številni naravni pro- cesi in pojavi, kot so potresi, izbruhi ognje- nikov, cunamiji ali zemeljski plazovi, še ved- no omejitev za razvoj dru`be oziroma pov- zroèajo smrtne `rtve in gmotno škodo. Èe se je njihov pomen v preteklosti odra- `al v verskih besedilih, ki smo jih obravna- 9      vali v tem èlanku, ga v sedanjem èasu poleg zapisov v leposlovju, kronikah, urbarjih, me- dijih in strokovni literaturi odra`ajo širše ve- ljavni normativni akti oziroma besedila za- konov. V Sloveniji sta na podlagi konkret- nih naravnih pojavov na primer nastala Za- kon o ukrepih za odpravo posledic doloèe- nih zemeljskih plazov veèjega obsega iz let 2000 in 2001 ter Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posoèju iz leta 2005. V uvodu smo zapisali, da so številne ci- vilizacije v zgodovini opisovale naravne pro- cese v številnih dokumentih, ki so bili v pre- teklosti zlasti verske narave, danes pa se je nji- hov znaèaj spremenil. Za geografe so ti za- pisi zanimivi, ker prinašajo prièevanja o raz- merah v naravi, in to bodisi v razliènih po- krajinah bodisi v razliènih obdobjih. Pomem- bni so zaradi zgodovinskega spomina, ki se prenaša iz roda v rod, in prièajo o tem, kako je èlovek v razliènih zgodovinskih obdobjih razumeval naravo. Razumevanje razmer na doloèenih obmoèjih v preteklosti nam po- maga razumeti sodobne procese. Lep primer so omembe neurij v zgodovinskih kronikah, ki jih lahko koristno uporabimo za preuèe- vanje uèinkov ali obsega današnjih (global- nih) podnebnih sprememb (Ogrin 2007). Viri in literatura: Aardsma, G. E. 1995. Evidence for a lost millenium in Biblical chronology. V: Cook, G. T., Harkness, D. D., Miller, B. F., Scott, E. M. Proceedings of the 15th international 14C conference. Radiocarbon 37-2: 267–273. Bentor, Y. K. 1989. Geological events in the Bible. Terra Nova 1: 326–338. Bryant, E. 2005. Natural hazards. New South Wales: University of Wollongong. Hacka, R., Alkemab, D., Krusec, G. A. M., Leendersd, L., Luzie, L. 2007. Influence of 9   Christoph Steidl Porenta: Kelih za enega slovenskih cerkvenih redov (detajl). Fotografija: Andrej Blatnik.  # 9   earthquakes on the stability of slopes. Engineering Geology 91-1: 4–15. Harris, G. M., Beardow, A. P. 1995. The destruction of Sodom and Gomorrah: a geotechnical perspective. Quarterly journal of engineering geology 28-4: 349–362. Hsu, K. J. 1972. When the Mediterranean Dried Up. Scientific American 227: 27–36. Jaupart, C. 2000. Vulkane. Bergisch Gladbach: Verlagsgruppe Lübbe. Jelinèiè, K. (prev.) 2003. Koran. Radenci: Atilova knjiga. Komac, B., Zorn, M. 2005. Geomorfološke nesreèe in trajnostni razvoj. IB revija 39-4: 87–97. Komac, B., Zorn, M. 2007. Pokrajinski uèinki skalnega podora v Pologu. Ujma 21 (v tisku). Kovaè, M. 2007: Projekt Tri soteske — kitajski gradbeni podvig. @ivljenje in tehnika 58-5: 22–32. Krašovec, J. (ur.) 1996. Sveto pismo Stare in Nove zaveze, slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije. Krijgsman, W., Hilgen, F. J., Raffi, I., Sierro, F. J., Wilson, D. S. 1999. Chronology, causes and progression of the Messinian salinity crisis. Nature 400: 652–655. Krinitzsky, E. L. 2004: Earthquakes and soil liquefication in flood stories of the ancient Near East. Engineering Geology 76: 295–311. Lovett, R. A. 2006. Fantastic tales may actually contain grains of geological truth. San Diego Union-Tribune. Medmre`je: http:// www.signonsandiego.com/uniontrib/20060215/ news_lz1c15myth.html (pridobljeno 15. 2. 2006). Majaron, E. (prev.) 2004. Koran. Tr`iè: Uèila. Montenat, C., Barrier, P., Ott d’Estevou, P., Hibsch, C. 2007. Seismites: An attempt at critical analysis and classification. Sedimentary Geology 196: 5–30. Morton, G. R. 1997. The Mediterranean Flood. Perspectives on Science & Christian Faith 49-4: 238–251. Natek, K. 2001. @ivljenje in delo Williama Morrisa Davisa (1850–1934). Geografski zbornik 41. Ljubljana. Nevins, S. E. 2007. Interpreting Earth History. Medmre`je: http://www.icr.org/article/59/ (pridobljeno: 8. 6. 2007). Newson, L. 2001: Atlas der Naturkatastrophen. München: Coventgarden. Nur, A. 1991. And the walls came tumbling down. New scientist 6: 45–48. Ogrin, D. 2007: Nevihtna neurja in njihove posledice v submediteranski Sloveniji od 14. do srede 19. stoletja. Acta geographica Slovenica 47- 1. Ljubljana. (v tisku). Pareschi, M. T., Boschi, E., Favalli, M. 2002. Lost tsunami. Geophysical Research Letters 33-22. Radkau, J. 2000. Natur und Macht: eine Weltgeschichte der Umwelt. München: Beck. Šprajc, I. 2006. Quetzalcóatlova zvezda: planet Venera v Mezoameriki. Ljubljana: Zalo`ba ZRC. Tanner, W. F. 1961. Geology and the Great Flood. Science in Christian Perspective 13: 117–119. The Bible gateway. Medmre`je: http:// www.biblegateway.com/passage/ ?book_id=6&chapter=3&version=45 (pridobljeno 4. 6. 2007). Trifonov, V. G. 2007. The Bible and geology: destruction of Sodom and Gomorrah. V: Piccardi, L., Masse, W. B. (ur.), Myth and Geology. Special publications 273: 133–142. London: Geological society. Vulgata, 1969. Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft. Medmre`je: www.biblija.net (pridobljeno: 20. 6. 2007). Werber, E. 1982. Talmud. Rijeka: Otokar Kerševan. Yasuda, Y., Kitagawa, H., Nakagawa, T. 2000. The earliest record of major anthropogenic deforestation in the Ghab Valley, northwest Syria: a palynological study. Quaternary International 73-74: 127–136. Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posoèju (uradno preèišèeno besedilo). Uradni list RS 26/2005: 2468–2482. Zakon o ukrepih za odpravo posledic doloèenih zemeljskih plazov veèjega obsega iz let 2000 in 2005. Uradni list RS 21/2002: 1592–1600 in 98/ 2005: 10172. 1. V tem prispevku uporabljamo lastno ime Bog za oznako najvišjega, enega in edinega boga (bo`anstva), ki ga oznaèujejo judovsko ime Jehova ali JHVH, kršèansko ime Bog ali Gospod ter islamsko ime Alah. 2. W. M. Davis je bil ameriški geomorfolog (1850– 1934), ki je zagovarjal ciklièni razvoj reliefa, v katerem z erozijo iz visokega gorovja sèasoma nastane ravnina (Natek 2001).