Siev. 255.
ir mm v mi one i roveranra 1924. 9<mmm m« stane 1 "50 or* lbio Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za i^ul leta..... „ 120
za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdeja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... „ 60
Cene Inseralom?
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2 -, večji oglasi nad 43 mm višin« po Din 250, veliki po Din 5 — ln 4 -, oglasi v uredniškem deli' vrstica po Din 6*—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Pošinica iMsoa v dom.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se nc spre-jemajo. Uredništva lelelon 50, upravništva 328.
Vlada proti ljudski volji.
Političen
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34» (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
S tem, da se je imenovala P.-P. volivna vlada, se je politični položaj v državi popolnoma razčistil. Kajti s tem se je izključil vsak dvom, da se pri razpletanju čisto umetno izzvane krize ni šlo za vzpostavitev velesrbske nadvlade nad Hrvati in Slovenci, upravne korupcije in nasilnih metod. Da — način, kako se je zdaj kriza »rešila«, dokazuje naravnost, da se je izzvala namenoma z edinim ciljem, da se rešijo korupcionisti zaslužene kazni, da se onemogoči enakopravno sodelovanje ne-srbskega dela naše države s poštenimi srbskimi elementi pri upravi države in da se neparlamentarnim in zato protiustavnim potom vrne na oblast znana porodica.
Popolna jasnost vlada zdaj glede tega, da država SHS kljub členu 1. ustave dejansko ni parlamentarna ustavna monarhija. V parlamentarni monarhiji je to, kar se je zdaj pri nas zgodilo, popolnoma izključeno, da bi sc namreč proti volji velike vladajoče večine, ki se je izven parlamenta po zgolj osebnih vplivih primorala do demisije, poverila vlada manjšini, koje najvplivnejši člani so vrhtega pred parlamentarnim zastopstvom ljudstva pravnoveljavno obtoženi korupcije in ki jih bo njihova vlada seveda ščitila pred posledicami njihovih zločinov. V nobeni moderni parlamentarni državi ni mogoče najti zgleda za to, naj gre potem za poslovni ali volivni ali sploh katerikoli mandat, Volivna vlada P.-P. je negacija parlamentarizma in kršenje ustave.
Popolnoma jasno je nadalje, da je ta proti principom parlamentarne demokrat cije postavljena vlada velesrbska, ki je apriori izključila iz svojega sestava Hrvate in Slovence. Žerjav, ki sedi v njej, je, ka-ker znano, Slovenec samo po imenu; vrhtega ni niti parlamentarec. Prav to imenovanje dokazuje, da je ta vlada še prav posebno naperjena proti Slovencem, kajti, dočim so Hrvate samo prezrli, so Slovence namenoma še razžalili s tem, da so poverili en portfelj politiku, ki nima od slovenskega naroda nobenega mandata in predstavlja samo svojo osebo, ki je odkrito sovražna vsemu, kar je slovensko. In tako smo kot končni rezultat prizadevanj, ki so se proglašala kot stremljenje za »razširjenjem sporazuma«, doživeli vlado, ki že po svojem sestavu in kvaliteti svojih članov vsak sporazum med jugoslovanskimi narodi tako načeloma kakor praktično naravnost izključuje ter hoče z zloglasnimi P.-P. metodami pri volitvah tak sporazum tudi za bodoče onemogočiti.
P.-P, vlada, ki predstavlja parlamentarno manjšino, pomeni državni prevrat, naperjen proti ljudstvu, parlamentarizmu, proti poštenju in zakonitosti v upravi in proti sporazumu med Srbt, Hrvati in Slovenci. Ljudje, ki so slikali javnosti na steno strah »boljševiške revolucije«, so s svojimi intrigami povzročili sami faktično revolucijo zoper ljudske, parlamentarne in demokratične pravicc. Njihova vlada pa bo nadaljevanje revolucijo proti zakonitosti, poštenosti in enakopravnosti v tej državi. Začela se je ljuta borba za življenje in smrt med absolutizmom P.-P. klike in med pošteno ljudsko voljo v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji — borba, ki je na las enaka oni, ki se je tik pred vojno začela v Nemčiji, Avstriji in Ogrski med velenemško, oziroma velemažarsko gospodo in naredi, ali pa oni, ki se jc začela koncem 18. stoletja v francoski monarhiji.
Klika bo prizadela ljudstvu in državi veliko gorja, bo divjala do poslednje možnosti, toda zmagala nc bo. Ta klika še po svetovni vojni misli, da ji bo ljudstvo služilo za igračo. Velika večina, ljudstva, zastopana po Lj. Davidovičevi demokratski stranki, slovenskih, hrvatskih in muslimanskih poslancih, je kompaktna, tvori eno neizprosno bojno fronto demokracije in poštenja proti neustavni vladi manjšinske korupcionističnc klike in bo stala v tej borbi neomajno za suvereniteto ljudske volje. Kako se bo ljudstvo kljuh vsemu volivnemu nasilju, kakršnega jc pričakovati od P.-P. vlade, odločilo, o tem smo si žc danes vsi na jasnem in zato gledamo
f>opolnoma mirno v bodočnost. Enkrat jc judstvo že obsodilo reakcijo, na podvojeno reakciio bo pa pri volitvah odgovorilo s podvojen;.! poudarkom ljudske volje.
Eelgrad, 6. novembra. (Izv.) Vladar je ob 8, podpisal ukaz za sestavo nove vo-livne vlade. Vlada je sestavljena tako-lc:
Ministrski predsednik Nikola Pašič.
Podpredsednik in minister brez port-felja Marko T r i f k o v i č.
Minister za notranje zadeve Boža Maksimovič.
Minister za zunanje zadeve dr. Mom-čilo Ninčič.
Minister za finance dr. Milan Stoja-d i n o v i č.
Minister za pravosodje dr. Edo Luki n i č,
Minister za prosveto Svetozar Pribičevič.
Minister za promet Andra Stanič.
Minister za javna dela Nikola U z u -n o v i č.
Minister za šume in rude dr, Gregor Žerjav.
Minister za trgovino dr. Prvislav Grisogono.
Minister za poljedelstvo in zastopnik min, za agrarno reformo Krsta M i 1 e t i č.
Minister za vere Miša Trifunovič.
Minister za nar. zdravje in zastopnik min. za soc. politiko dr. Slavko M i 1 e t i č.
Minister za izenačenje zakonov Marko G j u r i č i č.
Minister za pošto in brzojav Velja V u k i č e v i č.
Minister za vojsko in mornarico general Dušan Trifunovič.
Belgrad, 6. nov. (Izv.) Kralj je storil definitivno odločitev s tem, da je poveril Nikoli Pašiču mandat za volivno vlado. Ker je Pašič bolan, je prejel cd kralja ta mandat Marko Trifkovič ob 12. uri opolnoči in je danes ob 10. uri dopoldne kralja obvestil, da Pašič mandat sprejme.
Pašič jc nato pcslal danes Ljubi Davidoviču pismo, v katerem ga obvešča o prejetem mandatu in vabi demokratsko stranko, da sodeluje v njegovi vladi s po-
gojem, da ostane demokratska stranka pri načelu dosedanje ustavne ureditve države in izvajanju zakonov po Pašičevih metodah. I z tega tolmačenja in dejstva, da je Pašič pozval na sodelovanje samo srbske stranke, je jasno, da je nastopil popolnoma čisti položaj v smislu velesrbske nadvlade in zopetnega ustoličenja korupcije v državi SHS. Volivna borba se bo torej vršila v znamenju ali 1. za veliko-srbsko korupcijsko nadvlado, ali pa 2. za enakopravnost, poštenje in zakonitost.
Biok ostane kompakten in bodo proti razdiralnemu poizkusu zopetnega P. - P. režima šli v boj skupno za pravično stvar vsi Slovenci, vsi Hrvati in vsi pošteni Srbi.
Pri sestavi P. - P. volivne vlade je imel prvo besedo znani vodja korupcije dr. Laza Markovič.
Vlada poštenja in zakonitosti Ljube Davidoviča je morala dati odstavko, da ce rešijo tatovi in korupcionisti zapora in da se naredi prostor novi vladi, sestavljeni iz ljudi, ki so najintimnejši prijatelji in pospeševatelji biv. obtoženih ministrov.
Odločitev, ki je padla, jc protiparla-nientarna in protiustavna ter znači državni prevrat. Zato bo borba huda. Gotovo pa je, da mora velja naroda, suverenitefa ljudstva priti do izraza pri volitvah in po volitvah.
Belgrad, 6. (Izv.) Istočasno z ukazom o imenovanju Pašie-Pribičovičeve vlade je kralj podpisal tudi ukaz, s katerim se razpušča narodna skupščina. Dan volitev še ni določen, gotovo pa .je, da bo vlada izrabila ves po ustavi določen rok t. j. 3 mesece, tako da se bodo nove volitve vršile začetkom februarja .1925.
demokratskega kluba
Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Dopoldne )e Pašič poslal predsedniku demokratske stranke Davidoviču pismo, ki se glasi dobesedno tako-le:
»Gospodu Ljubi Davidoviču, načelniku demokratske stranke! Čast mi je, Vas obvestiti, da mi je kralj poveril mandat za sestavo volivne vlade. Prosim Vas, da mi odgovorite, ali Vaš klub pristaja, da stopi v vlado, ker stoji na istem stališču, kakor tudi radikalna stranka. Na Vaš odgovor bom čakal do popoldne. Nikola P. Pašič.«
Popoldne od 3. do pol 6. je demokratski klub ob polnoštevilni udeležbi razpravljal o tem Pašičevem pismu. Edino dva poslanca, ki sta prvotno zagovarjala sprejetje te ponudbe, sta Miloš Sav-čič in Krsta Timotijevič. Vsi ostali so se izjavili proti in pri glasovanju je bil predlog, da se ta ponudba odbije, soglasno sprejet. O tem je Davidovič takoj obvestil ostale voditelje bloka, ki so se sestali na daljšo sejo.
DAVIDOVIČEV ODGOVOR PAŠIČU. Kot odgovor na Pašičevo pismo jc poslal Davidovič naslednje pismo:
»Gospod! Demokratski klub je sklenil, da ne more sprejeti ponudbe, katero ste mu stavili z Vašim pismom. Mislim, da naše stališče o ustavi ni bilo istovetno, kajti naša stranka sloji na stališču, da se morata ustava in parlament, ki je z ustavo proglašen za temeljno načelo pravnega reda v naši državi, spoštovati, dočim sam način, na kateri mislite sestaviti vlado proti parlamentarni večini, kaže, da Vaša stranka ne stoji na istem stališču. Naš klub iz teh razlogov niti v kakršnisikoli bodi obliki ali katerisikoli bodi meri ne more prevzeti odgovornosti za politiko, katere izraz bi bil Vaš kabinet, niti za bodoče posledice tc politične spremembe. Razen tega je naš klub tudi siccr nasproten sestavi volivnega kabineta v tem trenutku, ker je skupščina sposobna za delo. Na dnevnem redu so važna vprašanja, katerih nujnost so priznale vse stranke in ki bi jih bilo treba takoj rešiti še pred volitvami, Gospod! Izvolite sprejeti izraz mojega spoštovanja. Ljuba Davidovič 1, r.«
Ta odgovor jc bil radikalom izro&cn ob 6. uri in takoj javljen Pašiču.
širši
BLOK IZDA SKUPEN PROGLAS.
Belgrad, G. nov. (Izv.) Velike nade so se polagale z gotove strani na demokratski klub, češ da bi on kot zastopnik Srbov na Pašičevo ponudbo pristal in stopil v vlado velikosrbskega hegemonističnega bloka. Ta nakana je bila soglasno odbila in tako je bila ponovno inanifesiirana enotnost bloka narodnega sporazuma in poštenja. Ponovno ie prišla do izraza parlamentarna večina, širši blok je čvrst in kot tak bo nastopil v volivnem boju.
Jasno je danes v kakem znamenju se bo vodil ta volivni boj. Na eni strani: Velika Srbija, na drugi strani: državna enako
proglasa, ki bo jutri izdan. V tem proglasu
se izraža neustrašljiva bramba parlamentarizma in suverenitete ljudske volje, očitno se kaže, da je dobila korupcija svobodne roke. Boj je jasen: ali bo zmagalo nepoštenje ali pa poštenje.
ZASTOPNIKA HRSS V BELGRADU.
Belgrad, 6. nov. (Izv.) V Belgrad stu danes prispela dr. Maček in Predavec. Tukaj ostaneta dalje časa.
pravnosl Srbov, Hrvatov in Slovencev. Korupcija in izmozgavahje na eni, boj za poštenje in dobrobit ljudstva na drugi strani. Nasilje, mržnja, oboroževanje plačanih tolp na eni strani, bratski in iskreni sporazum na drugi. Absolutizem in hegemonija na eni slrani. borba za suvereniteto ljudsko volje na drugi strani. Ni treba dolgo razmišljati, da pridemo do sklepa, kje je sigurna zmaga. Zato vlada v krogih bloka narodnega sporazuma, poštenja in zakonitosti mirno in samozavestno razpoloženje. Voditelji blokn so imeli sestanek. Na njem jc dr. Korošec predložil načrt skupnega
Belgrad, 6. nov. (Izv.) Neke tajne sile in temne zveze so zopet spravile na upravo države vlado ljudske mržnje, hujskaštva, nepoštenja in korupcije. Nova vlada je v bistvu ona stara Pašič-Pribieevičeva vlada, ki je dvakrat morala dati ostavko, kajti ona predstavlja jasno in točno določeno skupščinsko manjšino. Stranki, katerih program obstoja v mržnji napram sobratom, sta dobili upravo v svoje roke v času, ko je bila v narodni skupščini kompaktna in izrazita večina za delo za sporazum in za pobijanje korupcije. Izvršil sc je državni prevrat, pogazila ustavnost in parlamentarizem in na vlado so prišli ljudje, ki so iz znanih razlogov morali r splošno zadovoljnost prekiniti svoja dela. Neverjetna je ta rešitev krize, ki dejansko ni nobena rešitev, marveč, poostritev vsega najslabšega za državo in ljudstvo. Površen pogled na listo kabineta potrjuje vso to. Vsi sami stari ljudje, znani že iz nepozabljene dobe strahovlad nasilja in korupcije. Najizrazitejši predstavnik korupcije v vladi je Agro-merkur. Njemu ob strani stojijo ljudje, izkušeni v svojem poslu. Iz ljudi take moralne kvalifikacije sestavljena vlada je ob pol 10. uri prisegla v roko kralja. Slovensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo ne sme pričakovati od te vlade ničesar dobrega. Pripravljeno mora biti na najhujše in vztrajati tri mesece do novih volitev, da takrat ponovno pokaže svojo odločno voljo, da se ne da izkoriščati, da hoče v državi mirnega življenja, v upravi poštenja in v vladi ljudi svojega zaupanja. Posebno Slovenci in Hrvati ne morejo pričakovati orl nove vlade ničesar pravičnega in dobrega.
Faktični vodja nove vlade jo Marko Trifkovič. Ko je bila zadnjič pri kralju skupna seja voditeljev blokn in rrlikalov, se je posebno odlikoval Marko Trifkovič, ki je kot glavni radikalni govornik nastopil s krvavim govorom proti Hrvatom in tako govoril, da so se vsi, tudi radikali, zgražali in ga opominjali, naj nc govori tako o slovenskem in hrvatskem narodu. Odločitev bo lahka, kajti program nove vlade je z ozirom na vse to jasen. Le pokvarjeni elementi in podkupljeni plačanci lri mogli slediti. Hrvati in Slovenci, prepričani srno da tudi Srbi, hodo odločno in jasno povedali vsemu svetu, da si m dajo kratiti svojih pravic in da mora I pri nas veljati sveto načelo suverenitete ljudske volje, da mora v naši državi vladati demokratizem, parlamentarizem, ustavnost, ne pa absolutistična dikta-tura neznačajnih, tajnih in temnih elementov. Dosedanji zastopniki parlamentarne večine stopajo z jasnim čelom, s čistimi rokami in srcem pred dobro ljudstvo. Vse njihovo delo in ogromni napori so bili izvršeni za blagor in dobrobit prebivalstva in domovine. Vsi njihovi koraki in dejanja so bila usmer-j jena v tej smeri. Delali so javno in od-I krito, kolikor pa niso v svojem pravičnem in trdem boju uspeli, leži krivda na ! temnih silah. Na prebivalstvu je. tla : vpliv tajnih si! uniči. Volitve bodo in morajo pokazati, kdo so te temne sile in pod kako krinko se skrivajo oni. ki ovirajo, da ne pride do sporazuma med | bratskimi jugoslovanskimi narodi.
LJUBLJANSKA BORZA POPOLNA.
Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Minister | za finance dr. Mchmed Spaho jc podpisal dovoljenje ljubljanski borzi za Irgo-
I vino z valutami in devizami.
Zadovoljni Radič je zapustil Zagreb.
Zagreb, 6. nov. (Izv.) Danes 'dopoldne okoli 11. ure je izšla posebna iadaja ♦Hrvata«, v kateri se javlja, da je kralj poveril po Marku Trifkoviču volivni mandat Nikoli Pašiču in da bo še danes nova vlada zaprisežena. Uredništvo «Hrvata« je ob 2. ponoči prejelo iz Belgrada gornjo vest in je o tem takoj te-lefonično obvestilo g. Radiča. Po poročilu «Hrvata« je Radič to vest sprejel z največjim zadovoljstvom in je bil prav dobro razpoložen, češ da je dosegel svoj cilj, namreč volitve. Davi se je uredništvo «Hrvata« obrnilo na Radiča, da bi povedal svoje mišljenje o tem preokretu — ali g. Radiča ni bilo več v Zagrebu. Uredništvo «Hrvata« pristavlja: Kakor smo iz najbližje okolice g. Radiča zvedeli, je on že 1. t. m. takoj po svojem govoru v meščanskem klubu HRSS vsa potrebno pripravil za slučaj PP. volivne vlade.
Zagreb, 6. nov. (Izv.) Takoj po vesteh o volivnem mandatu se je vaš dopisnik informiral v stanovanju g. Radiča in zvedel, da se je Radič s soprogo in sinom Vladimirjem odpeljal iz Zagreba. Ob po! 8. uri zjutraj je prišel Radič v uredništvo »Hrvata« in se je tam pol ure pogovarjal z dr. Lorkovičem. iNato je odšel domov in je ob 8.15 uri z avtomobilom zapustil Zagreb. Ker ima Radič potni list za Avstrijo in Švico, kamor je nameraval iti obiskat svojega bolnega zeta, je verjetno, da je odšel v Avstrijo, odtam pa bo najbrže šel v Švico.
P. P. VLADA RAZPUSTI HRSS?
Zagreb, 6. nov. (Izv.) Pod naslovom: «što kani P. P. vlada?« prinaša «Hrvat« sledečo notico: «Kaj namerava P. P. vlada, kaže današnji članek dr. Tomlje-noviča v zagrebških «Novostih«, kjer se zavzema za sledeče: 1. Obznana naj se razširi na HRSS, ukine naj se imuniteta poslancev HRSS, ker njihova imuniteta traja do nove skupščine. 2. Sedanji poslanci HRSS ne morejo več kandidirati.«
Dogodki v Italiji.
Rim, 6. nov. (Izv.) Dogodki, ki so se pripetili povodom paznovanja zmage dne 4. t m. predvsem v Rimu, potem pa v La-ciji, Neaplju, Palermu, Veroni, Messini, Lecci, Milanu, Kataniji, Tridentu in mnogih drugih krajih, so mnogo težjega značaja, nego zatrjujejo vladna poročila, število žrtev sicer ni veliko, ker je bilo le par mrtvih in nekaj težko ranjenih, a pomen dogodkov je v tem, da se je fašizem topot lotil samih kombatentov in vojnih invalidov. Fašizem z vlado na čelu je hotel temu dnevu vtisniti popolnoma fašistovski značaj in s tem demonstrirati svojo absolutno oblast v deželi. Ker se obe veliki patriotični organizaciji bivših bojevnikov in vojnih invalidov nista hoteli pokoriti tej želji in so njuni pripadniki v slavnostnih sprevodih nastopili samostojno, so fašisti povsodi napadli njih vrste in jim trgali zastave iz rok. Tem povodom so bili posebno težki izgredi v Rimu, kjer je nastopilo celokupno orož-ništvo, finančna straža in še vojaštvo. Fašisti so na trgu Venezia obkolili voditelja
kombatentov in invalidov poslanca Violo in poslanca Ponzia di San Sebastiano, ju na najsurovejši način insultirali in jima grozili. Na trgu so bile zbrane tudi matere in vdove v vojni padlih vojakov; to so glasno jokajoč na kolenih prosile fašiste: »Ubijte nas, a ne dotikajte se »zlatih svetinj«!« (Oba napadenca sta bila v vojni odlikovana z zlato svetinjo.)
Ti dogodki so napravili na vso deželo silen vtis in po vsej priliki ne bodo ostali brez dalekosožnih političnih posledic. Med voditelji kombatentov in invalidov so se takoj uvedli pogovori zaradi skupnega nastopa nasproti vladi in za danes je napovedan prihod predsednikov obeh udruženj posl. Savellija in posl. Delcrobca. Vršil se bo plenarni sestanek zastopnikov obeh udruženj, na katerem bodo sklepali o skupni akciji Temu dejstvu se pripisuje v političnih krogih velika važnost. Zdi se, da bodo zahtevali kombatenti in invalidi od vlade pojasnila zaradi dogodkov dne 4. t. m., posebno glede obnašanja policije, ki ni nikjer nastopila proti napadalcem; dalje bodo zahtevali pojasnil, kakšno stališče namerava vlada zavzeti nasproti obema udruženjima in končno tudi pojasnil glede splošne politike. — Posl. Bavaro je v pogovoru s poročevalcem »Giomale d' Ita-lia« izjavil: »Kombatenti smo pripravljeni, da so poslužimo vseh sredstev ter se obrnemo tudi na parlament.« — Posl. Viola pa je v pogovoru z istim poročevalcem izjavil: »Kombatenti imamo 800.000 vpisanih članov in kmalu jih bomo imeli en milijon. Z nami so danes tudi vsi nevpisani bojevniki, z nami je 35 milijonov Italijanov.«
Vlada je potom Agenzije Štefani razširila poročilo, v katerem skuša prikriti i obseg in pomen dogodkov dne 4. t. m. Isto-tako je izdal svoje poročilo o teh dogodkih tiskovni urad fašistovske stranke, ki skuša vso krivdo zvaliti na antifašistovske in »protidržavne elemente«.
Zanimivo je, da sta bila med napadenimi v Rimu tudi Peppino in Sante Gari-baldi, ki sta korakala v sprevodu s skupino »Italia Libera«, ki so jo fašisti prvo napadli.
Rim, 6. nov. (Izv.) Vsi listi obširno poročajo o krvavih spopadih, do katerih ,]e prišlo včeraj med fašisti in med člani društva «Italia libera« skoro po vseh italijanskih mestih. V Rimu so fašisti napadli 700 članov omenjenega društva in jih več težko ranili. V Milanu so napadli več uradnikov «Corriere della Sera«, v Trientu pa so zasedli zgradbo društva bojevnikov. V Kataniji so enega moža ubili, 4 pa težko ranili.
ŠTRAJK V NEAPLJU.
Rim, 6. nov. (Izv.) Fašisti so v Neaplju nagovorili gostilniške in kavarniške uslužbence, da vstopijo v štrajk. Gostilničarji in kavarnarji so svoje lokale zaprli.
DR. BENEŠ O MALI ANTANTL
Praga, 6. novembra. (Izv.) Senat je po dvodnevni razpravi sprejel proračun ministrstva vnanjih zadev. Na posebno vprašanje, ali res obstoje med državami Male antante kakšna nasprotja, je dr. Beneš odgovoril, da ni nobenih nasprotij in jih tudi nikdar ni bilo.
LODGEA ZADELA KAP.
Boston, 6. novembra. (Izv.) Senatorja Lodge-a je zadela kap. Njegovo stanje je kritično.
NOVO ANGLEŠKO MINISTRSTVO.
London, 6. novembra. (Izv.) Bald-win je izjavil zastopnikom časopisja, da bodo imena članov novega angleškega kabineta objavljona 7. novembra.
DE VALERA ZOPET NA DELU.
Dublin, 6. nov. (Izv.) De Valera je zopet izvoljen za predsednika Sinnfaj-novcev.
OLAJŠAN IZVOZ IN NEMČIJE.
Berlin, G. novembra. (Izv.) Vlada je zopef dovolila izvoz nekih predmetov, katerih izvoz jo bil doslej prepovedan.
POVODEN.! V NEMČIJI.
Berlin, 6. nov. (Izv.) Vodna gladina Rena je dosegla v Kolnu nad 8 metrov.
Po volitvah v Ameriki.
Predsedniške volitve v Združenih državah Severne Amerike so se končale po dosedanjih poročilih takole: Od 531 volivnih mož, ki potem izvolijo predsednika, je republikanska stranka dobila 371, torej 105 nad absolutno večino, demokratska stranka 144, progresisti pa 16. Vsled tega je smatrati za izvoljenega kandidat republikanske stranke C o -o 1 i d g e, dočim sta kandidat demokratske stranke Daviš in kandidat progresi-stov La Follete propadla. Največ glasov je dobil Coolidge v zapadnih in severnih državah, Daviš v južnih, La Follete pa v Wisconsinu, Illinoisu in Minnesoti. Tudi v Newyorku in okolici jih je dobil precej.
K zmagi Coolidga je velika pripomoglo dejstvo, da je republikanska stranka kandidirala za podpredsednika znanega Dawesa, ki je avtor reparacij-skega načrta, kateri je bil na londonski konferenci sprejet. Dawes je zdaj tudi faktično izvoljen za podpredsednika Združenih držav severne Amerike.
Volitve so bile ponekod silno krvave in so zahtevale tudi nekaj smrtnih žrtev. Največ nemirov so povzročili Ku-kluks-klanci, ki so pa povsod pogoreli.
Berlin, 6. nov. (Izv.) Iz Washingtona poročajo: V beli hiši so izjavili časnikarjem, da bo zunanja politika Združenih držav obsegala med drugim sledeče: Držala se bo trdno mednarodnega mirovnega razsodišča, sodelovala pri obnovi Nemčije ter pri konsolidaciji Evrope, v kolikor bodo to zahtevali ameriški interesi.
* Število glasov i'n število poslancev na Angleškem. Zadnjič smo brali v «Tagespost«-i odgovor na vprašanje, zakaj imajo Nemci v Mariboru in Ptuju tako majhno število odbornikov, kljub visokemu številu oddanih glasov. Uredništvo je naš občinski volivni red pojasnilo. Nekaj podobnega vidimo na Angleškem. Izvoljenih je bilo 415 konservativcev napram 259 v prejšnjem parlamentu, 152 labouristov napram 192 in 44 liberalcev napram 158, 4 drugih, prej 6. Število glasov je bilo pa sledeče (upoštevanih je 600 okrajev od 615, ker v 15 niso volili): Konservativci letos 7,768.000 glasov, lani 5,417.000; delavska stranka 5,597.000, lani 4,478.000; liberalci 3 milijone 64.000 in 4,255.000. Konservativci so pridobili skoraj 2,200.000 glasov, delavska stranka več kot 1,100.000, liberal-
Miran Jarc:
čudež.
Bilo je v mrzlem somraku. Tako nekako med nočjo in dnem, med smrtjo in življenjem, med pesmijo in škrtajočim molkom. Morda je bilo v resnici solnčno popoldne, morda celo ob času cvetočih dreves ali pa ob dnevu, ki ga na predvečer proslavljajo s kresovi... vseeno... in vendar je bilo v mrzlem somraku, saj so bili obrazi le sence in besede le šepeti... in je klicala beseda le številko in oči so umirale v megleni monotonosti vedno enakih vzgibov in kretenj... in ljudje so že bili pozabili na svoja imena in na svoja trpljenja, na vrtoglavost plesov in na mirnost čaščenj, na prazničnost belih dni in na škrlatnost vročičnih pričakovanj... pozabili so na mavrice razkošnih videzov in na zmagoslavja svojih spominov, ostavili so bili dolgo procesijo prijateljev in znancev in deklet in obledele so podobe burnih potovanj... odsevi tujih mest, vztoč-nih pragozdov, obrežij in otokov... in le tišina mrzlega somraka se je spuščala nanje.
Če bi jih opazoval dalje časa, bi se moral domisliti egiptovskih sužnjev, le da jim ni pripevala duša, ampak so se sklanjali nad svojim delom kakor v omotici ... samogibno... kot mesečni ... ne meneč se za uro, za dan, za leto... živi mrtveci, zakopani v ledenih grobnicah ... pa bodisi, da je taka grobnica sličila tovarni, ali pa pisarni ali pa ječi... — povej mi razliko med temi tr cm i« ko je- vendar m — in če Je.samostan grobnica telesa, je taka vo-
jašnica: grobnica duše... duše, ki je že davno izclrhtela v motnjavi sivega dvajsetega stolet ja...
In tedaj se je nenadoma zgodilo čudo. Nekdo se je dvignil od dela in stopil k oknu. Že samo to, da je oni takorekoč prekinil brez pravega vzroka enakomerno vrtenje, da se je kol obroček izločil iz verige, ki se je pretrgala... že samo ta kretnja njegova je vzbudila pozornost... Stopil je k oknu in zastrmel nekam daleč... in ko se jc okrenil, mu je bil obraz sijoč kakor da ga je oblil neki notranji soj, in oči so mu vriskale in ustnice so trepetale:
»Poglejte, poglejte.. .< in bil je človek. Lep, lep ... človek, poln notranjega valovanja, človek kretenj, ki jih je zapove-dal prebujeni duh... človek — godalo in vir radosti... In vsi so se ozrli... sto in sto obročkov se je razklenilo in veriga enakomernosti se je razsula in je bilo videti, kako se je iz tal dvignilo valovje, in se zagnalo proti bregu ...
Skozi visoko okno je sijala čudežna fata morgana: v vijolično zarjasteni svete-nju so se belile visoke gore kakor neko pravljično snežnobelo oblačje z ostrimi črtami ... kakor okamenele grmade belih sanj, ki^ so obvisele nekje daleč, daleč nad zemljo in nebom ... kakor da je davno ugaslo koprnenje nenadoma oživelo in se pognalo iz podzavesti na obzorja za ogledalo vsem tem bednim in ubitim ljudem ..
Vijolični soji so se pritajeno spuščali na obronke vrhov, ki so se zasvetili v tako belem molčanju, da je slepilo oči. Neka nepojmljiva ogromnost je vela iz teh pravljičnih gradov, ki jih je izgraadila iz sebe
zemlja v davnih tisočletjih kot nem spomenik brezbrežne vekovitosti. Stoletja so se pretakala mimo ... stoletja, ki so zemljo orala s krvjo in solzami, s kletvami in z ihtenji, z molitvami in čaščenji... stoletja, ki so obrazila in oblikovala človeka... toda teh višav se čas ni dotaknil: samo blestenje večnosti jih je oblivalo in če so se nad njimi zgrnevale sence, so bili ti tesnobni mrakovi odsevi onostranosti...
In ljudje so gledali... gledali... veliko molčanje se je razpredlo med njimi v skrivnostno mrežo, po kateri se razgovar-jajo duše ... vsem so žareli obrazi, kot da jih je obsijala blagovest, kol da jih je v tej sveti uri prerodilo razodetje..'. iii vsi so si bili drug drugemu podobni in oči vseh so bile tako daljno tiho in pojoče, kakor da so jih prižgale duše otrok... in mislil bi, da so se zbrali — kot v povesti — tiih otroci, da bi poslušali pravljico iz starih časov... in ko so še čakali ... je začela padati noč... in vse se je grnilo v modrino, ki se je prelivala v gosto temo...
In potem: — _ potem so so obročki sprijeli in veriga se je spet zaokrožila in kolesje se je zavrtelo ... in spet so obrazi onemeli v sivino samogibnih kretenj... ločili so se ... mreža svetega strmenja se je zrahljala in srca so spet zasnula v težek sen ... Nad njim pa ie ropotalo in vriščalo delo, delo, delo, enakomerno, sivo, v mrzlem somraku, v ječi...
Bog vedi, kedaj se spet povrne tak praznik pesmi v zarji...
ci so izgubili skoraj 1,200.000 glasov. Najprvo vidimo, da je volilo letos dosti več volivcev kakor lani (od 19.9 milijonov nad 16 : 80$), drugič pa, da je edina stranka, ki jo faktično zgubila, liberalna. Delavci so imeli letos več glasov, kakor lani konservativci. Čo bi šlo po številu glasov, bi morali imeti konservativci 27(5 poslancev namesto 415, labouri-Bti 200 namesto 152, liberalci 120 namesto 44 itd. Konservativci bi v tem slučaju ne imeli v parlamentu niti absolutne večine, kaj šele dvetretjinsko. Delavska stranka je bila na to pripravljena, da ne bo zmagala z absolutno večino glasov, a nerazmernost med glasovi in številom poslancev je lo prevelika. Pri liberalcih še bolj: 40 odstotkov toliko glasov imajo kakor konservativci, poslancev pa komaj dobrih 10%. Kako to T Na Angleškem je v veljavi še zmeraj relativna večina, na primer tako, kakor so jo v svoji samozavesti vpeljali liberalci v mestih tudi pri nas, čeprav je to prav zastarela metoda. Pri zadnjih volitvah ie bilo na Angleškem 213 poslancev, dobra tretjina izvoljenih z relativno večino in torej niso zastopali večine svojega okraja. Ta zastareli vo livni red napravi iz angleških volitev navadno loterijo: majhna sprememba v razmerju dveh minoritetnih strank po tisne lahko večino v manjšino. To se je sedaj večkrat zgodilo: liberalni volivci so v več slučajih volili rajši konservativno kakor labouristično in so dali konservativni manjšini večino. Tako vidimo, da je delavska stranka sicer na glasovih ogromno pridobila, na številu poslancev pa zgubila.
Bodočnost Zedinjenffi
(Članek, ki ga tu priobčujemo in kateri je za nas, ki imamo toliko rojakov v Uniji, posebno važen, je vzet iz vrste člankov, ki jih piše dr.Edvvin E. Slosson enkrat na teden za ameriški »Science Service«, tiskovni urad, ki pod pokroviteljstvom Narodnega sveta za raziskavanja razdeljuje ameriškim dnevnikom znanstvene povesti. Članki dr.-ja Slossona, katerih najnovejšega tu priobčujemo, so bili zbrani v knjigi z naslovom: »Znanstveni razgovori«.)
Koliko časa mora trajati delo »topilnice narodov«? Po poročilih, ki jih je izdal urad za naturaliziranje (sprejemanje v ameriško državljanstvo) v Newydrku, se »fabricira« na dan pet tisoč novih Američanov, to je okroglo petnajst državljanov na minuto.	""
V nobeni dobi človeške zgodovine ni topilna peč tako naglo in v tako veliki iz-meri vplivala zlitine iz tako raznovrstnih elementov kot so ljudstva, določena, da se ustvari enolična masa brez kristalov, ki bi mogli poslabšati kakovost lite kovine?
Kot meni profesor Flinders Petrie, učeni poznavalec Egipta na londonskem vseučilišču, je za to potrebna najmanj doba sedem do osem stoletij. Ta učenjak je v znamenitem delu o »revolucijah civilizacije« načrtal veličino in prepad osmih dob človeške kulture, katerih vsaka je trajala najmanj 1300 do 1500 let in se je dosledno vedno končala s polomom. V tem oziru se človeški rodovi lahko dajo primerjati s potomci novo pečenih bogatašev, ki razsipavajo premoženje, ki so ga nakopičili njih očetje in slednjič spet obubožajo.
Če se kak narod stara, ga je mogoče pomladiti samo na ta način, da se mu ubije sveža kri v žile, to se pravi s pomočjo mešanja plemen. Popolna asimilacija tujega elementa pa rabi sedem ali osem sto let. Po preteku te dobe doseže narod višek svojega razvoja in svoje moči. Na tem viške civilizacije se lahko zdrži največ štiri ali pet stoletij. Slednjič se pa mora začeti usodni in neizbežni polom in narod pade spet nazaj v barbarstvo.
Tako nas uči zgodovina, in ameriška nestrpnost se bo morda radi tega pomirila, Še mnogo časa bo treba in mnogo truda, da se bo stvoril idealni tip Američana čistega plemena bodočnosti. Vendar se je pa treba vprašati, ali dogodki .preteklosti veljajo tudi za bodočnost in sedanjost? Dva nova faktorja komplicirata stari problem. Treba je prvič računati z umetnim omejenjem vseljevanja. Kar se tiče te stvari, je zanimivo mnenje dr.-ja H. Laughlina, člana evgenskega oddelka £ar-negiejevega instituta, ki je dejal, da je človeštvo doseglo odločilno točko svoje zgodovine oni dan, ko jc prišlo na misel, nadzirati svoj lasten razvoj.
Preiskave, ki jih je vodil dr. Laughlin, so pokazale, da jc od 14 milijonov tujcev, ki so do 1. 1920. dobili ameriško državljanstvo, samo 11.3% sodelovalo pri um-stvenem napredku ameriškega naroda, malo več kot 26% je doseglo višino povprečne inteligence, med tem ko je bilo 62%, to se pravi okoli 8 milijonov, še hoko pod to povprečnostjo. Dr. Laug. lin je mnenja, da vscljcnci te zadnje vrste nikakor ne prispevajo k dvigu ameriške civilizacije.
Profesor William Mc Dougall, učeni psiholog oxfordske univerze, izraža bojazen, da ameriško ljudstvo že stopa v svojem neomajanem optimizmu usodno pot navzdol, katero so hodili znameniti narodi preteklih časov; Grki, Rimljani, Peržani, Egipčani, Španci,..
Prof. Mac Dougall predlaga tri sredstva za rešitev pred poginom kakega naroda: 1. propagiranje ideje o kontroli nad Številom porodov in njegovim razmerjem
Števila prebivalstva. — 2. Nadziranje vseljevanja (kot v Zedinjenih državah), da se ohrani človeško pleme na višku. — 3. Upostaviti za inženjerje, delavce-speciali-ste srednješolske profesorje in za vsako osebo, ki kaže posebne zmožnosti, plačilno lestvico, ki je v zvezi s številom njih otrok. Ta zadnji sistem, za katerega se posebno ogrevajo Francozi, je bil upostav-jjen za časa svetovne vojne v britanski armadi in ga imajo sedaj pri članih raziskovalnega sveta v Zedinjenih državah.
Splošno so učenjaki mnenja, da je več vredna kakovost naroda kot številčnost.
Nek učenjak cambridske univerze, G. Udnv Yule, je s pomočjo formule Belgijca Verhulsta določil naravno število prebivalstva Združenih držav na 199 milijonov duš — isto število je na čisto drugi inačin našel univerzitetni profesor Johus Hopkins, Raymond Perl. Če je ta račun | točen, je prebivalstvo Združenih držav že prekoračilo polovico tega maksimuma.
Nobena država ni imela že od po-žetka sem tako dobre in ugodne podlage za svoj razvoj. Treba bo paziti, da se za :časa ustvarjanja ameriškega plemena dobri elementi ne poizgube.
"-f Ata »Narod« avstrijakant. »Slov. narod« je tajil, da je zopet prodan. »Narodni dnevnik« pa, ki ma znane zveze z nekdanjimi delničarji in upravnimi svetniki Narodne tiskarne, pa svojo trditev, da je bil »Slov. narod« prodan Zerjavov-cem, vzdržuje, pri tem pa razkriva čedne reči, ki jasno povedo, zakaj je »Slov. narod« tako glasno in vsiljivo vpil zadnje čase. Plačan je bil posredno od avstrijske »Landerbanke«, »Narod, dnevnik« poroča namreč: »Celo leto je živel »Slov. narod« od milosti Slavenske banke, ki mu je postavila za vrhovnega šefa svojega upravnega svetnika. Nepričakovano za mnoge so se pa-,razmere spremenile in Slavenska \>anka ozir. Landerbanka je morala misliti na depolitizacijo. Zategadelj je odpah-nila delnice Narodne tiskarne in tako se je zgodila ona kupčija, katero smo omenili Da ne bo »Slov. narod« tajil, postrežemo z imeni in dejstvi. Gospod Vladimir Arko, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu ter predsednik Slavenske banke ter g. Avgust Praprotnik, podpredsednik Slavenske banke sta izjavila, da je prodala Slavenska banka z veliko izgubo 298 delnic Narodne tiskarne skupini, sestoječi iz gospodov dr. Gregorja Žerjava, ministra n. r. dr. Alberta Kra-merja, direktorja »Jutra«, bivšega poverjenika Adolfa Ribnikarja in bivšega poverjenika dr. Pavla Pestotnika. Za njimi pa še stoje, kakor čujemo, gg. profesor Breznik, odvetniki dr. Fettich - Frankheim, dr. Josip Klepec in dr. Vladimir Knaflič ter ravnatelj Jug.«
-f Agitacija z raztrganimi kraljevimi slikami. Na praznike so se v Zagrebu spopadli pristaši hrvatske omladine z orjunaši. Listi so poročali, da so hrvaški omla-dinci vdrli tudi v prostore zagrebške »Orjune« in tam raztrgali kraljevo sliko. Včerajšnji zagrebški listi pa vedo povedati, da so samostojni demokiati na račun raztrgane kraljeve slike vprizoriii v Belgradu veliko agitacijo za svojo stranko s tem, da so istočasno razkazovali raztrgane kraljeve slike skoro po vseh uredništvih belgrajskih listov in po različnih javnih lokalih. Slikam se jc pa poznalo, da so na sveže polite s črnilom in šele pred kratkim raztrgane.
+ »Generali doiaze u Beograd«. Pod tem naslovom poroča zagrebški »Jutarnji list« iz Belgrada: »Danes je prišlo v Belgrad več generalov z dežele. Prihod generalov v Belgrad je dal povod za razne politične kombinacije.«
»Kmetijski list« v skrajno surovem tonu napada koledar naše Kmetske zveze. Govori ta šnopsarski list celo o goljufiji, ne da bi zato navajal — po svoji stari maniri — kak dokaz. Naši somišljeniki naj odgovore na to s tem, da vsakdo kupi koledar naše Kmetske zveze in zavrne koledar samostojnih surovin. Svoji k svojim! — Naš koledar naročite v tnjništvu Jugoslov. kmetske zveze, Jugoslov. tiskarna, Ljubljana, če ga niste že kupili pri naših zaupnikih. Cena 10 Din.
Eratrr-^c vr brat ministra Grisogona. Srbski list* / -i očali, da je poneveril dr. Peter Grit ogono. bivši veliki župan v Du-hrovuiku, 180,000 Din, nakar se jc poiz-
kusil ustreliti. Naš belgrajski poročevalec nam je sporočil, da je to brat dr. Prvislava Grisogona (brat pomeni srbsko tudi bratranec, vsled česar je pomota popolnoma razumljiva.) »Jutro« se je strašno togotilo radi te pomote. Zato po dobljenih informacijah ugotavljamo, da je bivši veliki župan dr. Peter Grisogono le bratranec sedanjega in bivšega ministra dr. Prvislava Grisogona, zagrizenega pristaša Pribiče-vičevega. Če bi bilo »Jutro« resnicoljubno, bi ne bilo samo zanikalo, da jc brat, marveč bi bilo tudi povedalo, da je bratranec g. Prvislava Grisogona. Saj ima »Jutro« dobre zveze z g. Prvislavom. In če je že g. Oskar Grisogono polemiziral z nami radi te stvari, bi bil moral priznati tudi, da je bilo naše poročilo resnično, da bratranec g, dr. Prvislava Grisogona ni samo zares poizkusil samomora, ampak da jc tudi resnično, da je bil poneveril iz državne blagajne 180.000 Din,
Dopisi.
Vrhpolje pri Kamniku. Dopisnik iz Kamnika me jo v «Jutru« z dne 31. oktobra 1924 neopravičeno in nesramno napadel, kot da som jaz aranžiral oziroma odobraval dogodek, ki fie je vržil dne 26. oktobra v moji gostilni med nekim fantom iz tuk. občine in Orjunaši iz Kamnika. Dopisniku »Jutra« bi svetoval, da se v takih slučajih preje informira, predno da v javnont, da ne bo delal ljudem krivice, ki pri stvari niso popolnoma nič prizadeti. Če bi dopisnik to storil, potom bi gotovo ne trdil, da sem jaz ves ta dogodek smehljaje opazoval in spremljat, ko mi vsta ta zadeva ni bila do torka 28. oktobra popolnoma nič znana. Tudi ni res, da je imel dotični fant 6 tovarišev pripravljenih za napad, ker takrat ni bilo razven gori ome-njenh treh orjunašev iz Kamnika in tistega fanta nobenega drugega človeka v hiši kot dva stara moža. Zrno me bo veselilo, če dopisnik vse potrebno ukrene, da bom imel priliko to dokazati tudi na m prodajnem mestu. Z ozirnm na bojkot, ki ga dopisnik iz Kamnika v »Jutru« zdaj že vnovič priporoča svojim pristašem, sem pa mnenja, da, ako bi se isti pričel faktično od vseli izvajati, bi pač oni veliko težje pogrešali naših pristašev kot pa jaz orjunašev. — Vrhpolje pri Kamniku, 6. novembra 1924. — Novak Perdo.
Trebnje. Na praznik v«ah svetnikov, 1. nov. t. U je priredil pri nas »Higijenski zavod v Ljubljani« lepo uspolo predavanje o alkoholizmu. Predavatelj, g. Leopold Pu-har, je mojstrsko izvršil to nalogo. Teoretična izvajanja o človeških organih — zdravih in vsled zlorabo alkoholnih pijač pokvarjenih, o družinski sreči in nesreči — je pojasnjeval s skioptifnimi slikami. Dikcija njegova je tako lepa, izgovarjava tako jasna, da je bil pravi užitek ga poslušati. Predaval je ob 7. uri zjutraj odraslim, zrelim ljudem, ob 11. odrasli mladini in ob pol 3. uri pop. šolski mladini. Vselej je trajalo predavanje dve uri, a poslušalci se niso utrudili, in bi ga bili radi še poslušali. Kar je dalo njegovim govorom poseben čar, je ljubezen, s katero govori o predmetu.
Brežice. V mestu Brežice bi vrlo dobro izhajal zobotehnik. Mesto samo, v katerem je sedež glavarstva, je obdano od gosto obljudenih vasi in bi zobotehnik prav dobro izhajal. Za stanovanje je preskrbljeno. — Kakor znano, imamo v Brežicah novega g. župnika, kateri se z vso vnemo zavzema za olepšanje župne cerkve. Tako je sedaj cerkev na zunaj že prenovljena, na znotraj pa se dela izvrše spomladi. Ako premislimo, da je stala cerkev v takem stanju od potresa, si lahko predstavljamo zadovoljstvo žup-Ijancv, da se je prepotrebno prenovljenje izvršilo.
I4
Ali si Slovenec, ki ti je mar za našo zemljo in rodni jezik in za slednjo ped, ki bi ti jo hoteli iztrgati in jo potujčiti, postavil svoje življenje"?
Ali se spominjaš časov, ko so po načrtu prodirali v tvojo zemljo in ti vsiljevali tuj jezik in ga vtepali tvojim otrokom, j lioteč jih izneveriti rodni zemlji in tvojemu srcu?
Ali se spominjaš, kako so te pitali z drobtinami, ko si zahteval kos, ki ti je po pravici šel?
Ali se spominjaš gnjeva, ki ti je stiskal pesti, da bi udaril, a so ti bile roke vezane?
Spominjaš se in iz svobode ne hi šel več v suženjstvo, v katero so zapadli naši bratje, v suženjstvo, ki je hujše kakor katerokoli prej. Jezik in duša zahtevajo od naših zasužnjenih bratov in še zemljo jim hočejo iztrgati; proslula razlastitvena odredba iz letošnjega julija priča to!
Ali moreš ostati, ki si Slovenec, ob tem brezbrižen?
Ali ne slutiš, da je udarec za udarcem, ki zadeva naše brate v Korotanu, ob Soči in Adrijli udarec, ki je namenjen nam vsem?
Kak bo tvoj odgovor?
Slovenec sem in mi je mar za rodno zemljo in jezik in za slednjo ped, ki bi jo
hotel kdo nam iztrgati in jo potujčiti! Življenje za rodno zemljo, življenje za rodni jezik!
Prav! Toda ali boš 9. novembra, ko gre Jugoslovenska Matica v boj za kulturno podporo zasužnjenim bratom, tudi tako nesebično navdušen in pripravljen na žrtev?
Bodi in pokaži že ob tej priliki, da se tvoje besede skladajo z dejanjem!
Dnevne novice.
—	Vrnitev škofa dr. Marčelica v Split
Te dni se je po prestani bolezni vrnil iz Ze-muna v Dubrovnik škof dr. Marčelič. Spremljal ga je pomožni škof Barbič.
—	Ameriški admiral — častni meščan mesta Splita. Splitski župan dr. Tartaglia je izročil ameriškemu admiralu Andrewsu, ki se sedaj mudi v Splitu, krasno izdelano diplomo, s katero mu podeljuje mesto Split častno meščanstvo. Ameriški admiral An-drevvs se je bil svoječasno z vso energijo uprl Italijanskim aspiracijam na Split in je s svojim nastopom preprečil, da postane Split italijansko mesto.
—	Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje 1924« v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
—	Mala afera i* parlamenta. Skupčinski tajnik posl. Bačinič je po poročilu »Hrvatskega lista« ugotovil, da izmed številnih skupščinskih uradnikov njih 27 sploh ne prihaja na svoj posel, ampak se pokažejo v skupščini le 1. vsakega meseca, da dvignejo svoje plače. Med temi državotvornimi >penzijonistk sta tudi dva urednika belgrajske Samouprave«. Vsem tem gospodom 1. novembra niso izplačali njihovih nezasluženih plač, preostali denar pa bodo porabili za zvišanje plač parlamentarnim slugam. Ti so prejemali doslej po 900 Din mesečno, odslej naprej pa bodo dobivali po 1500 Din.
—	Smrtna kosa. V Kostanjevici je umrla dne 2. novembra gospa Amalija Z a b u k o v-šek, rojena Kalin. Pokojniea je bila mati g. Viktorja Zabukovška, ki je služboval kot vikar v Cerknem na Goriškem. Bodi blagi ženi ohranjen trajen spomin!
—	Za župana na Bledu je izvoljen graščak K e n d a.
—	Veliki letni kramarski in živinski sejem se vrši dne 10. novembra 1924 v Št. Jerneju na Dolenjskem.
—	Sejem v Smarji pri Ljubljani. Ker je bil radi živinske bolezni sejem sv. Florjana preklican, se vrši v Smarji v pondeljek dne 10. novembra sejem za živino in kramarsko blago, kar se s tem občinstvu naznanja.
—	Nezaposleni trgovski potniki kakor tudi trgovski zastopniki, ki iščejo zastopstva, naj prijavijo svoje naslove in željo pismeno ali ustmeno pri »Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljank, Gradišče 17-1.
—	Ali jo poznate? Kaj pa? Zlato knjigo slovenskih fantov, ki je ravnokar izšla. Namenjena je vsem slovenskim fantom. Naroča se v Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Požar v Št. Jerneju na Dolenjskem. — Dne 2. novembra zvečer okrog 9. je začelo goreti gospodarsko poslopje J. Zagorra v Ce-rovem logu. Zgorelo mu je vse razen hiše. Ta požar je že tretji v naši fari tekom enega meseca. Ljudje so silno prestrašeni. Vsi se boje zvečer iti spat. Sumi se, da to niso nesreče, ampak da imajo ti požari nek poseben namen. Potrebno je, da se oblasti nekoliko zanimajo za te slučaje. — Vino imamo letos dobro, boljše od lanskega ja_.se ga je že tudi precej prodalo po ceni od 24 do 28 K za liter. Mošt je imel 15 do 18 stopinj sladkorja. Dobi se vina še večja množina. Kdor ga rabi, se naj obrne na Konsumno društvo Št. Jernej osebno ali pismeno. Tam dobi vsa pojasnila glede množine in cene. Znamka za odgovor.
—	Spopad med častniki in policaji v Su-botici. V noči od sobote na nedeljo je nastal v nekem subetiškem bani spor med častniki in prostovoljci. Vmešala se je policija, proti kateri so častniki nastopili najprej z zaušnicami, nato pa z orožjem. Nato je policija poklicala ojačenje in na ulici se je razvilo divje streljanje, ki je trajalo deset minut. Mir je upostavila vojaška patrola. Na srečo topot ni bilo težjih žrtev in je bil lažje ranjen le en redar.
—	Izvršitev smrtne obsodbe v Velikem Bečkcrcku. Minoli ponedeljek zjutraj so v Velikem Bečkereku izvršili smrtno obsodbo nad glasovitim roparjem Vaso Sakulom, ki je lani umoril in oropal blagajnika sladkorne tovarne in njegovega voznika. Sakula, Romun po rodu, je bil do zadnjega miren in si je dal v nedeljo za kosilo še dobro postreči; vedno je namreč Šc upal, da bo pomiloščen. V ponedeljek zjutraj je še prosil, da bi izvršitev obsodbe odgodili do 10. dopoldne, kar so mu pa odbili. Nato je prosil, naj njegovo truplo po smrti izroče sorodnikom. da ga pokopljejo v domačem kraju; potem se je poslovil od očeta in 16 letnega sina, nakar so ga odvedli na morišče. Pod vislicami je Še zaklical svojim znancem: Bog vas obvaruj! Krvnik Manscr je izvršil svoj posel in čez 12 minut so zdravniki ugotovili smrt.
Nc zamudite ugodne prilike! Radi opustitve trgovine se prodaja vse manufak-no blago pri tvrdki Jos. Bcilraf, Aleksandrova
v 1
12, po vsakih sprejemljivih cenah. Velika Izbira modnega blaga, križastega in črtatstega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških sifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložuost za p. n. državne in privatne uradnike.	6769
Primorske novice.
p Banca Adrintica. Med oškodovanci propadle Bance Adriatice je posebno veliko število liburnijskih kmetov. Podružnica B. A. v Voloski-Opntiji je znala privabiti kmete z letaki in okrožnicami kakor tudi s prijaznim občevanjem svojih uradnikov. Prizadetih je do 800 malih kmetov, ki so zaupali banki svoje prihranke v skupnem znesku približno 3 milijone lir. Koliko znaša celokupni primanjkljaj B. A., doslej še ni znano. Nelcateri govore o 53 milijonih, drugi pa so mnenja, da stanje banke ni tako strašno in da znaša deficit približno 20 milijonov lir. Upravni svetniki B. A. so se pod pritiskom oblasti končno odločili, da prevzemo odgovornost za potom banke in se udeleže rešilne akcije. V! to svrho se snidejo na pt,# etovanje v Benetk kah. Tako vsaj poroča >Piecolo«.
p Draginja. Tržaški peki so zadnje dni
za povedali novo zvišanje krušnih cen. Delavske zadruge so nato ponudile municipiju, da bodo zaenkrat prodajale kruh po dosedanjih cenah. Municipij je ponudbo sprejel in prekinil pogajanja r peki. — Zelo občutno krizo preživlja tržaško prebivalstvo tudi v preskrbi z mesom. Uvoz živine iz Jugoslavije je vedno manjši, domača živina pa ne zadostuje. V rednih časih so v Trstu zaklali dnevno po 80 do 90 glav živine, sedaj jih pa komaj še 30 do 35. Cene mesu so se v zadnjih mesecih zvišale za 25 odstotkov in stane kilogram mesa 9.20 do 13.60 lire.
štajerske novice.
š Otvoritev železnice Ormož — Ljutomer —• M. Sobota se bo izvršila slovesno v soboto, dne 22. novembra. Cela »Prlekija« in Prek-raurje se pripravljata na ta dan. V Prekmurju organizirajo pevske zbore, godbe ter narodne noše. V krajih ob novi progi so sestavili posebne odbore, ki imajo skrb, da se otvoritvena slovesnost izvrši tako, kakor zasluži ta važna pridobitev. Otvoritvena slavnost se bo gotovo raztegnila še na nedeljo 23. novembra. Dne 22. novembra bi bilo središče slavnosti Ljutomer, a 23. M. Sobota. Slavnostni vlak bo vozil zjutraj med 8.—9. uro iz Ormoža. Za sedeže v tem vlaku bodo izdajali posebne karie. Udelcženci se morejo javiti gradbenemu podjetju v Ljutomeru, oziroma naznanijo svojo udeležbo okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti in Ljutomeru. V prijavi naj označijo, koliko kart potrebujejo za otvoritveni vlak in za katere osebe. Natančni program za celo slavnost bo izdelan te dni. Glede zveze vlakov na novi progi bo vozni red tako urejen, da bo jutranji osebni vlak, ki vozi ob 4.47 iz Maribora imel ob 8. uri v Ormožu direktno zvezo z novo progo. Istoiako bo popoldanski vlak 15.25 imel ob 17.30 zvezo za M. Soboto. Iz M. Sobote bo vozil en vlak zjutraj tako, da bo dobra zveza z vlakom ki dospe v Maribor ob 10.13, in popoldanskim 18.34. Preko Hodoša pa se računa na veliki blagovni promet na Mažarsko in Čehoslovaško.
š Pritožba proti volitvi župana v Mariboru je v vseh instancah zavrnjena.
š Kmetijska podružnica v Mariboru je imela dne 2. novembra svoj občni zbor. O sadjereji jc predaval strokovni učitelj g. Priol. Za delegate so bili izvoljeni pristaši SLS z 99 glasovi. Podružnica šteje 311 članov.
š Zaupni shod somišljenikov SLS za mariborsko okolico se jc vršil dne 2. novembra v Mariboru. O položaju jc govoril posl. Žebot.
š Iz tajništva radikalne stranke v Mariboru jc izstopil g. tajnik Trost. Vstopil jc v pisarno tvrdke Ježek. Kakor smo zvedeli, je g. Trost imel ostre nastope z glavnima radi-kalcema advokatom dr. R. Ravnikom in velc-industrijcem Jankom Tavčarjem. Povod jc dal g. Tavčar, ki g. Trostu ni maral izplačati plače za tajništvo in potne stroške. Glavno tajništvo radikalne stranke je poverjeno bivšemu poštnemu uradniku Ivanu Puclju.
š Advokat dr. Rudolf Ravnik, ki je v poletju na seji glavnega odbora radikalne stranke nesramno napadel slovensko duhovščino, je začel naše osivele narodne borce v svojem listu »Narodni gospodar« zopet psovati s 'farji«. G. dr. Ravniku jc gotovo znano, da na Koroškem, pa tudi na severni meji Slov. Štajcrja nc bi bilo več Slovencev, če sc nc bi slovenska duhovščina pred več desetletji vrgla sistematično v borbo proti germanski sili. Dr. Ravnik namenoma sramoti glavne pi-jonirje slovenskega pokreta. To jc tisti dr. Ravnik, kateri s posebnimi priganjači in zakotnimi podeželskimi pisarji lovi med ^kleri-kalci« klijente zn svojo pisarno.
š Prizor na pokopališču. Dne 2. novembra popoldne bi bil moral biti v Mariboru na mag-dnlcnskcm mirodvoru pokopan bančni uradnik Antcnstcincr, ki sc jc zastrupil 7 morfijem. Njegova žena sc ni hotela ločiti od moža in jc venomer trdila, da mož ni mrtev. Dokazovala je, da rudcčica na ustnih in obrazu dokazuje, da mož živi. Šc lc, ko so poklicali zdravnika, kateri je dokazal, da jc mož res

tmrtev, se je nesrečnica umirila in dovolila, da so mrtveca zagrebli.
š Topniško vojašnico v Mariboru že več
dni izpraznujejo. Zanimivo je pri tem, da odvažajo tudi predmete, ki spadajo k stavbi. Ali ni kasarna last mestne občine? Kje je posili župan Grčar, da ne vidi, kako se demolira vojašnica?
PRVA PflT ako 8te namenieni kupiti
r 11 f H i U I blago za moške obleke ali ugotovljena oblačila, naj Vam bo vedno k tvrdki
Drago Schwah, Ljubljana
"J*-. ZADOVOLJNI BOSTE! -»C
Ljubljanske novice.
lj Nov monumentalni nagrobni spomenik so si postavili letos na pokopališču pri I sv. Križu oo. jezuiti. Spomenik se nahaja ob glavni poti na levi blizu vboda in je vzbujal pretekle dni veliko pozornost občinstva. Na inicijativo agilnega in podjetnega sedanjega rektorja jezuitov očeta Tomca je izdelal načrt za ta spomenik naš slavni arhitekt, univ. prof. Jos. Plečnik. Je to s pol metra visokim kamenitim zidom ograjen prostor za pet grobov, na vsakem grobu velika mramornata kocka, kamor se vklesajo imena v dotičnem grobu pokopanih, in v ozadju velikanska granitna plošča na primernem podstavku za imena vseh tam pokopanih jezuitov. Celotni spomenik napravi na gledalca veličasten vtis.
lj Orjuna ca. Radešček. Danes opoldne se bo vršila vzklicna obravnava pri tukajšnjem deželnem sodišču zaradi žaljenja časti — Orjune. Na neki seji ljubljanskega občinskega sveta, maja meseca, je Radešček v prerekanju z Orjunci izjavil, da je Orjuna plačana prete-paška garda Pribičevičeva. Ker je Radešček, ki ga zastopa dr. Natlačen, zbral precejšen dokazni materijal, obeta biti obravnava dokaj zanimiva, zlasti pa glede na obnovljen Pašič-Pribečevičev režim.
lj češki kolesarji na potovanj« okrog sveta. Včeraj zjutraj so se pripeljali v Ljubljano na navadnem trokolesu trije češki potovalci okoli sveta. Trokolo je opremljeno s posebnimi pripravami za dolgo vožnjo, je jako močno in ima v raznih, jako umetno pritrjenih shrambah najmanjše potrebščine za potovanje. Kolesarji, ki so se pripeljali iz Prage, so se odpeljali včeraj v Kamnik in od tam na Spod. Štajersko.
lj Zimsko porotno zasedanje se bo pričelo prve dni decembra. Določenih je za to zasedanje že več zanimivih slučajev, vendar pa še niso določeni dnevi za posamezne obravnave. Zasedanje bo precej dolgo.
lj Važno za one, ki potujejo v inozemstvo. Vidiranje potnih listov preskrbi najhitreje in najkulantneje Tourist-Office (sedaj palača Ljubljanske Kreditne banke, v prejšnjem lokalu Intercontinentala).
lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši dražba marca 1924 zastavljenih predmetov 13. t. m. ob 3. popoldne.
lj Tatvina koles. Alojziju Pfeiferju je bilo v Florijanski ulici ukradeno kolo znamke >Waffeniadc, vredno 1500 Din. Kolo iste znamke in iste vrednosti je bilo ukradeno tudi Antonu Pancetu na Viču.
Prideta.
pr Koncert gospe Pavle Lovšetove se vrši nepreklicno v pondeljek, dne 10. t. m. točno ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Gospa Lovšetova je priznano naša najboljša koncertna pevka, ki si je tudi v operni stroki tekom svojega uspešnega delovanja v naši operi pridobila velik ugled in lepe umetniške uspehe. Izmed pesmi, ki jih poje na svojem pondeljkovem koncertu, bi v prvi vrsti opozorili na one, ki so vzete iz Musorgskije-vega ciklusa »Iz otročje sobe« in sicer »V kotu«, »Večerna molitev« in »Hopak«. Prva in zadnja se odlikuje po svojem svežem veselem besedilu, ki je mojstrsko uglasben. »Večerna molitev« pa je vroča otroška prošnja, kjer prosi ljubega Boga, da varuje poleg očka in majke še celo vrsto mladih in starih tetk ter dobrih stričkov. Besedilo vseh petih pesmi jc tiskano z vzporedom vred in stane 3 Din. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Koncert »Ljubljanskega zvona«. »Ljubljanski zvon« priredi v četrtek, dne 13. t. m. koncert, na katerem izvaja celo vrsto mešanih a capella zborov ter ženskih s premlevanjem klavirja, izmed katerih se jih več prvikrat izvaja na javnem koncertu v Ljubljani.
pr II. mladinsko muzikalno predavanje se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol enajsti uri dopoldne v dvorani Filharmoničnc družbe na Kongresnem trgu. Spored tvori kratek pregled hrvatske glasbe, o kateri govori gospod Brnobič, pesmi pa poje baritonist Hržič iz Zagreba, ki jc znan kot eden najboljših Interpre-tov hrvatske pesmi ter se odlikuje z izredno lepim in sonornim glasom. Stariše prosimo, da opozore mladino na to predavanje.
pr »Ljudska visoka šola v Ljubljani« priredi tudi letos tekom zimskih in pomladnih mesecev daljši ciklus predavanj (20—25) o politični izobrazbi. Smer je vpričo današnjih do dna razrvanih razmer brezdvomno aktualna. Predmet predavanj in ž njimi spojenih diskusij, ki so namenjene vsem slojem naroda, tjodo temeljni pojmi — iz političnega življenja:.
država, ustanova, uprava, parlamentarizem, narod, nacionalizem, demokratizem, gospodarstvo, socializem itd Predavanja se bodo vršila vsako nedeljo ob 10. dopoldne v veliki dvorani univerze. Pričetek v nedeljo, 9. novembra. Pre. dava prof. dr. K. O z w a 1 d pod naslovom: Duševna struktura pol. usmerjenosti.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 7. novembra: »Firma P. B.« Red E. Sobota, 8. novembra: »Šestero oseb išče avtorja«. Red A. Nedelja, 9. novembra: --Zora, dan, noč«. Izven. Ponedeljek, 10. nov.: »Pri Hrastovih«. Red B.
OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečer. Petek, 7. novembra: »Majska noč". Red B. Soboto, 8. novembra: »Cavalleria rusticana«.
»V vodnjaku«. Red C. Nedelja, 9. novembra: »Trubadur«. Gostuje tenorist dr. M. Adrijan z Dunaja. Izven. Ponedeljek, 10. novembra: Zaprto.
Dr. Makso Moric kot gost v naši operi. V nedeljo, dne 9. novembra se poje v naši operi prvič v letošnji sezoni Verdijeva opera »Trubadur«. V tej operi gostuje naš rojak - tenorist dr. Makso Moric, član dunajske Volksopere. G. dr. Moric šteje vlogo Manrika med svoje najboljše vloge in jo je pel z največjim uspehom na Dunaju in v Gradcu. Svetovno znano »Stret-to« je moral na Dunaju trikrat ponoviti. Vstopnice za nedeljsko predstavo so že v predpro-daji pri dnevni blagajni.
šolstvo.
O srednjih šolah v Jugoslaviji. V naši državi je 189 srednjih šol, med njimi 120 popolnih in 69 nepopolnih. Zasebnih srednjih šol je 15. Na vseh srednjih šolah je poučevalo 3812 učiteljev, bodisi da so nastavljeni na srednjih šolah, bodisi da so poučevali samo kot honorarni učitelji. Na posameznega učitelja pride povprečno 19 tedenskih ur (v resnici nekaj več, ker ravnatelji ali sploh ne poučujejo ali pa poučujejo samo majhno število ur). Od srednješolskih profesorjev jih je bilo v juliju 1924 včlanjenih 2577 v skupnem Profesorskem društvu za vso državo; belgrajske sekcija je štela 1500 članov, zagrebška 440, ljubljanska 313, sarajevska 158 in splitska 166. Skupna organizacija obsega torej skoro 78% vseh učiteljev na srednjih šolah. Včlanjen ni del hrvaških profesorjev, potem pa oni začasni učitelji na srednjih šolah, ki sploh ne nameravajo ostati v srednješolski službi, ker nimajo potrebne kvalifikacije. Na srednjih šolah poučuje namreč zlasti v južnih krajih naše države tudi dosti ljudskošolskih učiteljev in drugih uradnikov. Pomanjkanje kvalificiranih učnih moči je namreč v naši državi sedaj naravnost strašno: od vseh 3312 učiteljev jih je samo 65% iz-prašanih, 35% pa nima popohie kvalifikacije ali pa sploh nikake kvalifikacije za srednjo šolo. Tu bo tudi deloma tre"ba iskati vzroka, da uspehi zaostajajo za predvojnimi uspehi-Da se temu zlu odpomore, je sklenilo Profesorsko društvo letos na splitskem kongresu resolucijo, da naj se ne ustanavljajo več srednje šole, dokler jih ni mogoče vsaj v glavnem zasesti z izprašanimi učnimi močmi. Splošno se pričakuje, da bo število razredov po srednjih šolah v bodočih letih znatno ; padlo, ker vstopijo 1. 1925. v srednje šole prvi otroci, rojeni v vojnih letih 1915—1918. Znano je, da se v mnogih krajih v teh letih ni rodilo niti polovico toliko ctrok, k alf o r v mirnih časih. Na ta način bo postalo nepotrebnih nekaj učnih moči brez predpisano kvalifikacije. Ker zapusti vsako leto tudi nekaj profesorskih kandidatov univerzo, je upati, da se bo procent nekvalificiranih učnih moči v doglednem času prav znatno zvišal. — Razmerje med številom profesorjev in dijakov je v posameznih pokrajinah nastopno: v Srbiji pride en učitelj na 24 dijakov, v Slavoniji na 21 dijakov, v Bosni na 18H, v Dalmaciji na 18 in v Sloveniji na 17H. (Po Glasniku Profesorskega društva IV, 7.)
^amnila.
Katol. društvo rokodelskih pomočnikov
vabi h gledališki predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 9. novembra 1924 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, točno ob pol 8 zvečer. Spored: 1. Pisatelj) Fr. S. Finžgar in njegova dela (govori prof. dr. Joža Lovrenčič). 2. Fr. S. Finžgar: Po zaklad! Predprodaja vstopnic v nedeljo dne 9. nov. od 10. do 12. ure dopoldne v Rokodelskem domu in zvčer od 7. ure dalje pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor.
SI. kat. akad. starešinstvo ima svoj sestanek v nedeljo, 9. novembra ob 16. v Št. Vidu nad Ljubljano pri »Jožefu* (nasproti Ljudskemu domu). Odhod z vlakom ob 15. Vse člane vabi — predsednik. •
Družabni klub vabi vse člane in prijatelje kluba na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 8. t. m. ob 8 zvečer v hotelu Unionu v >Rožiah«. Dnevni red: 1. Volitev predsednika. 2. Slučajnosti. — Odbor.
Elisabelna konferenca, župnija sc. Peter, ima važno sejo v petek 7. novembra ob o. uri popoldne v društvenih prostorih.
Občni »bor Leonove družbe se vrši dne 20. nov. ob pol 4 pop. v posvetovalnici Katol. Tisk. društva v Jugoslovanski tiskarni. Spored: Poročila odbornikov; volitev 7 novih odbornikov; slučajnosti.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sklicuje za soboto, dne 8. t. m. ob 7 zvečer javen shod najemnikov v veliki dvorani hotela »Union« z dnevnim redom: »Načrt novega zakona o stanovanjih«. Opozarjamo vso najemnike, da naj se udeležijo tega shoda, da zvedo resnico o novem zakonu.
V Šmartnem pri Litiji bodo v nedeljo, 9. nov. ob 3. popoldne vprizorili v Društvenem domu »Divjega lovca«.
Pevske vaje Slovenskega trgovskega društva «Merkur« v Ljubljani se vrše redno vsak pondeljek in petek točno ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17-1., kjer se sprejemajo tudi prijave novih pevcev.
> Bajtar«, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 8. t m. ob 8. uri zvečer v prostorih Mestnega Doma Martinov večer. Za zanimiv vzpored kakor za dobro postrežbo bo poskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za rezervni sklad zadruge, se občinstvo uljudno vabi, da v čim večjem številu poseti priredite".
Podružnica društva «Soča« v Novem mestu priredi dne 9. nov. t. L ob 7. uri zvečer v restavracijskem lokalu g. Košaka zabavni večer s predavanjem in petjem. Predaval bo sodni svetnik g. Anton Kuder. K tej prireditvi uljudno vabi podružnica vse člane z družinami, kakor tudi vse prijatelje društva-
Društvo »Soča* priredi v soboto, dne 8. t. m. v salonu »Pri levu« »Martinov večer« s petjem, godbo, šaljivim predavanjem in recitacijo. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer,
Dijaški vestnik.
d Jug. kat. akad. društvo >Danica<r v Zagrebu ima svoj redni semestralni občni zbor v soboto dne 8. novembra 1924 ob pol 8. zvečer na Kaptolu 3 z običajnim dnevnim redom. Starešine iskreno vabljeni. Bog živil — Odbor.
Redni občni zbor J. K. A. D. Borbe se
vrši v soboto 8. nov. ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Spored: 1. Zapisnik.
2. Sprememba poslovnika. 3. Poročila. 4. Vo< litve. 5. Slučajnosti. Za društvene člane udeležba obvezna, gg. starejšine in tt. bratskih društev iskreno vabljeni. — Odbor.
d Za zimski semester 1924/25 je izvoljen na občnem zboru »Danice« sledeči odbor: Birk Franc, teh,, predsednik; Budna Kazimir, teh., podpredsednik; Jeršič Miro, jur., tajnik; Sonc Alojzij, jur., blagajnik; Bizjak Franc, teh,, gospodar.
d Redni občni zbor Akad. orla v Ljub. Ijani se vrši v petek 14. nov. ob 20. uri y Akademskem domu Miklošičeva cesta 5.
Turlstika in šport.
JEAN BRUNIER.
V «Športnem tednu« smo že parkrat govorili o Jeanu Brunier-u (briinje). On je prvi kolesarski dirkač, ki je prevozil na uro več kot 110 kilometrov, prav tako, kakor je bil njegov rojak Guignard (ginjar) prvi, ki je prekoračil v 60 minutah stokilometrsko znamko, in sicer 101.623 km. Ko je prvega oktobra letos Belgijec Vanderstnyft s 107.710 kilometri na uro prekosil nad 15 let stari Guignardov rekord, smo takoj vedeli, da bo Brunier hitro za njim, ker ga je bil v delnih razdaljah že večkrat prekosil. In resi 1L oktobra je postavil do 90 km same nove rekorde in bi bil tudi še druge, če hi se ne bil pri 95. kilometru pokvaril motor vodilnega kolesa. 19. okt. je šel pa na novo na delo in je dosegel, kakor smo poročali, 112 km in 440 m. 100 km je vozil v 53 : 24 (Va.nderstnyft 55 : 35.8).
Jean Brunier jo Parižan. Rojen je 5. sept 1896, je torej 28 let star. Visok je 178 cm, tehta pa 78 kg. Najprvo je gojil lahko atletiko in se je s 17. letom lotil kolesarstva, Šele po večletni vaji je začel a 23. letom tudi tekmovati. Do leta 1921 je bil amater in si je priboril istega leta francosko amatersko mojstrstvo. Kot profesional si je priboril že 1. 1922 francosko profesionalno mojstrstvo. Sčasoma je uvidel, da mn se najbolj prija dirkanje za motornim vo-dileem. Kakor vidimo, z največjim uspehom. V treningu je neumoren in trenira, pri vsakem vremenu. Poleg svoje panoge se pa zanima še zmeraj tudi za druge vrste športa, je izboren lahki atlet, plavač, bokser ln veslač. Zopet dokaz, da se na videz nasprotujoče si športne vrste nikakor ne izključujejo.
sv GraŠka univerza. Dne 5. t. m. ee je !
vršila na graški univerzi prvič zopet slovesna imatrikulacija novih slušateljev. Navzoč je bil celokupni akademski senat, a rektor ma-gnifikus prof. dr. Rabi je imel nagovor na dijaštvo. V prvi vrsti je pozdravil avstrijsko nemško dijaštvo, ki mu pripada na univerzi vodilno mesto; pozval ga je, naj se izkaže kot vreden kulturni nosilec nemštva. V drugi vrsti je pozdravil inozemske Nemce, ki na univerzi niso gostje, ampak domačini. Končno je rektor naslovil svoj pozdrav na drugorodne inozemce, nasproti katerim nastopa ne le učiteljski zbor, marveč tudi domače dijaštvo z največjim prijateljstvom in dobrohotnostjo; upa, da bo dijaštvo to vedno hvaležno priznalo. Potem je rektor opozoril dijaštvo na pisane in nepisane akademične zakone in obveznosti in pozval slušatelje, naj vedno čuvajo čast akademičnega meščanstva. —• Letos se je vpisalo na univerzi 400 slušateljev.
sv Kristianij a — Oslo. Svojčas je >Slo-venece že poročal, da se bo glavno mesto Norveške od 1. januarja 1925 naprej imenovalo Oslo, in ne več Kristianija. Oslo je mala rečica, ki se izliva v globoki kristianski Fjord. Ob izlivu si je zgradil leta 1000 kralj Harald Haardraade svojo prestolnico, ki je dobila ime po rečici. Kmalu je postalo Oslo najvažnejše mesto Norveške. Leta 1875. je prišla Norveška pod dansko oblast in z njo tudi Oslo. Požar je leta 1624. nekdanjo prestolnico skoraj popolnoma uničil, in danski kralj Kristijan IV. si je sezidal v bližini novo rezidenco ter jo je imenoval po sebi. Posebna odredba je prisilila okoličane, da so prihajali v Kristianio na trg in v cerkev in novo mesto je ^raslo na stroške starega. Leta 1814. se je Norveška ločila od Danske in so jo priklopih Švedski. Leta 1905. se je pa ločila tudi od Švedske in je postala samostojna kraljevina Novi kralj si je izbral staro norveško ime Hakon, in obenem se je začela tudi agitacija naj dobi glavno mesto strro ime. Letos je državni zbor sklenil pre-uredbo imena in 11. julija je izšel tozadevni zakon. Nekaj časa bomo pisali Oslo in v oklepaju zraven Kristiania, nato se bo Kristiania izgubila in brali bomo o njej le še kot o zgodovinskem spominu.
sv Elektrifikacija češkoslovaških železnic. Češkoslovaško železniško ministrstvo je po dolgotrajnem proučavanju problema končno izdelalo načrt za elektrifikacijo železnic, ki se iztekajo na \Vilsonov kolodvor v Pragi in proge Praga—Plzenj. Elektrificirajo se potemtakem proge Wilsonov kolodvor-Vysočaniy, W. K.-Nusle, Nusle-Vvšekrad in W. K.-Plzenj. Ministrstvo se jo odločilo, da se pri elektrifikaciji uvede istomerni tok 1500 volt napetosti. Na ta način bodo mogli vlaki voziti tudi po nekaterih progah praške cestne železnice. , Za elektrifikacijo proge Praga—Plzenj je mi- i
nistrski svet. načrte že odobril in sprejel v proračun za 1. 1925. potrebne postavke. Ako bo parlament proračunano zneske odobril, se z deli takoj začne. Natečaj je že razpisan.
sv Tihotapstvo na Dnnaju. Dunajsko državno pravdništvo je vložilo obtožbo proti 16. članski tihotapski družbi, ki je ogoljufala državo za 4 in pol milijarde kron. Družba je tranzitno blago, ki bi ga morala poslati v inozemstvo, prodajala doma. Na čelu tihotapske družbe je stal dunajski veletrgovec Ferdinand Reiner, znan monarhist in bivši upravitelj na posestvih nadvojvoda Franca Ferdinanda,
sv Komunisti Ha češkoslovaškem. Glasom poročil na strankinem zboru češkoslovaške komunistične stranke šteje tačas stranka 140.000 vpisanih pristašev. Od tega odpade na Čeho-slovake 71 odstotkov, ostalo na Nemce, Ma-žare, Poljake in Rusine.
sv Kako je Anatole Franoe umiral. Veliki pesnik ni ljubil smrti, imel pa je tako prirojen humor, da jo je galantno sprejel. Neki risar, ki se jo peljal v Tours, da bi ga slikal, je pripovedoval, da je dejal Anatole France dva dni pred smrtjo zdravnikom: »Zadeva traja dalje časa... Zdravniki ste; ali ne morete izumiti kako bolezen?!« Umrl je tiho, z no-bleso, ker ni ljubil v življenju burnih scen. V zadnji noči je zašepetal dvakrat: »Maman ... Maman...« Klical je svojo mater. Le naraven, pretresljiv klic. Važna pa je druga beseda iz njegovih ust. Anatole France je proslavil pred 4 meseci svojo 80letnico. V Froca-deru so ga takrat obiskali mnogi prijatelji. Zdravicam ni bilo konca. Končno je vstal, slab in utrujen, tudi France. Dvignil časo, da bi odgovoril. Slabost mu ni dopustila: zamahnil je z roko ter dejal dobrotljivo: »Utemeljite miri« Njegova zadnja javna beseda je bila »Utemeljite mir,« njegova privatna pa — »Mati.,.«
sv Zanimiva stava. Znani poljski slikar B. Lehovski je stavil z nekim poljskim kapitalistom, da bo brez posebnih sredstev potoval okoli sveta. Če se mu pod domenjenimi pogoji to posreči, dobi 800.000 zlatih poljskih mark (L j. 5 milj. dinarjev), za zgradbo > Umetniškega domač. Ta stava je čisto ameriška, a po svoji ideji je nekaj prav noveg? in originalnega.
sv Nesoglasja med dunajskimi krščanskimi socialci. Kršoanskosocialna okrajna, organizacija v Wahringen na Dunaju je te dni izključila iz stranke oho. svetovalca Antona Orla. Orel je vodil radikalno strujo v stranki in ustanavljal proti oficielnlm stran kinim organizacijam Luegnrjeve, Liechten-steiuove in Vogelsangove zveze. Zadnji čas je v teb zvezali otvoril gorijo proti kancc-larju dr. Seiplu, nakar ga je stranka izključila.
Gosp o cl^rstvo.
Soja ali ameriški fižol.
V zadnjem času se je po listih zopet začelo pisati o rastlini soji (krstili so jo celo »žoj«), ki naj se začne gojiti tudi pri nas, kajti ona baje nadomesti fižol kot človeško hrano in tudi razne krmske rastline, ker ima nebroj dobrih lastnosti. Pri tem so pa zagovorniki te rastline pozabili odgovoriti samo na eno vprašanje: je-li ta rastlina prikladna tudi za naše razmere? Da se naši kmetovalci ne bodo brez potrebe begali z raznimi časopisnimi vestmi, je umestno podati nekaj pojasnil o tej rastlini.
Soja spada med stročnice in je najbližja po rodu našemu fižolu, razlikuje se pa od njega po obliki cvetja. Njeno zrnje ima precej redilnih snovi, in sicer povprečno 35% beljakovine, 17% tolšče in 26% škroba. Uporablja se zrnje primerno pripravljeno kot človeška hrana, tudi kot začimba, kot krma za živino, posebno za prašiče; iz njega se napravlja olje, zeleni .deli se krmijo živini, in slednjič cela rastlina služi za zeleno gnojenje. Uspeva pa le v toplejšem podnebju, kjer je mnogo solnca in toplote ter ne prenese mrzlih noči.
Soja se goji predvsem z vzhodni Aziji, največ na Kitajskem in v Mandžuriji, pa tudi na Japonskem in v Indiji. Prenesla se je tudi v Ameriko, kjer igra že precejšnjo vlogo za krmo tn za napravo olja. Na Kitajskem se je gojila že 3000 let pred Kristom ter se je prištevala med petero svetih rastlin (pšenica, riž, dve vrsti prosa in soja). Kot človeška hrana njeno zmje ai užitno tako kakor pri nas fižol, bob, grah, ker nima ugodnega okusa; toda pripravlja se ga s kipenjem in prekvašenjem s pomočjo posebnih bakterij v take oblike, ki so potem užitne in redilne. N. pr. na Japonskem izdelujejo iz soje razne vrste sira, omak in začimb; siri so: tofu, natto, miso, chiang, omaki pa pravijo 6choja. Kako se ti siri napravijo, hočemo le na kratko očrtati Zrnje se dobro prekuha, zgnete in premesi, napravi iz tega testa male hlebčke v obliki sira potem, ko se jim je dodalo posebne vrste kvasnic in se jih pusti kvasiti v toplih shrambah. Nekatere vrste sira postanejo užitne že po 24 urah, druge potrebujejo 30—40 dni, da dozorijo, tretje zopet po dva do tri mesece, pa tudi do pet, ali leto dni; nekateri pa dobijo svoj pravi okus šele po petih letih. Omake iz soje so raznovrstne in dobijo večkrat svoj okus po raznih dodatkih. Tudi rastlinsko ml^ko se podela iz soje posebno na Kitajskem. Olje iz soje se tam rabi kakor pri nas maslo itd. Zrnje samo pa, skuhano kakor fižol, je kot hranaJcžko prebavno in neokusno; .uporabiti se ^ da šeie tedaj, če so njegove snovi že razkro-jene po bakterijih. Iz tega torej lahko razvi-dimo, da ta rastlina kot človeška hrana ne pride vpoštev za naše razmere in nam nikakor ne more nadomestiti našega domačega fižola in graha
Ko so Evropejci koncem minulega stoletja spoznali življenje na Kitajskem in Japonskem, so začeli misliti, kako bi se z njo okoristili. Spisali so cele knjige o velikem pomenu te rastline za ljudsko in živalsko prehrano, uvedli nešte-vilne poizkuse z njo po celi Evropi, posebno pa v Nemčiji, kjer jim primanjkuje dobrih stročnic in oljnatih rastlin, pa tudi beljakovinastih kraških rastlin. Ti poskusi so začeli na Nemškem nekako v devetdesetih letih minulega stoletja, istočasno tudi na Francoskem, preti koncu stoletja pa na Češkem in v Avstriji. Poizku-
šali so vse mogoče vrste, toda z istim uspehom kakor —• letos v Sloveniji. Dandanes nikdo več ne misli v Evropi gojiti sojo, ker se ne — izplača.
Drugače v Ameriki. Tam so se poskusi obnesli in V nekaterih krajih je ta rastlina že zelo razširjena, služi pa predvsem za krmo ali za napravo olja. F.vropa pa uvaža zrrije iz Kitajske in Amerike za napravo olja in neke vrste redilne moke, predvsem pa za krmo. Pa tudi ta uvoz je omejen le na tiste države, ki niso posebno pripravne za kulturo drugih stročnic, posebno fižola in graha, in imajo premalo oljnatih rastlin. Tako je n. pr. Nemčija 1912. leta uvozira okroglo 1,252.000 met stotov soje za podelavo olja iri za krmo. 1 am pa, kjer imajo dovolj drugih oljnatih rastlin (oljke, buče, soln-čnice), se uvoz ni obnesel. Tudi opitanje prašičev s sojo je manj priporočljivo, ker napravi soja slabo mast in da neokusno meso. Kjer koruza dobro obrodi, tam ni treba iskati soje za opitanje.
Tudi kot zelena krma soja ni priporočljiva, ker imamo mi v naših precej vlažnih pokrajinah bolj redilne deteljine in druge krmske rastline, ki nam vržejo mnogo več in tečnejše krme. Spomnimo se samo na domačo deteljo, lucerno in dmgo.	(Nadaljevanje sledi.)
g Zagrebški velesejm 1925. Od 26. aprila do 4. maja prihodnjega leta se bo vršil zagrebški velesejm, na katerem bo zlasti sodelovala Italija, obenem priredi uprava zagrebškega zbora lovsko izložbo. Dosedaj jo prijavilo udeležbo 150 podjetij. Cene prostorom (za kvadratni meter) Din 200 v paviljonih, 100 Din na prostem.
g Proti sladkornemu kartelu. V poljedelskem ministrstvu se vrše že par dni konference, na katerih se razpravlja o postopanju proti sladkornemu kartelu. Država bo s svojima tvoruicama regulirala cene sladkorju. Na prihodnji seji bo padla odločitev.
g Električna industrija v Italiji Pred kratkim se je vršil v Turinu kongres italijanske električne industrije. Predsednik organizacije te industrije je pokazal v uvodnem govoru na napredek to industrije v ItalijL V lotu 1S93. je ta industrija razpolagala s 87.000 kilovat energije, v 1. 1918. s 1,210.000 in v 1. 1928. bo razpolagula že s 2,340.000 kilovati. Poraba je znašala 1. 1893. 180.000 kilovptnih ur, letos pa 5,500.000. Investirani kapital, se. je od leta 1898. pa do daneš povečal od 200 milijonov na 3 milijardo lir. Ravnotako prospevajo tudi sorodne industrije (električnih strojev, turbin, kablov, žarnic) elektrokemija, električno litje železa itd. Sedaj se poraja tudi električno poljedelstvo, ki letno odvzema 2000 kilovatov. V Piemontu se obdelujejo riževa polja s pomočjo elektriko. V provinciji Emiliji poseduje neka družba 100 kv. km polj, ki jih obdeluje S pomočjo elektrike.
g Elektrifikacija avstrijskih zveznih železnic. V tretjem četrtletju t. 1. so znašali izdatki za elektrifikacijo avstrijskih zveznih železnic približno 112 milijard a K. Za zadnje četrletje t. 1. ostaja šo tozadeven kredit 113 milijard a K.
g Naraščanje insolvene v Avstriji. V oktobru 1924. je bilo prijavljenih 62 porav-
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M." Černigoj.
(Dalje.)	15
»Tedaj plačaj svoje božanstvo s solzami. in bodi zadovoljna. Sreča jo delež bitij, bogovi pa se dvigajo na krilih trpljenja. Kako bi moglo zlato, ki ni poznalo ognja, biti čisto?«
»Ničesar mi nočeš povedati,« je tožila Tua, »in vendar ne prosim zase. Lepa som. Amenova hči sem in sijajna je moja dediščina in vendar ti pravim, tebi, ki prebivaš v Osirisu in si nekoč sedela na prestolu, ki je danes moj, da bi se odrekla vsej tej krasoti, če bi gotovo vedela, da ne bom živela brez ljubezni, da me ne bodo dali v last človeku, ki ga sovražim, da bo mož, ki ga ne sovražim, in me nazval za svojo ženo. Velike nevarnosti mu pretijo in meni tudi. Amen je mogočen; on je lončar, ki oblikuje človeško glino; če sem njegov otrok, če njegov duh živi v meni — o, naj mi sedaj pomaga!«
»Naj ti tvojo lastno zaupanje pomaga. Ali niso Amenove besede, ki jih je govoril o tebi, zapisane? Premišljuj jih in ne iz-prašuj več. Ljubezen je puščica, ki nikoli ne zgreši svojega cilja; ljubezen je nesmrtni ogenj iz višav, ki ga veter in voda ne moreta pogasiti. Zato ljubi dalje. Ne boš zaman ljubila. Kraljica in hči, bodi zdrava in na svidenje!«
>Ne, ne, še eno besedo, nesmrtna! Zahvaljujem te, poslanka bogov, toda kadar te nesrečo pridejo nadme in na nekoga drugega, kadar se morje nevarnosti sklene nad najinima glavama, kadar bo sramota
I 111 Ml II l«^!MUmWMM13aiMB»»nMMMMMMiaMII«nB
blizu in ce bom sama in zapuščena, kam
naj se tedaj obrnem za pomoč?c
»Tedaj boš imela nekoga v sebi, ki je dovolj mogočen, da ti pomore. Dan ti je bil ob rojstvu, o Atnenova zvezda, in Asti ga zna priklicati. Stopi semkaj, Asti, naglo, zakaj jaz moram oditi in hočem še prej govoriti s teboj.«
Asti se je splazila bližje in sijajna postava v kraljevskem oblačilu se je sklonila nadnjo, tako, da je soj oblival tudi njeno obličje. Sklonila se je nadnjo in zdelo se je, da ji nekaj šepeče v uho. Nato je iztegnila roke proti Tui, kakor da jo blagoslavlja, in. potom jo vse izginilo.
Zopet sta stali obe ženski v Tuini sobi. Bledi in preplašeni sta si zrli v oči.
>Zgodilo se je, kakor si hotela, kraljica,« ie rekla Asti; »če ni prišel Amen, je poslal svojo poslanko, kraljevsko poslanko.«
»Razloži mi to prikazen,« je odgovorila Tua,« zakaj meni je duh vsekakor malo povedal.«
»Ne, mnogo je povedal. Povedal je, da ljubezen dobi svoje plačilo in kaj bi hotela vedeti več,«
»Tedaj som zadovoljna!« je vzkliknila Tua radostno.
»Ne bodi preveč zadovoljna kraljica, zakaj nocoj sva grešili obedve, ki sva so drznili klicati Aniona s prestola, in tudi greh no uide kazni. Kri je cena za prerokbo.«
»Čigava kri, Asti? Najina?«
»Ne, bolj bridko je, da kri tistih, ki so nam dragi. Nesreča prihaja v Egipet, kraljica.«
»Ne boš me zapustila, kadar pride. Asti?«
»Ne mogla bi te, tudi če bi hotela. Usoda ie uaju združila do konca in ta je, mi-
nalnih postopanj in 43 konkurzov. V septembru jih je bilo prijavljenih 51, oz. 40.
g Produkcija premoga v Avstriji. V
avgustu mesecu t. 1. so nakopali v Avstriji 233.182 ton premoga, uvozili pa 362.652 ton premoga in koksa. Produkcija v septembru 1924. je bila 226.354 ton.
g Produkcija premoga v češkoslovaški. Produkcija premoga v t. 1. je znatno višja od lanske. Tako se jo v prvih devetih mesecih tek. leta nakopalo 10.9 milijona ton črnega premoga (v istem razdobju lani 7.9 milijona), 15,15 milijona ton rjavega premoga (v istem razdobju lani 11.1 milijona ton) in produci-ralo 1.5 milijona ton koksa (v istem razdobju lani milijon ton).
g Obtok bankovcev v Češkoslovaški. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je znašal dne 81. oktobra L 1. 8586 milijonov češkoslovaških kron, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 23. oktobra t. 1. porast za 763 milijonov češkoslovaških kron.
g Izkoriščanje vodnih sil v Češkoslovaški. Vodne sile ČSR se cenijo na 1,800.000 k. s., od katerih pripada na Češko 600.000, na Mo-ravo in Slezijo 250.000, na Slovaško 750.000 ter na Podkarpatsko Rusijo 200.000 k. s. Od teh je izkoriščeno v Češki približno 100.000, na Moravi 15.000, v Šieziji 8.000 ter na Slovaškem 30.000 k. 8. Obratuje 17 elektrarn z izrabo 52.000 k. s., ki dajejo na leto 189 milj. kilovatskih ur. Izmed večjih elektraren moramo omeniti: a) elektrarno na Vltavi pri Mi-rovicah, s katero se dobi energijo 4.660 k. s.; b) elektrarno na Ohri pri Kadani z energijo 8.000 k. s. Izmed projektiranih večjih električnih central v Češki navajamo: a) elektrarno na Hrudimci pri Seči, kjer se projektira izkoriščanje vodne sile 3.500 do 7.500 k. s.; b) elektrarno na Labi pri Strekovu, kjer se bo izrabilo 400 kubičnih metrov vode, ki bo dala energijo 22.400 k. s.; c) elektrarno na Vltavi pri Stehovicah z energijo 29.400 k. s. Tudi v drugih deželah CSR so projektirane vodne elektrarne, da se sistematično izpolni elektrifikacija ter pridobljena električna energija razpelje po vsem ozemlju češkoslovaške republike.
Borze.
6. novembra 1924
DENAR.
Zagreb: Italija 2.992C 3.0020 (3—3.03), London 315.90—318.90 (312.50—315.50), New-york 68.50—69.50 (68.20—69.20), Pariz 3.5825 do 3.6325 (3.6150—3.6650), Praga 2.0530 do .2,0830. (2.05—2.08),' Dunaj 0.0968—0.0988 (0.0967.50—0,098750), Curih 13.30—13.40,(13.30 do 13.40), efekt dolar. 67.75—68.75 (67.50 do 68.50), — Tendenca rezervirana, promet minimalen, blaga je bilo le malo na razpolago.
Curih: Belgrad 7.55 (7.55), Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.2350 (1.2350), Italija 22.47 (22.62), London 23.71 (23.60), Newyork 518.70 (519.20), Pariz 27.05 (27.22), Praga 15.4750 (15.4750), Dunaj 0.007310 (0.007325), Bukarešt 2.90 (2.90), Sofija 3.2850 (3.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 1028, Kodanj 12280, London 324200, Milan 3069, Newyork 70935, Pariz 3700, Varšava 13600. Valute: dolarji 70460, angleški funt 322400, francoski frank 3665, lira 3040, dinar 1022, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Devize: Lira 147.25, Zagreb 49.20, Pariz 177.375, London 155.05, Newyork 33.95.
šlim, še daleč Jaz sem tvoja, kakor si ti nekoč bila moja, ko si ležala na mojih prsih, toda ne prosi me več, da bi klicala Amena s prestola.«
5. poglavje.
Ramcsov boj s princem iz KeŠa.
Potem so se vršile v Tebah ves mesec slovesnosti in Neter-Tua, »Slavna v Raju in Hathori, Močna v lepoti, Amenova Jutranja zvezda*, se jih je morala vdeleževati kot novokronana egipčanska kraljica. Slovesnost se je vršila za slovesnostjo in pri vsaki je bil eden izmed njenih snubcev častni gost.
Ko je minila, jo je njen oče faraon s svojimi svetovavci opazoval in izpraševal, -ali ji je ta mož bil všeč. Tua pa je bila modra in ni hotela naravnost odgovoriti ter se je na ta način večine snubcev znebila.
Prosila je, naj prinesejo zapisek o prikazni njene matere Ahure in naj ga pred njo preberejo; ko so ga prebrali, je opozorila da ji je Amen obljubil kraljevega ženina in da ti poglavarji in generali niso kraljevskega rodu ter da torej Amen ni o njih govoril;.ona da si ne upa pogledati moža, ki ga ji bogovi branijo.
O drugih, ki so izjavljali, da so kralji, ki pa niso mogli zapustiti svojih dežel in so se dali zastopati po poslanikih, je govorila, da se ne more odločiti, ker jih ni videla; kadar pridejo na egipčanski dvor, si jih bo ogledala.
In tako je slednjič preostal en sam snubec, mož, o katerem je dobro vedela, da želijo faraon in njegovi svetovavci, naj bi ga vzela za soproga. To je Amathel, princ iz Keša, čigar stari oče je vladal kot kralj v Napati, velikem mestu na jugu, v deželi, ki so jo nazivali otok, ker jo jo Nil objemal i
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo la leta 1921. 63.50-66, 2Y»% državna renta u| vojno škodo 110—113.50, Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubi lanska kreditna banka, Ljubljana 215—232, Merkantilna ban, ka, Kočevje 125—128, Prva hrvatska Štedionica, Zagreb 916 (denar), Strojne tovarne iti livarne, Ljubljana 130—147, Združene papir-i niče, Vevče 110—120, »Split« anon. družba za cement Portland 1416—1490, >Nihag« d. d. z4 ind. i trg. drvom, Zagreb 65—85, 454% kom, zadolžniee Kranjske deželno banke 89 (blago)., 4 'A% zastavni listi Kranjske deželne bankd 17.50 (blago).
Zagreb: Hrvatska Eskomptna banka, Zan greb 109—11, Hrv. slav. zem. hipot banka, Zagreb 56.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 104, Ljubljanska Kreditna banka Ljubljand 215, Srpska banka, Zagreb 82—85, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 102.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 850, Na-i rodna šurnska industrija, Zagreb 65, Guttman 780, Slavonija 72—74, Trboveljska premogom kopna družba, Ljubljana 460, Vojna odškod-» nina 111—113, 7% drž. inv. posojilo 65.
Dunaj: Alpine 381.000, Greinitz 137.000, Kranjska industrijska družba 477.000, Hrvati ska eskomptna banka 109.000, Leykam 150.000, Slavex 200.000, Slavonija 71.000."
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizi 6, 7, 8, \ fco meja 1450; deske 20, 25, 30 mm, III. vrsta, fco meja 530—540; remeljni 7/7, 8/8, I. in II., fco meja 700; brusni les po uzancah Ljubijan* ske borze, fco nakladalna postaja 223; testonl od 2.25 m, 25 cm, od 10—29, media 23 cm, fco meja 600; bukova drva, obrobljenci, fco na-i kladalna postaja 4 vag. 19, 19 (zaklj. 19)', Oglje vilano, izbrano (hrastovo, jagnjetovo, brezovo in bukovo), fco nakl. postaja 87.50. —i Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 390; pšenica bačka, parj Ljubljana 435; koruza bačka, par. Ljubljana 335; oves bački, par. Ljubljana 340; koruza! nova, garant, zdrava, par. Ljubljana 210; koruza, umetno sušena, novemb., par. Ljubljana 275; laneno seme, par. Ljubljana 675; pš©-« nična moka bačka, št. >0« bas., fco Ljubljana 625; pšenični otrobi, srednji, b/n, fco Ljubljana 215. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 440; fižol ribni« čan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 550; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450; fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 580; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 400; fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 500; fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 410.
Izpred sodišča.
Kaznovana tatica z Vodnikovega trga. %
zadnjem času nam poročajo dnevna poročila o raznih predrznih žepnih in drugih tatvinah, ki se vedno bolj množe po mestu, posebno pa na našem trgu. Večine teh tatov in tatic še niso zasačili, nekaj pa so jih le zalotili pri tem nečednem in predrznem poslu. Med temi, ki so jih zasačili je tudi današnja obtoženka Jožefa Žagar iz Ljubljane. Obtožena je bila, da je segla na Vodnikovem trgu v precejšnji gnječi v ročno pleteno košarico soproge bančnega uradnika Marije Rogelj, in ji je izmaknila denarnico, v kateri je imela Rogljeva okrog 130 Din. Priče, ki so cel dogodek opazovale, ga natančno videle in ki so tudi tatico prijele, so v celem obsegu potrdile obtožbo. Obtoženka se
z dvema rokavoma. Govorili so, da to za Egiptom najbogatejša dežela na svetu, zakaj tamkaj je bilo toliko zlata, cla so ga ljudje manj cenili kot baker in železo; bili so tam tudi rudokopi, v katerih so se nahajali lepi dragulji, in zemlja je dajala žita v preobilici.
Razen tega je v davnini rod faraonov, ki je izhajal iz mesta Napate, sedel na egipčanskem prestolu, dokler se ni egipčansko l judstvo pod vodstvom duhovnikov dvignilo in jih pregnalo, ker so bili tujci in so uvajali v deželo nubijske običaje. Zato je bilo določeno po neprelomljivem zakonu, da ne sme nihče iz njihovega rodu nositi dvojno krone. Rames, Tujin tovariš v mladosti, jo bil zadnji zakoniti potomec naslednikov teh faraonov.
A dasi so jih Egipčani bili premagali, jih je vendar še vedno srce bolelo za bogatim ozemljem Napate, ki so ga bili izgubili. Ko so namreč ti faraoni padli, je Keš proglasil svojo neodvisnost in si je izbral dmgo vladajočo rodovino, katere prestolonaslednik je bil Amathel, princ iz Keša.
Upali so torej, da dobijo deželo nazaj po poroki med Amathelom in mlado kraljico Neter-Tuo. Zakaj od njenega rojstva so si egipčanski velikaši in svetovavci ter faraon sam, ki ni imel sina, s katerim bi jo mogel poročiti po starem običaju dežele, jirizadevali, da dosežejo ta cilj. Po skrivnem dogovoru se je princ Amathel bil udeležil kraljičinega kronanja; njono roko so mu bili z.agotovii pod edinim pogojem, da pride z njo prebivat v Thebe. Res je sicer, da je bilo tudi drugih snubcev dovolj, toda leti so bili, kakor se je dobro vedelo, samo i gruče, s kaierimi so razveseljevali iindstva.
je zagovarjala, da ni mela namena ukrasti tujo denarnico, marveč, da je le v gnječi pomotoma segla v tujo košaro mesto v svojo in je vzela denarnico v dobri veri, da je njena. Rekla je tudi ogorčena, da njej ni treba krasti, češ, da ima sama dosti denarja. Seveda ji tega vzpričo jasnega pričevanja ni nihče verjel. Ker je bila obtoženka že radi tatvine in goljufije kaznovana, jo je obsodil sodnik radi poskušene tatvine po § 460. kaz. zak. na 1 mesec strogega zapora in povračilo vseh stroškov.
Pazite na otroke! Užitkariea 65 letna Marija Pavli je bila obtožena, da je opustila potrebno nadzorstvo svoje 4 letne vnukinjo Dragice Jamšček iz Domžal. Otrok je starki ušel že popoldne od doma in so ga našli še le pozno zvečer utopljenega v «mlinšci«. Stari ženi je otrok pobegnil, ko jo bila ona nverjena, da se igra v veži, in ga je tudi sin takoj klicat. Mislila ,je, da ,ie šel otrok s sosednimi otroci na domače igrišče tn ga je tudi žena dolgo, toda zaman iskala. Na nesrečo so se zmislili še le, ko je prišel večer. Žena je bila oproščena.
Težka posledica fantovskega pretepa. .V Jalenovi gostilni na Savi na Gorenjskem »o se sprli 10. avgusta domači fantje. Iz spora je nastal pretep, pri pretepu je igral zopet glavno vlogo nož. Najbolj surov jo bil delavec Rudolf Bregant. Potegnil je brez vsakega, povoda nož in je sunil Franceta Lancnerja v hrbet, Jakoba Mencingerja pa v mečavo nad levim lopatičim grebenom. Druga poškodba ni bila ravno tako težka, pač pa ima poškodba Lancnerjeva strašne posledice. Fanta so prinesli k obravnavi Iz bolnice na bolniški nosilnici, katero so položili 7, bolnikom pred sodno mizo poleg »atožne klopi na kateri je sedel njegov tovariš, ki ga jo oklal. Sodni zdravnik dr. Travnar, ki je oškodovanca že enkrat pre-iskal, pa je zahteval, da se mora počakati ua razvoj in posledice poškodbe, je ugotovil včeraj ponovno: Rana na hrbtu, prerez mišičevja prsnih vrtancev čez hrbtenico. Spodnje telo nepregibljivo, noge ohromele. Z desno nogo ne more fant niti malo zmigniti, levo pa le malo v stopalu dvigno. To je posledica ohromelosti živca Ziveo pa, kot je včeraj ugotovil dr. Travner, vendar ni še popolnoma uničen. Ozdravil bo morda
fant, toda zdravljenje zna trajati še več let, popolnoma zdrav pa ne bo več. Obtoženi Bregant pe je zagovarjal s silobranom, katerega pa ni mogel dokazati. Da je bil on napadalec. in to še od zadaj, kažo že jnsno poškodba na hrbtu. Obsojen je bil Bregant po § 155 radi težke telesne poškodbe na eno leto težke ječe, vštevfii zapor od 11. avgusta in bo moral plačati stroško, takso 100 Din in pa Lancnerjn 10.000 Din za bolečine, za odhod zaslužka po 200 kron dnevno od dneva poškodbe do včeraj izvzemši praznike in nedelje. Nadaljna odškodnina pa se bo določila kasneje civilno pravnim potom, tako da bo fant surovost zelo drago plačal.
Trganje rubežnih znakov, ki so prilepljeni na zarubljene predmete, je strogo prepovedano ln seveda tudi precej občutno kaznivo. Rubežen je sploh nerodna stvar, sitna za eksekutorja in pa za zarubljenca, in veliko nerodnosti se napravi ravno pri rubežni. Povsem neopravičeno se spravijo večkrat ljudje nad uradnega uslužbenca, kot bi on povzročil to zlo, dasi jo on pri lom najmanj kriv in je zakrivil rubež dolžnik sam. Tako je pustil vsled trme ali neprevidnosti, precej dober posestnik Jakob K. iz radovljiškega okraja, da jc prišlo radi neke manjše tirjatve do rubežni. Zambili so mu mizo, peč, nekaj stolov in pa en oblič. Ko je hotel zarubiti eksekutor prvi oblič, ga je mož vzel in ga je iz jeze razsekal. Končno pa je bil poleg tega še obtožen, da je potrgal iz zarubljenih predmetov vse rubežne znake. Pri obravnavi je mož priznal, da je razsekal oblič, zanikal pa je, da bi potrgal znake in je trdil, da so to napravili otroci. Upniki pa s tem res niso bili oškodovani. Ker se senat ni mogel uveriti, da bi res on znake potrgal, je bil mož z ozirom na njegovo razburjenost, ki je imel radi tega že itak dosti sitnosti in stroškov, za enkrat oproščen, ker se mn ni mogel dokazati namen po § 1. d. z. in ker ni nastala s tem nobena škoda za upnika in ni izključeno, da je znake potrgal res otrok, ko se je igral.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S
Colombo Ccylon Tea f med dobrimi najboljši. t ■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
S
DRAMATIČNIM ODSEKOM NASITI DRUŠTEV
priporočamo sledeče igrokaze: Mešane vloge: Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh
dejanjih. Din 22.-—. Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Ske-
tovi povesti priredil M. Bajuk. Din 22.—-. Tihotapce. Ljudska igra v petih dejanjih. Po
Jurčiču priredil M. Bajuk. Din 22.—. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Kor-bar. Din 22.—. Hlapec Jernej in njegova pravica. Cankar-Skrbinšek. Drama v devetih slikah. Din 18.-.
Pogodba. Burka s petjem ▼ dveh dejanjih. Dr.
Ivo Česnik. Din 8.—. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih
dejanjih. F. S. Finžgar. Din 18.—. Razvaline življenja. Ljudska drama v treh dejanjih. F. S. Finžgar. Broš. Din 30.—, vezano Din 40.—. Tekma. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton
Funtek. Din 20.—. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Spisal N.
V. Gogolj, preložil Iv. Prijatelj. Din 20.—. Martin Krpan. Dramatska pripovedka v petih
dejanjih. Spisal Fr. Govekar. Din 26.—. Dom. Drama v štirih dejanjih. Spisal Janez
Jalen. Din 22.—. Mati. Dramatske slike v treh dejanjih. Spisal
Ksaver Meško. Din 28.—. Turški krii. — Tri sestre. Igri v treh dejanjih.
Spisal dr. J. Ev. Krek. Din 14.—. Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah. Dr. J. Ev.
Krek. Din 8.—. Mati sv. veselja. Skrivnost vstajenja v petih
dramskih slikah. S. Strdenko Din 16.—. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. Din 8.—.
*
Burke in šaljivi prizori. 18 enodejank. Din 20.—, vezano Din 28.—.
1. Carodejna brivnica. Burka v 1 dej. za mešane vloge. — 2. Radi nagrade. Burka v 1 dejanju, samo moške vloge. — 3. Cašica kave. šaloigra v 1 dej., samo ženske vloge. — 4. Zaklad. Burka v 1 dej., samo moške vloge. — 5. Vedež. Burka v 1 dej., mešane vloge. — 6. Poboljšana trmoglavka. Ženske vloge. — 7. Luknja v namiznem prtu. Sala v 1 dej., ženske vloge. — 8. Dve teti. Šaloigra v 1 dejanju, ženske vloge. — 9. Na skalnici. Dve sliki.
Ženske vloge. — 10. Pred sodnikom. Sala. Moške vloge. — 11. ženin Miha. Šaljiv prizor. Moške vloge. — IZ Zamorec. Šaljiv prizor. Moške vloge. — 13. Junaki. Šaljiv prizor. Moške vloge. —
-----------—...»	. »	.»Vit «. ivmiiv,
14.	Trije učenjaki. Šaljiv prizor. Moške vloge. —
15.	Tihotapci. Burka. Moške vloge. — 16. Opeharjeni žid. Burka za moške vloge. — 17. Izgubljena
<e vloge. — 16. Opehar-
------ ...„„„v vloge. — 17. Izgubljena
stava. Burka za moške vloge. — 18. Čudna kupčija. Šala za moške vloge. —
Sovražnik žensk. Enodejanka (mešane vloge). Din 12.—.
Starinarica. Enodej. šala. (Mešan«, vloge). Din 12.—.
Ce sta dva. Enodejanka. Sala. (Meš. vloge). Din 12.—.
Vse naše. Burka enodejanka (samo za moške vloge). F. S. Finžgar. Din 18.—.
Na krivih potih. Igra v 5 dejanjih (samo ženske vloge). Din 12.—.
Veseloigre in šaljivi prizori za samo moške ali samo ženske vloge. Din 16.—. fSokratov god (mešane vloge). — Nocoj je
ftrav lep večer (moške vloge). — v posredovalnici ženske vloge). — V hudih zadregah (ženske vloge). — Gospa Kordula (ženske vloge).
Nedeljske ure na društvenih odrih. S.
Sardenko (samo ženske vloge). Din 16.—.
(Nevesta z Libanona. — Selški angel. — Dve prerokinji. — Ženin z Nazareta.)
Smrt pravičnega. Igrokaz v 2 slikah
za ženske vloge. Din 1.—,
CENIKI brezplačno na razpolago!
Naročila sprejema JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani.
Meieoroiogfčno poročilo.
LJabliann 306 m n. m. vlš.
Normalna baroraeterska višina 73fi mm.
CttS OpHS4>- ran ia	nai o-motu i v mm	iurn.u-mtjtei 7 C	Pfinruii. 'lilerenon v O	Nebo, vetrovi	i'a<ia»ui' t mm
6./11. 21 b	740-6	10-5	-- 0-7	obt. 1) M 1	
6./11. 7 b	739-6	99	0-6	obl.	OH)
6./11. li b	739 J	111	0-7	obl. i.	
«1 n
w
a a
HSaBHBraBBSBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBHIlIBHaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBHBBBBBBBBBBRBElB. 1I1IIIIIIB1UIIIIIII
Od pondeljka 3. novembra do sobote S. novembra t. 1.
vcililco. jesenska prodaja ostankom
Tekstilbazarju
manulakfurnega blaga po izjemno znižanih cenah pri
a
K
nam bbi
Prodafa skozi cel teden vsak dan T
Lfublfana, Krekov trg štev. tO prvo nadstropje
Ceniki zastonj I
=en=ni=nissm=m=ni=:iii=iii=:»ii=iii=»n=»»=:»ii=in
Inserirajte v „Slovencu"
:=i!!==ili=:llJ=!!l=lll=lll=H!=ih=lis=:l!l=lll^;lll=:iM™.l!l
........................PLANINSKI KROMPIR
suh, lep, najboljši letošnji, na dom postavljen po 5.50 K, večji odjem popust. Naročila se sprejemajo iz prijaznosti v trgovini g. Franc Piškur, Stari trg 6.	6978
Zanesljiva starejša
MOŠKA MOČ
išče za nekaj ur dnevno primerno službo, najraje v kaki pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6979.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog oziroma stric, svak, gospod
Martin Mezek
vpok. sluga Mestne hranilnice in posestnik
po kratki, zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 5. novembra izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb dragega nam nepozabnega se vrši v petek, dne 7. novembra ob 4. uri popoldne iz drz. bolnice na pokopališče na Vič.
Rožna dolina, dne 6. novembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALL
VEČJA TOVARNA ČEVLJEV
jat> IŠČE za takoj ali pozneje agilne in reprezentativne
POTNIKE
fci imajo v tej stroki dokazano dobre uspehe. — Ponudbe z navedbami circulum vitae in 8 sliko na naslov: ALOMA COMPANV — Ljubljana, pod šifro »POTNIK« 10.
HEMEŠiSEIHEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEM!
barve, Srnllar take, kit, emaile, Jopiče in zajamčeno čisti firnei najboljše kakovosti nudi
MeciK-Zanki
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.
liEUiEHlElilEiitEiiiEliiESjiEiiiEiii
Izdaja konzorci) »Slovenca«,
SVARILO!
Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Avrelija Oroszy; tuai ni upravičena sprejemati na moj račun plačil. Sploh ne jamčim za nikaka dejanja, katera bi imenovana storila v mojem iincnu. Priznam le to, za kar dam pismeno dovoljenje.
Vrhnika, 7. nov. 1924.
VIKTOR OROSZY.
Bivši orožnik
31 let star, samski, vešč slov., srbo-hrvat. in nem. jezika, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na upravo. 6980
Sprejmem v stalno službo
dobrega ŠTOLARJA
ki je popolnoma vešč v izdelavi MEHANIČNIH STOLOV. Plača dobra, nastop takoj. Vpraša se pri upravi »Slovenca« pod stev. 6951.
Lep krompir
prodaja na drobno po Din 1.30 tvrdka
Nudim vpleftie (kite) lasna obročke,
Barvanje las r 0r»l Ren«.
M. PODKRAJŠEK
frizer 28 dim« ia gospode
DRUŽABNIK
z 150 do 200.000 Din kapitala se IšCE, za trgovino samo na veliko (2 dobro vpeljana predmeta) v Ljubljani z sodelovanjem v pisarni. — Cenj. naslove pod šifro »Dober predmet« na Aloma Companv, Ljubljana.
Trgovski učenec
pošten in priden, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovini meš. blaga. V. AVSEC - STIČNA.
~~ GOSLI
prodam za 360 Din. Naslov pove uprava pod št. 6991.
Dobra pisarn. MOC
IšCE mesta. Gre tudi kot občin, tajnik. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo pod šifro »ZMOŽEN« 6992
Pozor, KOLESARJiT
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, emajlira-nje z ognjem in ponikfanje. Na željo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. j TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.	6828
Vagon krompirja
korenja 1 krt masla na dan
in=m=iii=m=:in=;m=in=:iii=iii=riii=ni=st»=:iii=iiisB
Poravnajte naročnino
lii=gii=lii=lia=Mi=ni=:t!i=:iii=iii=iii=iiS=iii=i!i=:iii=1
KLAVIR
dobro ohranjen, črn, naprodaj. Več se poizve: Krako,ski nasip 10, trafika.	6942
Službo v župnišču
išče KUHARICA z dobrimi priporočili in že več let gospodinja na večjem posestvu. Naslov v upravi pod št- 6940.
HIŠA
tik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, s takojš. prostornim stanovanjem — ugodno naprodaj. Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, Ježica
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovcc
Detel,no seme i žol in sobe,
kupuje Sevei & Komp., Linbijana,
WoltoT» al. IS.
ima naprodaj neki župnik. — Ponudbe r.a upravo pod (>°24
POKVARIENO in zdravo VINO ter VINSKE DROZE
se sprejmejo le v večji množ.
v prekuho
za žganje. Ponudbe na K. Milkovič, Moste 79 p. Ljublj.
KLAVIR prodam
po nizki ceni. — Naslov pri upravi pod številko 6936.
A. VOLK
Resljeva cesta št. 24.
NASLOVE
oddajalcev in pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev in nepremičnin, dobile prot' mali odškodnini pri »POSREDOVALCU« — Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 23. 6960
Stenski hoSedar za i.
v ofeifiajnem formatu ln okasni opremi Je Izdala ter od laja umo na debelo preprodajaioem proti voijemn popa«ta
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana
jaslice za cerkve
v 2. velikosti, krasno izdelane, se dobijo po zelo ugodni ceni pri A|ni7 7delavnica za cerkveno tvrdki MlUJt	umetnost - MARIBOR,
Strossmajrerjeva ulica štev. 3.	6S44
JSF- Slike in ceniki »e pošiljajo brezplačno.
EiHEHIEIIlEHlE!
•ItlEIIIEIIIs
v ,Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ aaročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in jc torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal Sc vedno
lili§P€§il€l$i!
E!!!E!!IE!!3E!!!E!!!=!!IEIIIE!!IE!llr