Leto IX.
V Celji, dne 17. februvarja 1899.1,
»
Štev. 7.
lakaja, vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer fr&nkirano. — Hokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pel-ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld.,
pol leta l jfJd. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera nai se poSilja: Upravništvn .Domovine" v Celji.
„Proč od Nemcev!"
Tako se je glasila parola slovanskih narodov že pred 50 leti, ko so spoznali lokavost, s katero se jih hoče napraviti zavisnim od pruske ideje ter ustreči težnjam poedinih neodrešencev.
V resnici pa ni prišlo to uverjenje Slovanom šele s početkom 1849. leta. Oh, ne; pravične mržne do nemškega življa se je Slovan navžil že stoletja poprej, nemška .kultura" ga je krvavo žulila v obliki tlačanskega jarma domačih nemških graSčakov. Kaj čuda tedaj, da si Je zbegani Slovan predočival v pošiljanju «taip&čine v Frankobrod, sedaj po odpravi tlake kot neposredno podvrženost tujemu, nemškemu tlačanstvu. Govoril je leta 1849 slovanski, oso-bito še slovenski narod zato tako odločno ter povedal svoje mnenje: Pod Nemce nikdar več! ker je sedaj v podeljeni mu ustavi stoprav še le. govoriti — smel.
Znano je, da je bila Avstrija v tisti dobi v nekakem zveznem razmerju z Nemčijo. Ko se je spomladi 1. 1848. začelo tresti in podirati v Avstriji, menili so nekateri avstrijski Nemci, ki so že tačas občutili za pruskega orla tisto neozdravljivo bolest, kakor dandanes Wolf Schone-rerjevi pristaši, da je napočila najlepša prilika omahniti v naročje Prusiji. V splošni zmedenosti prisilili so slabotno vlado, da je sklicala skup ščino v Frankobrod. Moogo v nemškem duhu izšolanih slovanskih razumnikov je pritegnilo tačas z nemškimi prenapetneži. Agitovali so med ljudstvom za volitve v Frankobrod ter se dali voliti zastopnikom. Nekatere je še pač srečala pravočasno zdrava pamet, da niso hoteli potovati meseca maja 1848 v Frankobrod. Drugi so se osmešili, da so skupščino obiskali, ne da bi bili s tem kaj dosegli.
Meseca januvarja pa se je udala avstrijska vlada opetno Schmerlingovemu pritisku ter raz- '
pisala volitve v frankobrodsko skupščino. Tu pa se je avstrijska vlada lahko prepričala, koliko je jedno leto borbe, podučevanja in državljanske prostosti oživilo narodno zavest ter dozorelo slovanske značaje. Po vsem Slovenskem je bil narod iz lastnega nagiba jednoglasno zoper Frankobrod. Od vseh strani je odmeval klic svobodnih slovenskih državljanov pri volitvah: »Proč od Frankobroda, proč od Nemcev! Mi imamo svojo ustavno državo, svojega ustavnega cesarja, pri Nemcih nimamo kaj iskati! Nemec ni bil Slovanu še nikdar prijazen!"
Mnogo je bilo tudi Nemcev, ki so zahtevali s Slovani vred od vlade, naj pokliče svoje poslance iz Frankobroda domov.
Državni zbor je imel že tačas slovansko večino, katera je vlado ves čas podpirala, a v zahvalo je odgovorila na premnoge njihove interpelacije s pozivom iti v Frankobrod.
Ako je kedaj ljudska volja božja volja, bila je to ob priliki volitev v Frankobrod. Najbolj odločno. ..so se uprli voiiici -i K t-nju, ki so podali zoper nameravane volitve .daljšo prosveto, v kateri je najbolj značilna nna točka, ki pravi: »Frankobrcdske postave so škodljive in nevarne naši katoliški veri, naši slovanski narodnosti. Mnogo teh postav se začne: »Vsak Nemec ima pravico" itd. Nevarnost od Nemcev priča že zgodovina. Že zdaj lazijo nemški berači križem naše dežele; kaj bo še le potem, če se vsemu nemškemu »rokovnjaštvu" odpro vrata v slo venske dežele? Ministri nimajo pravice nas prodati Nemcem. Mi smo lahko brez Nemcev, čeravno Nemci trdč, da ne morejo biti brez nas; čemu bi se jim klanjali? Nemška politika je sovražna Slovanom."
Tako je govorilo slovensko ljudstvo o Nemcih pred ravno 50 leti. Danes bi v stari naši ustavni državi takšne resolucije najbrže ne zagledale belega dne.
V državnem zboru pa je prečital v imenu slovanskega kluba neumrljivi Palacky resolucijo kot jednoglasno mnenje slovanskih poslancev. V tej resoluciji so bila očitanja do vlade, kakor: Vlada hoče s priznanjem nemške skupsuine / Frankobrodu pomagati onim, ki bi radi tfšr^li Avstrijo. Avstrija zamore obstati le na podlagi narodne ravnopravnosti, a Nemčija bi temeljila na prevladi svoje narodnosti. Nemec se lahko čuti domačina v Avstriji, nikdar pa ne more tega Slovan, Lah in Madžar v Nemčiji. (Žalibog da prvi vsled nasprotujoče jim politike se niti v Avstriji ne morejo vselej čutiti — domače.)
Narodova volja je zmagala. Slovani pa niso obranili s tem le sebe in svojo narodnost, temveč so potegnili zadnji trenutek in šiloma tudi avstrijsko vlado od groznega brezdna, kamor so jo zvabili škodoželjni Pangermani. In tukaj ni bilo časa za ozir in uljudnost, nego krepko je trebalo zgrabiti, lahkomišljeno vlado ter ji zado-neti na uho: »Proč od Nemčije, proč od nemške lokavosti!"
Slovani se tudi res niso dolgo pomišljali. S tem pa so se hudo zamerili nemškim zape-ljivcem. Narodnostna nasprotja so se od onega dne podvojila. Za to požrtvovalno pomoč nas je avstrijska vlada, nekako čudno nagradila, kajti tlači nas še danes njena — rešilna talija.
Ne podpirajmo tujcev!
»Ko bi tisočaki, ki smo jih Slovenci znosili in jih še nosimo" Židom, Nemcem in Lahom v njih prodajalnice, ostali v naših domačih žepih, govorili bi lahko o lepšem blagostanji slovenskega naroda, nego je sedanje!"
Ti tuji kapitalisti, ki so pred leti prišli med nas, so dobro poznali našo nrav in slabost, in izkoriščati so jo jeli na vsej črti, a ne le kapitalisti, — tudi doma izrejeni ljudje, pa prekrščeni v Nemce in Lahe, od rojstva sem pa
LISTEK.
Doma in na tujem.
Poučna povest za n&rod.
Poljski spisal Eelicijan Pintowski.
Poslovenil P o d r a v s k i.
»Čuj Janko", je dodala naposled, »ali se nočeš več vrniti k svojim?"
»Hotel bi", odvrne Janko, »toda ne morem, ker nimam s čim."
»Kaj ko bi pisal starišem?"
„0, tega nočem."
»Ne govori tako, saj ti vendar stariši niso učinili nič žalega."
„Nu, dobro, Jožefova, toda dovolite, da to stvar še nekoliko pomislim."
Nekoliko dnij pozneje je Janko zdirjal k Jožefovi, da oba skupaj zložita pismo do sta-rišev. In zložila sta pismo dokaj pokorno in dolgo, v katerem je Janko prosil stariše od-puščenja radi britkosti, katero jim je provzročil s svojim odhodom ter za to, da jim doslej ni pisal. Na to je prosil Janko za potreben denar za vožnjo, ako so v stanu mu toliko poslati ter proti koncu pisal:
»Ne opisujem vam ničesar od tega, kar sem tu delal, ker za to bi bilo treba več pol papirja, torej vam hočem vse to povedati po vrnitvi, ako mi Bog učakati dovoli."
Čez štiri mesece po odpošiljatvi tega pisma je Janko že dobil denar ter nenavadno urno spravljal skupaj svoje reči, dasiravno je teh imel komaj toliko, da jih je lahko povezal v sveženj.
Jožefova je sedela pri njem v sobi ter žalostno rekla:
»0 Bog! kako si ti Janko srečen, da se vračaš v ljubljeno našo domovino k svojim! Kaj ne, da imam zlobno srce, da namesto veseliti se s teboj, čutim v sebi neko žalost in zavist. Oh, ali se tudi jaz kedaj vrnem v preljubljeno domovino! ..."
Med tem je nekdo potrkal na vrata, na kar stopi v sobo nek neznan človek ter vpraša Janka po naslovu in ko mu ga Janko pove, mu reče tujec:
»Nek gospod je poizvedoval za vami na policiji, in ko so mu dali vaš naslov, me je poslal sem z naročilom naj vas k njemu pripeljem".
»Kako se imenuje oni gospod?" vpraša Janko.
»Ne vem", odgovori prišlec, »ker sem samo poslanec. Naročil pa mi je vam povedati, da je bil močno bolan, da je Španjolec iz otoka Kubs in da vi boste že vedeli, kdo je to."
»Moj gospodar", zakliče Janko po poljski, »Jožefova moj gospodar je ozdravil, jaz pa sem izmolil že marsikteri Očenaš za mir njegove duše. Počakajte tukaj, Jožefova, jaz takoj skočim k njemu."
Poslanec je odpeljal Janka čez par ulic ter ga dovel v Španjolčevo stanovanje.
»Janko! pošteni Janko!" zakliče Španjolec, »kako me veseli, da sem te našel."
Razgovor bil je dokaj prisrčen. Janko je povedal Španjolcu, da se odpravlja domov, s čemur je spravil poslednjega v nemalo zadrego.
»Ah, veš", je dejal Janku, »zelo bi me veselilo, da bi še ne odhajal danes, marveč ostal še kakih štirinajst dnij tukaj, ali vsaj jeden teden."
»Ali bi me potrebovali gospod?" vpraša Janko.
»Ne, ne mislim te pridržati radi sebe," reče. Španjolec, »marveč radi tega, ker 3em sedaj brez denarja ter ga dobim še le čez dva tedna, ali nemara že v jednem tednu od doma,
ubožni sloji, — pričeli so z malo trgovino ali obrtnijo, — danes so premožni ljudje, ki so si z našim denarjem nakupičili vse kar imajo. Pa v zahvalo zato gledajo nas zdaj „od spodaj gori" ali pa „čez rame" ! Čemu je treba prenašati nam zdaj tako izzivajoče zaničevanje?
Koliko pa je nasprotno Slovencev, ki bi si bili opomogli z nemško ali laško podporo ? Bi jih pač lahko na prste sešteli!
Seveda bi se nam bile imele že davno prej oči odpreti in svetovalci roditi, ki bi nas bili na pravo pot pripeljali.
Blagostanje našega naroda je odvisno v prvi vrsti od lastne pomoči, tujec ne donaša k temu prav nič, pač pa nas izkorišča, dobiček pa uporablja v svoje namene.
Kaj pa imamo Slovenci od tujih zavodov, kjer leži naš denar nakupičen, od tuje obrti in trgovine, ki smo jo podpirali skozi leta in leta. Nič! Sovražnike smo si izrejali, ljudi, ki so se in se nam še v obraz laskajo, za hrbtom pa se nam posmehujejo in nam škodujejo kjer morejo.
V sedanji dobi političnih bojev pa je pred vsem naša dolžnost sovražnikom našega naroda odpovedati vsakršno prizanesljivost, ker, kdor ni z nami, je proti nam. Nikakor torej ne gre, da bi tacega sovražnika podpirali, ki nam ne da nič skupiti, pač pa nas gmotno uničuje če more!
Pri tem bi nas morala voditi zavest, da smo tudi sami že dovolj samostalni ljudje doma, da ne živimo od druzih, pač pa drugi, tuji ljudje od nas.
Če bomo shranjevali svoj denar doma, v kupčiji, obrtniji in trgovini, obračali se le do svojih domačinov, bomo s tem sami sebi koristili a tudi rojakom pripomogli do ugodnejšega stanja. Dobiček bodo imeli ti in mi ž njimi.
Koliko tujcev živi med nami, ki nas le tedaj poznajo, kadar kaj koristi od nas pričakujejo. Po mnogih krajih redimo te ljudi s svojim denarjem, domače ljudi pa puščamo pomanjkanje trpeti in padati siromaštvu v pest. In dostikrat nam je ljubši najbrezvestnejši tuj obrtnik če le par slovenskih besed z nami spregovori, nego najvestnejši domač človek, ki nam prodaja isto blago in za isto ceno.
Pa poglejmo tujca doma! Tam postopa on z našim človekom brezozirno, če se med njim naseli in skuša s kakim podjetjem kaj pridobiti si. In gorje mu, kdor mora kruha na tujem iskati. Tak kruh je grenek! Mi pač vse bolj človeko ljubno postopamo s tujcem.
Bodimo tedaj samoljubni in brezozirni tudi mi in — ne podpirajmo tujcev, ne z denarjem, ne s svetom. Ko bodo čutili, da so od nas odvisni, postali bodo — krotkejši ljudje!
Celjske novice.
(Imenovanje.) Poljedelsko ministerstvo je imenovalo gosp. Jan. Sadu, orožniški vodja v Gornjemgradu, kancelistom rudniškega urada v Celju.
(Maškarada „Celjskega Sokola") je bila
letos še sijajnejša nego dosedajna leta. Med Slovenci si je pridobila ta vsakoletna veselica največjo privlačnost društvenih zabav. Od vseh bližnjih pa tudi daljnih slovenskih trgov in mest odzvalo se je mnogobrojno zabave- in plesaželjnih. Prekrasnih mask se nismo mogli zadostno na-gledati. Splošni opis teh in maskerade same prinesemo prihodnjič.
(Zabavni večer s plesom) „Celjskega pevskega društva" na pustni torek je zaključil naše društvene plesne zabave minulega predpusta. Odbor je priskrbel, da je bil to res zabavni večer, a tudi ples si nima kaj očitati. Moški zbor je zapel dokaj sigurno šaljivo popevko Imeli pa smo ta večer prvič priliko gledati in poslušati spretnega gledališčnega igralca, g. Perdana. Kot predstavitelj „Napoleonovega veterana" pripove doval nam je dovtipno hiperlolično o svojih vojaških doživkih. Končno nam je še podal nekaj šaljivih ter sarkastičnih kupletov, v katerih se je dotaknil naše najgrše narodne rane — nem škega blebetanja med narodnim ženstvom. Mar sikateri oziroma — katera se je čutila prizadeta vendar je vse brezizjemno ploskalo nadarjenemu uprizoritelju. Za celjske društvene zabave je g. Perdan dragocena pridobitev, naša dolžnost pa je tudi ga podpirati v njegovi obrti. — Mnogo zabave je priredil šaljivi kmetski kvartet (gg. dr Karlovšek, dr. Ravnihar, Stojan in Križman.) Med in po predstavah pa se je vztrajno plesalo.
(Lepo oliko) uče otroke v nemški mestni deški šoli v Celji. Ko so oni dan korakali učenci slovensko nemške gimnazije vsih štirih razredov s svojimi profesorji k sv. maši povodom polulet-nega šolskega sklepa, napadla je tolpa teh smr kovcev pred ljudsko šolo naše učence s „Heil in Sieg". Prašamo, kaj bi se zgodilo, če bi recimo na Dunaji, učenci tako sramotili profesorje in učence druge šole? In kaj se bode zgodilo v Celji ? Brž ko ne bodo ti paglavci še pohvaljeni! Saj so bili nemški profesorji v veliki zadregi, kaj naj se zgodi z učencem, ki je javno klical „heil Bismarckf," "Bheil Alldeutschland!" Kam pa vodi taka vzgoja, vidi se lahko vsaki dan po celjskih ulicah! Le.tako naprej, dan plačila tako ne izostane!
(Deželna norišnica v Celju!) Tukajšni nemški listič spomnil se je zadnje dni h kratu, da je v Celju nujno potrebna — norišnica. Ker pa je spoznal to potrebo v pustnih dneh, smemo upati, da se nujnost poleže, kakor hitro se — glave „sčajmajo". Pa ne, da bi se renegatska družba okoli „vahtarce" zavzemala za deželni blagor! Podružnico graškega Feldhofa zahtevajo v Celje iz naslednjih razlogov: v Feldhofu ni prostora; umobolne iz slovenskih pokrajin ne razumejo zdravniki, ker je vendar nemškega dež. odbora dolžnost (!) nastavljati nemške zdravnike. V Celju bi bilo drugače. Semkaj bi poslal dež. odbor tudi nemške zdravnike, toda takšne, ki slovenski govorijo in nemški mislijo. S temi
a vendar te moram nagraditi za storjeno mi uslugo in skrb, ki si jo imel z menoj."
„0, gospod!" zakliče Janko, „ko bi me hoteli tudi pozlatiti, vendar ne bi hotel počakati tukaj niti dva dneva, kaj še le dva tedna, kajti ali more biti zame kako veselje večje, nego je to, da se vračam domov!? . . . Sicer pa mi gospod niste nič dolžni, kajti to, kar sem učinil, nisem učinil za plačilo, marveč iz dolžnosti, ki mi je velela skrbeti za vaše zdravje."
„Zelo pošten si, da tako misliš", odvrne Španjolec, „toda drugače biti ne sme; mojo nagrado moraš sprejeti, torej ti jo pošljem na Poljsko, samo povej kam."
„Ako je že taka vaša volja", reče Janko, „pa vas prosim bodite tako dobri ter dajte meni odločeno nagrado tu neki ženski, katero vam takoj pripeljem."
Po teh besedah je Janko takoj zdirjal po Jožefovo ter se čez malo časa vrnil ž njo k Španjolcu, da mu jo predstavi.
Ko so se poslovili ter je Janko menil že oditi, vzame Španjolec iz mizice neko pisanje, opremljeno s pečatom ter reče:
„Hotel sem ti dati to ob enem z denarjem, ker pa tako kmalu odideš, torej vzemi sedaj
vsaj to moje spričevalo, v katerem je natančno popisano, kako si mi služil, kako tvegal za me svoje življenje in proti koncu kako malo ti je mar za denar, ker si poštenjak v vsakem oziru."
S solzami v očeh se mu je Janko zahvalil za ono spričevalo, ker je bilo zanj več vredno nego vse druge nagrade, kajti, če tega doma pokaže, lahko se opraviči vsakega suma, ki ga je razsejal o njem Anton po njegovi rojstni vasi.
„Sedaj pa mi res ni žal", je rekel Jožefovi, ki sta se vračala domov, „da sem pisal stari-šem po denar, ker s takim spričevalom v roki lahko pogumno stopim pred nje."
„Vidiš Janko", reče Jožefova, „kako ti Bog plačuje tvoje dobro delo, pa še denar dobiš povrh; jaz ga takoj pošljem za teboj na dom."
„Kaj pravite, Jožefova?" zakliče Janko; „da, zares v tej zmešnjavi sem pozabil vam reči, da mi tega denarja ni treba pošiljati, marveč da takoj pozovete semkaj svojega moža ter se vrnite ž njim v našo vas, v ljubljeno Poljsko."
„0, pošteni Janko!" zakliče Jožefova ter ga objame okrog vratu, „naj te Bog blagoslovi za tvoje dobro srce!" Na to se je razjokala od , veselja, da še enkrat zagleda svojce in svoj
zdravniki, uradniki in drugim osobjem ukrepil bi se znatno nemški značaj celjskega nemštva. — To so dokazi za bodočo norišnico v Celju. Deželni odbor bo imel gotovo toliko usmiljenja z „nemškim značajem" v Celju, da mu pošlje v ukrepljenje oddelek Feldhofa, koliko ga — slovensko govori, a nemško misli. Saj v Celju, kjer so vse stene po ulicah zaznamovane s „Heil", res trebajo „Heilanstalt" za — norce.
(Ponesrečena mestna klavnica v Celju i je vendar končno zgotovljena. Tem povodom je imel te dni mestni svet izvanredno sejo, v kateri so razvijali „strokovnjaki" usodno zgodovino tega mestnega napredka. Premetenim mestnim očakom ter narobe-strokovnjakom je pripisati, da se je za to prevažno stavbo dolga leta prepiralo, potem zidalo, podiralo, a zopet zidalo, tako, da so vrgli za to priprosto zgradbo namesto proračunjenih 35.000 gld. nič manj nego 68 000 gld. Zarad tega pa baje pridejo v spominsko ploščo, katero vzidajo v klavnico, zraven obrtnega znamenja: bikova glava med dvema sekirama — glave prvih referentov in veščakov iz mestnega sveta.
(Umetno razburjenje.) Vražje seme razpura in hujskanja ne ume kmalu kdo tako dobro sejati, kakor odpadniške pokveke okoli celjske vahtarce. Da ne bi proslula fakinaža pozabila svojega posla od zadnje slovenske slavnosti, piše ta listič, da namerujejo Slovenci letos o Bin-koštih zopet, „napad na nemško Celje", ker da hočemo takrat obhajati blagoslovljenje zastave „SIov. planinskega društva". Stvar je seveda iz najpodlejšega namena nesramno zlagana, ker si omenjeno društvo sploh niti zastave nabaviti ne misli, ker bi bila to nezmisel. In s kako pre-tilnimi in Slovence sramotečimi besedami se ta laž narekuje! Po našem mnenju bi ne škodilo državnemu pravdniku. da bi imel v desnici zadnji ministerski ukaz glede hujskanja, ko bere vah-tarčine laži.
Orkestralni koncert.
Ustno poročilo o zgodovini probujanja narodne zavesti v mestu Celji, nam pričuje, da je komaj četrt stoletja temu, odkar je ista kakor nežna cvetka vznikla iz rodne naše zemlje. Umni vrtnarji, možje jeklene volje in skalnega značaja so vzgojevali cvetko. Ščitili in varovali so jo pred
ledeno burjo, morilno slano.....in večkrat
je prešla srce in dušo njenih gojiteljev silna bojazen, da njihove sile ne bodo zmogle sovražnih elementov. Dolgo časa, več let je kazalo, da bode cvetka ostala šibke srednje rasti brez da/jnega razvitka ....
Tedaj pa smo ji zidali krasno varno do-movje — „Narodni dom". In danes glejte košato, krepko drevo, da je je veselje pogledati. Danes pa se več ne bojimo nobenega še tako silnega viharja.....
Kakor zrele sadove najlepšega obličja na tem drevesu narodne zavesti imamo naša narodna
rojstni kraj, česar se še ni nadejala pred jedno uro, dasiravno si je to tako vroče želela.
Čas je že bil podati se na ladijo. Janko je torej vzel sveženj ter urno zdirjal z Jožefovo k morju, kjer sta se še enkrat srčno poslovila in
Janko je odjadral proti domu.
* *
*
Na rojstnem pragu.
V drugi polovici meseca majnika 1884. leta oblaki skoro niso hoteli zapustiti neba in dež je pogostoma močil zemljo. Ljudje so se vznemirjali, ker v tem času je dokaj dela na polju, dež pa je oviral vsako delo, torej, dasiravno je bilo toplo in zeleno naokrog, vendar ni bilo videti ljudij na polju. Samo pod razpelom za vasjo klečal je nek človek v prazniški obleki pred podobo Križanega, bil se na prsi, govoreč:
„Odpusti mi Gospod, vse moje grehe ter dovoli, da s Tvojim blagoslovom stopim na rojstni prag ter najdem tam prijazen sprejem."
Dobre četrt ure je poteklo, a oni človek še ni dvignil glave. Tako je bil zatopljen v molitev, da ni slišal korakov iz vasi prihajajoče deklice.
Deklica prišedša h križu, jela je poslušati besede njegove molitve; noge so se ji zašibile
društva. Glavno s tega pogleda jih negujemo ter z veseljem opazujemo vsako stopnjo njihovega razvitka. In glavno s tega pogleda je vztrepeta-vala radosti vsaka žilica narodnih src, ko smo čitali skoro neverjetno vest: »Godbeni klub narodne čitalnice" v Celji, priredi orkestralni koncert."
Vest je bila resnična. Lepo število gospodov deloma Celjanov, deloma iz celjske okolice se je zbralo na odru v veliki dvorani »Nar. doma". Spretne roke so vodile lok, lepe čiste glasove so nam podajala glasbila — nad vsem pa je vladalo umno vodstvo g. A. Munde, katerega moramo v prvi vrsti zahvaliti na prireditvi koncerta.
Kar se tiče točk samih, katere je proizvajal ves orkester, o tem ni da bi sodili s strogo kritiškega stališča. Razven Ballinijevega potpu rija iz opere „Norme" in Rossinijeve kavatine iz opere „Barbiere di Sevilla" — katero slednjo točko je orkester prednašal, posebno fino — so bile na vzporedu pač skladbe, katere za mizo ob čaši piva tako radi poslušamo, katere tako prikupno dražijo naše živce in katere so namenjene širšemu občinstvu. V tem pogledu so iste ta večer svoji nalogi zadoščale v polni meri. Točno in lepo prednašanje je izvabljalo mnogo odobravanja, ki se je stopnjevalo od točke do točke.
Zresneli pa so se nam obrazi, ko je zavzel prostor kvartet gg. Munda (prva vijolina), Pertl (druga vijolina), Schmoranzer (vijola), in dr. Šuklje (cello). Privedli so nas ti gospodje v svetišče glasbene umetnosti in sicer nam odgrnili zastor od onega oddelka, kjer kraljujeta Haydn in Mozart. Nehote smo se zamislili ter v duhu zazrli krasno dvorano v rokoko-zlogu. Dame in gospodje v dragocenih opravah one dobe, z belimi vlasuljami, narejenimi črnimi bradavicami poleg jamic v licu. — Šmarnični parfum širi svojo vonjavo po dvo rani. Plešejo menuet. Počasni, strogo odmerjeni koraki, pokloni sedaj na desno sedaj na levo — vmes pikantni dovtipi, šegavo smehljanje, zaljubljeno šepetanje, flirtovanje. — Vse to nam je podajal kvartet. Vse to smo slišali, gledali, čutili. Vsak akord nam je obudil drugo misel, vsak instrument pravil nam je kaj druzega — vse skupaj pa je bila divna celota. Bili bi krivični in predna&alci bi nam gotovo zamerili tako kritiko, ako bi dejali, da je bilo igranje popolno, brez vsacega pogreška in da je doseglo višek umetnosti, Saj nam je znano, da igrajo imenovani štirje gospodje jedva dva meseca skupno. Ravno tako pa je resnica, da se še z večletnim skupnim igranjem, pri katerem se ima igralec privaditi igralcu, ne da doseči popolnosti. Pov-darjati je tudi, da glasbila našega kvarteta niso ravno najizvratnejše kakovosti. Pravična ocena zamore kratko malo izreči: igranje kvarteta je bilo prav dobro ter je zadostilo vsem zahtevam, katere smo z ozirom na gorenje okolnosti stavili v kvartetove člane. Taka je suha kritika brez vsake primesi narodne navdušenosti in narodnega ponosa, ki sta nam ob poslušanji igranja poleg umetniškega užitka polnila dušo in srce. Ocen-
in z glasom tresočim se od ganutja je zaklicala »Janko!" ter ob enem padla prišlecu k nogam, govoreč:
»Ti si to? Ti, Janko? O ne pahni me od sebe, marveč odpusti, ker si radi mene in mojega očeta mnogo pretrpel, toda sedaj že vsi vedo, da si nedolžen."
Janko dvigne s tal ihtečo Marico ter jo jame pomirjati in pritiskati k prsim; pa tudi sam se ni mogel ubraniti solz; torej sta oba jokala in se po vrsti objemala.
„Povej mi Marica, kaj se godi pri vas in odkod veste, da sem nedolžen?" vpraša Janko, ko se nekoliko pomiri.
»0, moj dragi Janko, ne vprašaj me sedaj, ker ne morem zbrati svojih mislij, marveč pojdi urno domov, ker te že težko čakajo."
»Hvala Bogii, da me želd videti, kajti že sem si mislil, da ste me vsi prekleli."
Janko je stopal tako urno, da je Marica morala vsaki hip dirjati, da ga je dohajala in tako sta oba vsa zasopljena pritekla v vas k Matijčevim. Janko je padel očetu k nogam, a trenutek poznej sta obe sobi bili polni gospodarjev, gospodinj in služabnikov; na dvorišču pa so se zbrali otroci, ki so se popenjali na odprta
; jevati vsacega igralca posebej, oziroma izreči, i kdo je bolje igral, ne grč, ker prvič je vsaktero izmed štirih glasbil preveč samostojno, da bi jih mogli primerjati drugo drugemu; drugič pa kvartet ostane le kvartet, to je celota. Na popolnoma krivi poti so oni ocenjevalci, kateri pri takem skupnem igranji iščejo razločka med enim ali drugim igralcem. Posameznih točk, katere je proizvajal kvartet, nočemo analizovati, ker to ni namen te ocene in ker končno take razkroje nahajamo v raznih muzikalnih leksikonih in dru-' gih enakovrstnih brošurah v obilnem številu. Povdarjati pa moramo, da so bile na vzporedu težavne točke različnega značaja, katere vse je kvartet obvladal z enako točnostjo.
Ko „potihnil glas je vijolin", polastila se je naše duše poleg vse radosti vroča želja, da bi kvartet in orkester vztrajala pri svojem delu. S svojim prvim nastopom sta nam dala podlago onim pravim koncertom, ki imajo tujcem kazati o napredku glasbene naobrazbe v celjskik Slovencih. Ljubezen do stvari in vztrajno delo morata voditi do zaželjenega cilja.
Spodnje-štajarske novice.
(Imenovanje.) Predsednik mariborskega okrožnega sodišča dr. Greistorfer je imenovan dvornim svetnikom.
(Duhovniške premembe.) Premeščena sta
čč. gg. kaplana: Anton Šebat iz Poljčan k Sv. Barbari pri Mariboru ter Fran Hlastec iz Vitanja v Rajhenburg.
(Na Teharjih) je krajni šolski svet sklenil, za tamkajšno šolsko mladino pripraviti lepo zastavo. Zastava bode zeleno-bele barve ter okrašena po eni strani s teharskem grbom, dve zlati zvezdi, na drugi strani pa s podobo varuha šolske mladine, sv. Alojzija. Celo zastavo pa bode kinčal lep narodni trak. Prosijo se vsi udi krajnega šolskega sveta in vsi občinski odborniki, da v ta namen pobirajo pri občanih in v veselih družbah prostovoljne darove in da taisti tudi iz svoje zasebne blagajne v ta namen nekaj darujejo. Tudi na vrata in darežljiva srca visokorodnih častnih teharskih občanov se bode
potrkalo. Slavni občinski zastop teharski se je ob takih slučajih vselej veledušnega in pomag-ljivega skazal, gotovo tudi sedaj svoje pomoči odrekel ne bode. Bog in dobri ljudje pomagajte!
(Na Gomilskem) snujejo bralno društvo. Pravila so že potrjena. Malo župnij je še sedaj v Savinjski dolini, da ne bi imele svojega bralnega društva. Vendar je še mnogo obsežnih selišč, katerim bi prav dobro pristojalo bralno društvo, tako n. pr. Kokarje.
(Šoštanj) Pustna veselica, katero je priredila »Šaleška čitalnica" dne 12. t. m. v pro štorih hotela »Avstrija", obnesla se je po vsem jako sijajno in veselo. Plesalo se je do belega dne. Posebno zahvaliti se imamo gostom iz Mozirja, kateri so veliko pripomogli živahnemu plesu, istotako gostom iz Žalca. Obžalovati moramo pa, da so se naši sosedje Velenjčani, zadnji
okna ter si iz neredno slišanih besed pravili razne čudeže o prišlecu.
»Bržkone je Janko ubil nekega Španjola", rekla je mala Anica, ki je stoječ na prstih pravila otrokom zaslišane novice.
»Kakega Španjolca?" vprašal je mali Jožek
»A kdo v<$ kakega ... jaz ne vem."
»To je gotovo nekaka zverina, ali nemara celo opica, kakršne vidimo naslikane v šoli," pojasnuje drugi dečko.
»Anica, Anica!" kliče Jožek, »ali je on tega Španjolca pripeljal s seboj?
»A čemu ga je ubil?" vpraša drugi.
»I nu, radi tega", pojasnuje dalje Anica, „ker je ta Španjolec vzel Janku nek denar ter ni znal ga zdraviti."
»Naš gospod profesor bi ga takoj naučili", omeni Jožek.
»Ter ga ne ubili, niti udarili", pravi drugi.
»Tiho, otroci! Spravite se v šolo!" zakriči nekdo skozi okno in otroci so se razprašili ter si pravili še daljša čuda o opici Španjolcu.
Med tem je bilo v sobi, v takem šundru in trušču, težavno dobro razumeti razgovor, ker je po več ljudij nakrat vprašalo ali pripovedo-
čas posebno pri tej veselici zopet odlikovali z odsotnostjo. Želeti smemo, da bode neka neopravičena napetost kmalu izginila, kajti le z združenimi močmi zamoremo proti tujemu na-silstvu delati.
(V Ljubnem) je priredilo ondotno »Bralno društvo" na pustno nedeljo s pomočjo domačih diletantov veselico z igro »Bob iz Kranja" ter šaljivi prizor »Baron in njegov sluga". Obojno je prav dobro vspelo ter se je posebno zahvaliti g. Zorko Lihtenekarja, poštnega opravitelja, ki je diletante zbral ter priskrbel vse potrebno. Ljudstva je prišlo nad 200 iz vseh bi žnjih trgov in vasij
(Pevsko društvo v Gornjemgradu) je pri svojem letošnjem občnem zboru izvolilo s; sledeči odbor: načelnik Kazimir Bratkovič, c. kr. notar; podpredsednik in blagajnik Jakob Božič, trgovec; pevovodja Alojzij Žehelj, učitelj; tajnik J. Kronabethvogel, uradnik; odbornika Fran Modic in O. Šijanec. Zadnji imenovani odbornik je ob enem tudi arhivar. Pevsko društvo pristopi k »Glasbeni Matici". Preostanka v blagajni je 11 gld 19 kr.
(Dobra lekcija laškim Slovencem.) Dne 5. t. m. je priredil mkd nemški in nemčurski naraščaj v Laškem trgu dobrodelno veselico. Čisti dobiček je bil namenjen tržkim ubožcem in »Verschonerungsverein-u", v istini pa najbrže le znanim nacijonalnim društvom. In na takšno veselico so kajpak prišli tudi laški Slovenci. Za tako lahkomiselno udeležbo bila je slovenskim vdeležencem prva kazen, da se jih je očitno preziralo, a znani dopisnik od tam zahvalil se jim je v celjski »žabi" za mnogobrojen obisk in poklonjene darove z naslednjimi besedami : »V današnjih bojevitih dneh, ko se slovenstvo deloma v drznem boju, deloma po svojih znanih tihotapskih družabnih potih vsiljuje v naše kroge, videli in želeli bi bili zelo radi tudi pri tej tako lepi slavnosti v Laškem trgu čistejšo razločbo, tako, da bi bila dobrodelna veselica re3 nemška." Dober tek, gospoda iz vseh slovenskih krogov in slojev v Laškem trgu, prihodnje se bodete vedeli ravnati.
(Planinski župan Schescherko), ki nam je svojedobno povedal, da je večletni ud naše čitalnice, obiskal je nedavno veliki nacijonalni ples pri Smrekarju v Sevnici. Bilo pa je letos več slovenskih plesnih veselic na Planini in v Sevnici, a »večletnemu čitahrčarju" niso prijali.
(V Vitanju) je dobilo poštno poslopje dvo jezičen napis zunaj ter slovensko-nemški pečat. Ako se je to doseglo v tem »takozvanem" nemškem trgu, zakaj naj bi trpele druge pošte po Slovenskem madež nemškutarije!
(Umrl je) v Konjicah dne 13. t. m. c. kr. notar Karol Kummer. N. p. v m.!
(Volitve v sevniški okrajni zastop) so se te dni vršile. Velika večina izvoljencev je narodna, le Planina in veleposestvo je izvolilo nekaj mož, ki niso naše gore list.
valo Janku dogodke minulih let, ko njega ni bilo v vasi.
Matijčevi, a še bolj Marica, bili bi radi prej ko prej ostali sami z Jankom, toda veseli so bili tudi sosedov, da so v tolikem številu prišli pozdravit sina. Za to so vse, kar so imeli prinesli na mizo ter jih gostili. Jankova mati je vsaki hip pririnila k sinu ter stiskala ga za glavo, a Marica je pomirjala navzoče, samo da bi mogla Janka bolje slišati. Še le proti večeru so se gostje razšli in Marica si je mislila, da se sedaj sami dovolj nagovori z Jankom, toda Ma-tijčeva, podavši mu večerjo, ga je spravila spat, govoreč:
»Revež je postal že kar hripav od govorjenja, pa tudi truden mora biti, naj se torej po-čije, da nam ne zboli."
Želela je tudi ona izvedeti še marsikaj ter mu mnogo sama povedati, toda materino srce je pomislilo poprej na sinovo potrebo, nego na to, kar bi bilo njej prijetno.
Še le drugega dne so se polagoma pomenili o vsem. Janko jim je vse povedal ter vse izvedel od njih.
(Posojilnica v Sevnici) je že priobčila računski zaključek za 1. 1898, t. j. za 16. upravno leto. Iz njega posnamemo, da je imela ta posojilnica lani 163.586 gld. prometa, 195 gld. čistega dobička in 3446 gld. rezerve.
(Na Slatini) se je vršil pretečeno nedeljo shod ondotnega političnega društva. Vdeležba je bila velikanska. Dež. poslanca dr. Fr. Jurteia poročilo se je sprejelo z navdušenjem, a do vrhunca je vskipelo navdušenje pri paroli: „Proč cd Gradca!" Natančneje poročilo pričakujemo.
(Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju) izvolilo si je za leto 1899 sledeči odbor: predsednik g. dr. Bela Stuhec, zdravnik; pod predsednik g. dr. Tomaž Horvat, odvetnik; blagajnik g. Jan. Sedlaček, posojil, knjigovodja; arhivar g. Hinko Družovič, učitelj; tajnik g. Miran Lorber, zasebni uradnik; odborniki: gg. Fran Podobnik, nadučitelj, Fran Kosi, učitelj, Josip Jrgolič, učitelj, Silvester Šentjurc, organist; namestniki: gg. Fran Treven, organist, Anton Cvahte, zasebni uradnik; rač. pregledniki: gg. Ferdo Skuhala, posojil, uradnik, Fran Golob, zasebni uradnik.
(Škrlatica hudo razsaja) pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju že nad dva meseca in je pomorila mnogo otrok; samo šolarjev je dosedaj umrlo devet. Šola je vsled tega zaprta že od 22. decembra 1. 1., tudi občinske volitve, določene na 23. januvarja t. 1., so preložene na nedoločen čas.
(Mizarji pozor!) Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in okolici ni sedaj nobenega pravega mizarja, četudi je tu v obsežnej občini mnogo mizarskega dela; zatorej bi bilo želeti, da se tu naseli kak izurjen mizar, ki bi bil vsposobljen ta obrt samostojno opravljati. Kdor želi v tej zadevi kakega pojasnila, naj se obrne na občinski urad.
(Železniška postajica Sternthal) v občini Sv. Lovrenc na Drav. polju, preosnovala se je v pravo postajo za osebni promet že začetkom decembra 1. 1. in s tem je potujočemu občinstvu iako ustreženo.
(Nova šolska poslopja) se bodo letos zidala v ptujskem okraju: v Cirkovcah petrazred-nica, v Majšpergu štirirazrednica in na Črni gori trirazrednica.
(Za pošto pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju) so vložili prošnjo. Ista naj bi imela vozno zvezo z Rogatcem in Sternthalom.
(Wolfov svak), ormoški sodni adjunkt, I Stepiscshnegg, je hotel uprizoriti reklamo za Wolfovo pridigovanje: „Proč od Rima"! „Vera Germanov naj bo povsod luteranstvo!" Prestopil je namreč k luteranski veri. Stepischnegg-ova žlahta je vsega zmožna: oče se je izneveril slovenski narodnosti, sin veri, zet Wolf pa — Avstriji.
(Pošta pri Mali Nedelji) dobila je vendar tudi končno dvojezični pečat. Ljudstvo se te, dasi jako male pridobitve, kaj veseli ter je hvaležno vsem, ki se pri njih borijo za jednako-pravnost.
(Bela žena.) Dne 12. t. m. izročili smo materi zemlji truplo prerano umrlega g. Rudolfa Hergoutha, učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Bil je to hud udarec za njegove skrbne stariše, kakor tudi za šolo, ki je zgubila ž njim nadepolnega, marljivega in narodnega učitelja, vnetega za svoj vzvišeni poklic in za blagor in izobrazbo njemu izročene mladine.
(Od Sv. Barbare niže Maribora) se je 6. t. m. vidil prav lep belo zelen meteor, ki je letel od zahoda proti vzhodu precej nizko nad zemljo nad Sv. Lenartom v Slov. gor., Sv. Trojico proti Sv. Andražu v Slov. gor., ob 5. uri 56 minut zvečer, ko se še nobene druge zvezde niso vi-dile. — Ljudje pravijo tukaj takim prikaznim, da se škratec pelja, kar se mora pojasniti neveščim, da ni druzega, kakor del ugašujočega telesa.
(Vinorejsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah) je imelo dne 5. februvarja 1899 svojo glavno skupščino z običajnim vsporedom. Poprejšni odbor se potrdi. Gotovega premoženja ima društvo 155 gld. Udov je 56, novih 7. Rigulane zemlje za nasad ima društvo nad 22 a, okoli 2/s je že nasajene z amerikansko trto.
(Kako se dobrikajo!) V Pekrah pri Mariboru so imeli nedavno občinske volitve. Zmagali so sijajno Slovenci ter si izvolili županom do-sedajnega zaslužnega župana A Mulej a. Nem-škutarstvo okoli ondotne nepostavne šulferajnske šole je čutilo nevarnost, ki je zavisna od te volitve. Napeli so vse sile, da bi spravili svoje somišljenike v odbor. Pri agitacijah niso štedili z vsakovrstnim obrekovanjem, niti so prizanesli dobrodušnemu županu. Kako čisto drugačni so pa sedaj, ko vidijo, da je bil njihov trud brez-vspešen, da je usoda škodljive nemške šole v rokah slovenskih mož. 0 županu pišejo v nemških listih: „G. Mulej je po rodu sicer Slovenec, toda pameten dovolj, da spozna kako potrebna (!) je nemška uprava za Pekre. Vrh tega si stoji mož prav dobro, mnogo čita ter pozna zakone." Ali je še dobiti spretnejše mačje politike, kakor jo imajo ti naši nemškutarji! Baš navedena svojstva na slovenskem županu najbolj pečejo nasprotnike.
(Kadetna šola v Libenau pri Gradcu) je
dobila novega poveljnika v osebi stotnika A. viteza Jedina, dosedaj pri 87. pešpolku, znan ker je bival predlanskim z našimi vojaki na Kreti.
(Zabavni večer izvenakad. podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu) se je dne 13. t. m.
prav vrlo obnesel. V koliko so nekateri Slovenci izostali, nadomestili so njih število odlični gostje vzajemnih naših bratov Čehov in Hrvatov, tako, da so bili prostori napolnjeni ter se vkljub dragi najemščini dosegel precejšni gmotni vspeh. Ako je že mično petje pod spretnim vodstvom g. Zemljiča izzvalo splošno pohvalo, pozdravljalo se je burno vsako točko umetnega tamburanja, katero je vodil brez vsake nagrade g. Božidar Spičič.
Druge slovenske novice.
(Deželni zbor kranjski) snide se v prvi polovici marca t. 1.
(Državno popolno obrtno šolo) namerava ustanoviti vlada v Ljubljani. Obravnave se že vrše!
(Osebne vesti.) G. Milan Pajk, gimnazijski suplent v Kranju, je napravil te dni vse profesorske skušnje. Isti je sin slovenske pisateljice Pavline Pajkove in prof. dr. Pajka. — G. Jan. Benda začasni glavni učitelj na pripravnici ljubljanskega ženskega učiteljišča, je imenovan stalnim glavnim učiteljem na pripravnici celovškega učiteljišča. Davčni nadzorniki gg. Henrik Kittag, Rajmund Jordan in dr. Vilj. Kreft so imenovani davčnim višjim nadzornikom v področju ljubljanskega finančnega ravnateljstva.
(Umrl je) dne 12. t. m. v Ljubljani č. g. Anton Brodnik, vpokojeni duhovnik. Rajni je bil svojedobno tudi gimnazijski učitelj v Kranju in v Zagrebu. — V Ribnici pa je umrl ondotni bivši nadučitelj, g. Josip Raktelj, star 75 let. Naj počivata v miru!
(Železniško postajo v Borovnici) dobil je g. Anton Kozlevčar, dosedaj blagajnik južne železnice v Ljubljani. Borovniški postajenačelnik, g. Vitzmann pa pride za načelnika v Hrastnik.
(Imenovanje.) Suplent na mornarski nižji realki v Pulju, g. Jos. Žilih, je imenovan glavnim učiteljem na pripravnici v Kopru.
(Nemška smešnost.) Kranjski Nemci hočejo imeti, če vlada ustanovi v Ljubljani popolno slov. gimnazijo, sedanjo višjo gimnazijo —z&se! To je že preneumno!
(Desetletnico svojega obstanka) praznuje ta mesec „Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani". Društvo ima 2300 gld. premoženja ter je izplačalo v tem času že nad 1000 gld. podpore in bolniških troškov za zdravila, zdravnike, pogrebe in drugo. Odbor — obstoječ tačas iz gg. Anton Gutnik, (magistr. polic, ofic.) kot predsednik; Fran Kandare, (notar, uradnik) kot podpredsednik; Arnošt Bezenšek, (zavar. uradnik) kot blagajnik; Albert Sežun, (magistr. uradnik) kot tajnik, je v spretnih rokah, ter jamči za uspešno delovanje društva tudi za prihodnjost.
(V Škofjiloki) bodo otvorili letošnjo spomlad mestno kopališče.
(V Žužemberku) so si ustanovili „Kmetij-sko društvo".
(Iz radeškega okraja) se nam poroča, da je v Svibnem umrl učitelj Josip Osana. Rajnki je bil še le eno leto v tem kraju učitelj, prej je bil pri Sv. Duhu nad Krškim, kamor je bil prišel le kot orgljavec s Primorskega. Bil je pa ob enem tudi »učitelj za silo", a s pridnostjo se je naučil vseh težkih predmetov tako dobro, da je napravil brez učiteljišča drugi učiteljski izpit in postal stalen učitelj.
(Šulferajn na Koroškem) bujno napreduje, ker ima za ustaaovnike in pospešitelje od države zdrževane uradnike in njih soproge. Nedavno so ustanovili podružnico tega strupenega društva v Borovljah. Kumovala je že znana soproga ravnatelja Knapiča.
(V Ziljski Bistrici) so ustanovili mlekarsko zadrugo, h kateri je pripomogla kmetijska družba.
(501etnico brzojavne postaje v Trstu) so obhajali minuli teden. Urad je imel tačas 1. 1849 le jedno 75 mil dolgo progo, jeden aparat ter so se sprejemale le državne brzojavke.
(Kmetijska šola v Gorici,) katera ima letos, kakor smo nedavno omenili samo 5 učen cev, stane deželo letnih 6000 gld. Ker pa traja poduk 2 leti, plača dežela za vsakega učenca 2400 gld. Koliko pametnejše bi bilo, da bi se dovolile ustanove kakšnih 150 gld, za prosilca, kateri bi potem lahko dovršili kmetijske tečaje v res strokovnem slovenskem zavodu na Grmu.
(„Solkanski Sokol".) V Solkanu so ustanovili v nedeljo, dne 5. t. m. telovadno društvo „Solkanski Sokol". Na zdar!
(Primorsko učiteljstvo) je postavilo v spomenico, katero je izročila nedavno posebna de-putacija grofu Thunu, naslednje zahteve: 1. § 55 drž. ljudskošolskega zakonika, kateri zagotavlja ljudskošolskim učiteljem vsaj toliko primerno plačo, da zamorejo isti brez postranskih poslov dostojno izhajati, oziroma svojo družino preživeti, naj se tudi res izvršuje. 2. Okrajni šolski zakladi naj se odpravijo ter se ustanovi skupni deželni šolski zaklad. 3. Z ozirom na slabe denarne razmere Primorske naj se zagotovi za regulacijo učiteljskih plač primerni državni prispevek. — Pretirane pač niso te zahteve primorskih inteligentnih trpinov, na katerih sloni takorekoč glavna skrb za srečno bodočnost naroda.
Vabilo k družbi sv. Mohora.
Zopet se obračamo po stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov Sirom sveta, ter jih vabimo, naj se zopet pridružijo naši družbi! Do prelepega števila udov se je družba povspela lani. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj geslo naše za Mohorjevo družbo mora biti: ,,Ne nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!"
Gg. poverjenike nujno in iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbirajo po posameznih krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud naj pa podpirajo vsi rojaki Ne le da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje, marveč vsak Mohorjan naj postane nekak apostol naše družbe v tem, da jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in nam tako pomaga pribl ževati se k cilju: da je ne bo več slovenske hiše in rodbine, kjer bi se ne čitale Mohorjeve knjige!
Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim udom š e s t e r o lepih knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti srce, iz katerih zajemajo toliko zlatih naukov, premnogo prijetne zabave. — Tudi ne smemo zabiti premnogih d u hovnih dobrot, katere družba ponuju svo jim udom po mnogih odpustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbenikov!
Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet častno, in ako Bog d&, še večje število udov. To bode vsemu narodu v največjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom.
Knjige, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, izidejo sledeče:
1 „Zgodbe sv, pisma." VI. snopič. Te dragocene knjige Slovencem pač ni treba znova priporočati. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vstraja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roke vse sv. pismo, ki nam prav odpira hram božji, ki je edino varno zavetje zmedenega človeškega življenja. — Najboljše priporočilo za knjigo pa je blagoslov, katerega so sv. Oče Leon XIII. podelili pisatelju knjige gosp. dr. Fr. Lam-p6 tu in vsem, ki bero to delo.
2. „ Premišljevanj a o presvetem Rešnjem. Telesu." Zadnja leta se je po vsem katoliškem svetu zelo povspela pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, kar nam tudi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah vpeljano vedno češčenje itd. Odbor hoče torej s to knjigo
vstreči vsem udom, čestilcem presvetega Reš-njega Telesa. Knjiga obsega 31 premišljevanj pobožnega laškega duhovnika Paganija, ter popolen raolitvenik s posebnim ozirom na presveto Rešnje Telo. Knjiga omilila se je zelo rojakom pisateljevim in je prestavljena tudi že v mnoge druge jezike. Ugajala bode gotovo tudi Sloven cem, zato sezite po n)i!
3. „Jagode." Knjiga za odrastlo mladino. — Stritarjeva knjiga „Pod lipo" se je jako omilila slovenski mladini. „Jagode" nadaljujejo to delo s tem, da podajajo bolj odrastli mladini mnogo lepe zabave in zdravega pouka. Naniza nih je v knjigi 56 pesmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, kateri se bodo lahko predstavljali na domačih odrih. Knjigo zaključuje poučna povest: .Janko Bože." Ta knjiga naj vabi v Mohorjevo družbo zlasti naše odrastle fante in dekleta!
4 »Postrežba bolnikom." Ta koristna knjiga naj ne bi manjkala v nobeni hiši! Kolikokrat nastopi hitro nevarna bolezen, a zdravniška pomoč je oddaljena in težko dobiti. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, povedala potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih nezgodah.
5. »Avstralija in nje otoki." Kakor smo Mohorjanom podali opis Kitajcev in Japoncev, podamo jim po tej knjigi opis Avstralije in njenih otokov. Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo bralcem.
6 „Koledar" za navadno leto 1900. Koledar bode uravnan kakor je bil v zadnjih letih. Potrudili se bomo, da mu bo vsebina kolikor mogoče raznovrstna in zanimiva.
To je književni dar, ki ga družba letos pripravlja svojim udom. Slovenci, sezite po lepih knjigah, vpišite se v Mohorjevo družbo!
Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda!
Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo udnino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek naroda slovenskega.
V Celovcu, dnč 2. februvarja 1899. leta.
Odbor.
Druge avstrijske novice.
(Državni položaj.) Daljnogledni politiki slutijo neko opasnost, toda ne morejo reči odkod pride preosnova. Vendar je vzduh tako prenapolnjen, da smo lahko pripravljeni na nepričakovano spremembo položaja. Ruva se baje tajno zoper sedajno desnico Slovanov. Vodja temu prizadevanju pa se imenuje zunanji minister grof Goluchowski.
(Deželni zbori) in sicer gališki, moravski, gornjeavstrijski in solnograški so sklicani na 20. t. m., dalmatinski na 22., bukovinski na 25. in spodnjeavstrijski na 27. t. m. Drugi deželni zbori, med temi tudi naš štajarski, sklicani bodo meseca sušca.
(Važne premembe pri najvišjem sodišču na Dunaju) Predsednik najvišjega sodišča Stre-mayr je šel v pokoj. Njegovo mesto je zasedel dr. Habitinek, rodom Čeh, drugi predsednik pa je dr. Steinbach. Odstopivši Stremayr je 75 let star ter je služil državi nad 50 let. Bil je člen zaporedoma več ministerstev ter trikrat naučni minister. Ker je rojen Gradčan, motril je slovanske, osobito še slovenske težnje, vedno kot nev-šečno vsiljevanje.
(Shod poljskih zdravnikov in naravoslovcev), katerega je lani pruska vlada v Poznanju prepovedala, se vrši letos v Krakovem.
(V Šleziji) so nekateri nemški sodniki tako prešinjeni nacijonalnega duha, da se očitno zo-perstavljajo izvajanju jezikovnih naredb. Uvesti se je morala proti nekaterim disciplinarna pre iskava.
(Protidinastiono mesto) je žalostno prosluli Heb na Češkem. Tukaj je nekako zavetišče najnevarnejših rovarjev zoper Avstrijo. Imenovana mestna občina je odmerila nedavno 1600 gld. da se postavi v mestu spomenik Bismarcku. Ker pa je okrajno glavarstvo ta sklep razvelja vilo, napravili so nacijonalci nesramno demonstracijo zoper državno upravo, a mestni svet se
je maščeval s tem, da je izvolil svojim častnim meščanom — Sch5nererja.
(Ogrska kriza) se bliža koncu. Baron Banffy je po poročilih mažarskih listov podal že pretečem teden odpoved celega ministerstva. Cesar pa demisije ni sprejel. V torek dne 14. t. m. povabljeni so bili zopet baron Banffy, ministra Fejervary ter Lukacs, kakor znani posredovalec med vlado in opozicijo pl. Szel na Dunaj, kjer se je vršilo dolgo posvetovanje pod predsed-ništvom cesarja. Vlada hoče ponuditi opoziciji roko v spravo pod skrajno popustljivimi pogoji. Če pa ostane ista tudi še potem trdovratna, poprijela se bo vlada energičnih sredstev, da pridobi deželi zopet redno razvijanje.
Ogled po širnem svetu.
(Črnagora) ni nič kaj prijazna naši avstrij ski politiki. Posebno glede Bosne piše črnogorski list „Nevesinje" hude levite avstrijski vladi, češ, da je avstrijska uprava tam nasilna in barbarska. V marsičem ima list skoraj prav, da oceni Kallay-jevo vlado. Omenjeni list je izdal parolo za osvobojenje Bosne in Hercegovine, kar pa bo ostalo le simpatično sanjarenje.
(K desetletnici vladanja nemškega cesarja Viljema II) prinesel je nek bavarski list statistični izkaz, da so dobili v tej dobi skupaj 2600 let ječe pruski državljani, ki so zakrivili razžaljenje veličanstva. Vladarski jubilej ta sta-tististika baš ne proslavlja!
(V Angleškem parlamentu) je govoril ne davno lord Salisbury o predlogu ruskega carja za razoroženje. Imenoval je predlog idejalne sanje. Med tem ko se delajo priprave za mirovno [ konferenco, pripravljati se je treba za vojsko. — To pač verjame vsakdo, da samoljubna Angležka ne pozna ideialov, pa tudi ne — usmiljenja za človeštvo izven svojih držav.
(„Vseslovanska Matica" ) V »Slavjanskem blagotvoriteljnem obščestvu" je predlagal te dni ruski general Bogoljubov velepomembno idejo, naj se ustanovi v Petrogradu »Vseslovanska Matica", koje namen bi bil, zbliževati slovanske veje k deblu slovanske vzajemnosti. Središče bi naj bil Petrograd, kjer bi imeli shajališče za bra-tovske sestanke vsi Slovani, kjer bi bil vseslo-vanski hotel, kjer bi se ustanovila slovanska gimnazija in kjer bi imel vsak slovanski oddelek svojo knjižnico in svoj muzej. Prekrasna misel za slovansko ukupnost!
(Albanci v Macedoniji) bodo v slučaju macedonske ustaje grškim in slovanskim usta šem račun prekrižali ali jih v boju za neodvisnost od Turčije ovirali. V tem narodu, dasi čuti sam turški jarem, tiči nekaj Turkom sorodne krvi. In v sedajnih stiskah si Turčija prizadeva Albance še bolj nase potegniti. Tako se je vršil pretečeni teden v Ipeku shod Albancev, ki so prisegli ostati zvesti sultanovi vladi ter v slučaju ustaje poslati Turčiji prostovoljno 200.000 mož ter sploh zastaviti vse sile, da se sultanovo cesarstvo ne kruši nikjer.
(Amerikani na Filipinah) še nikakor niso tako trdno utaborjeni, kakor si je misliti iz amerikanskih poročil. Obvladale so amenkanske čete le glavno mesto Manila in nekaj manj znatnih utrdb, dočim jih glavno delo še vedno čaka. Vsi Filipinski otoki imajo tolikšno površje, kakor naša tostranska država, dasi število prebivalstva daleč zaostaja. To površje pa krijejo na mnogih krajih nepristopni gozdovi, v katerih varno ta-borujejo domači vstaši pod poglavarstvom Agui-nalda. Te čete so hrabre in prekanjene ter pro-vzročajo amerikanskim posadkam veliko skrbi. Če ne bo amerikanski denar podkupil ustaše, vojaštvo jih bo težko ugnalo.
Dopisi.
Iz Žalca. Kakor je bilo zadnjič obljubljeno nadaljevati hočemo razpravo o kmetijskih zadrugah, želeč, da kmetovalci to razpravo prav zvesto in pazljivo čitajo in se začnejo združevati v zadruge.
Zadruge se snujejo na podlagi postave z dne 3. aprila 1873. državni zakonik št. 70, in sicer z omejenim ali z neomejenim poroštvom. Da bodejo priprosti kmetovalci to bolje razumeli, hočemo jim natanko razložiti. Omenjeno poroštvo
je tako, da so udje zadruge poroki za kredit in vsako kreditno podjetje le z nekim gotovim deležem svojega premoženja, recimo, vsak z 10 gld., to se pravi, vsak ud zadruge se zaveže ko pristopi k zadrugi, da je za to zadrugo porok z 10 goldinarji. Ako je torej pri eni zadrugi 100 udov, so vsi ti za zadrugo poroki do 10.000 gld. in vsakdo bode zadrugi zaupal blaga ali denarja do 10.000 gld., ker ve, da so udje zadruge za toliko poroki, to je torej omejeno poroštvo, ker je vsota poroštva na določeno število omejena.
Neomejeno poroštvo pa je vse kaj druzega. Zadruga z neomejenim poroštvom ima pa kredita do neomejene vsote in sicer po premoženji udov. Recimo, da je pri zadrugi 1000 udov. Vsak ud ima posestvo v vrednosti povprečno 5000 gld. in ker je poroštvo neomejeno, je vsaki ud porok s celim svojim premoženjem torej ima ta za druga poroštva do 5.000.000 t. j. pet milijonov goldinarjev. Ta dva načina poroštva sta pri vsaki zadrugi.
Ker pa kmetijske zadruge ne potrebujejo toliko kredita, zato bodemo priporočali, da se snujejo povsod kmetijske zadruge z omejenim poroštvom; prvič zato, ker ima vsaki ud večje zaupanje do zadruge ako je porok le z 10 gld., kakor pa če bi bil porok s celim svojim premoženjem, in drugič zato, ker se pri zadrugah vplačajo deleži, in se pri zadrugah z omejenim po roštvom plača navadno delež o visokosti poroštva, kar je zadrugi v prid, pri zadrugah z neomejenim poroštvom pa se sicer tudi plača delež, a ni v nikaki primeri s premoženjem dotičnega uda. Kmetijske zadruge naj se torej snujejo z omejenim poroštvom. Vsaka zadruga mora imeti svojo ime, in sicer tako ime, da je vzeto iz predmeta samega in ne sme nositi imena kakega uda zadruge, tudi ne imena kake druge zadruge. Torej vsaka zadruga mora imeti svojo, lastno ime, recimo: »Kmetijska zadruga v Konjicah', ali ,,Kmetijska zadruga v Ljutomeru". Tukaj poleg imena pa mora biti zapisano je li zadruga z omejenim ali z neomejenim poroštvom. Torej bi se glasilo ime gori imenovane zadruge kmetijska zadruga za Konjiški okraj, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom v Konjicah". Poleg imena mora biti vselej naveden tudi sedež do-tične zadruge.
Ko se je določilo ime zadruge, in zbral sedež iste se pa morajo spisati natančno pravila za to zadrugo, in ta pravila se morajo dati v trgovinsko knjigo vpisati, ali vknjižiti. V pravilih vsake zadruge mora biti natančno navedeno. 1. Ime in sedež zadruge. 2. Kakovost zadruge, t. j. s čim se bode bavila — v tem slučaju torej „Kmetijsta zadruga". 3. Čas, kako dolgo da ostanejo udje pri zadrugi, ako se to določa, kar pa pri kmetijskih zadrugah ni potreba. 4. Pogoji za vstop in izstop udov. 5. Vsoto, katero mora vsaki ud kot zadružni delež vplačati. 6. Določilo, I kako se napravi vsakoletna bilanca ali račun I zadruge, in kako se uporabi in razdeli čisti dobiček ali kako se pokrije morebitna zguba. 7. Določba o volitvi zadružnega načelni štva in pra vice ter dolžnosti istega. 8. Določba kako se sklicujejo občni zbori. 9. Določba o glasovanju zadružnikov in kako se glasovanje zvršuje. 10. Določbe kako se glasuje ako ne zadostuje navadna večina glasov došlih udov. 11. Način kako se razglašajo vsi razglasi in odloki zadruge. 12. Natanko določilo je li zadruga z omejenim ali z neomejenim poroštvom. 13. Natanko zapisana imena prvih udov načelništvo zadruge, kakor tudi točno določilo, da zamore vknjiženje pravil pri trgovinski gosposki sposlovati ali preskrbeti.
Vsaka pravila zadruge morajo torej zapo-pasti vse od 1. do 13. navedene določbe, kajti sicer niso veljavna in istih gosposka ne vknjiži.
Kako se spišejo pravila kmetijske zadruge, in kaj pomeni vsaka točka, hočemo pa v prihodnjih listih razložiti, tako, da bode to vsakemu poljedelcu popolnoma jasno, in da bode vsaki lahko sprevidel kolike koristi da ima, ako je ud zadruge, in da nima prav nobene škode. To pa še danes omenimo in bodemo pri vskaki priliki vedno ponavljali, da nokler ne bodejo vsi kmetovalci v kmetijskih zadrugah zjedinjeni, tako dolgo jim ni treba upati boljših časov, za kme-kmetijski stan, kajti „Kdor si sam neče pomagati, temu tudi Bog pomagati ne more."
Iz kozjanskega okraja. Dne 27. januvarja 1.1. so bile v občini Drenskorebro volitve, pri kojih je bil — kakor se je že prej vedelo — zopet jednoglasno izvoljen Matija Amon. Žu-panuje sedaj že osmo dobo, kar nam je v dokaz, da uživa mož pri svojih soobčanih neomajno zaupanje. To pa tudi po pravici, zakaj on je poštenjak, kremenit značaj ter vrl narodnjak. Ko je pred kakimi 10 leti prišel ukaz od dež. šol. sveta, naj se na naših slovenskih šolah poučuje kolikor mogoče v blaženi nemščini, so na Pil-štanj všolane občine prosile za slovenski pouk na tamošnjej ljudskej šoli. A tedanji glavar je prigovarjal županom naj bi to preklicali, rekši, da je nemščina za vsakega Slovenca neobhodno potrebna, sta se dala dva župana pregovoriti, le Amon je ostal kot mož na svojem mestu ter dejal glavarju, da ne more preklicati tega, kar je podpisal. Slava torej vrlemu možu!
V peti številki »Slov. Gospodarja" drega nekdo občine Zdole, Pilštanj, Drenskorebro in dr. v kozjanskem okraju, naj bi se vzdramile ter vložile nemudoma prošnje za slov. nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani. Tem nasproti se poroča, da kozjanski okraj nikakor ne spi, ampak da nadkriljuje v tem pogledu brž čas vse ostale okraje na Spod. Štajarskem. Kakor se je poizve delo iz zanesljivih virov, poslale so razven štirih vse občine tega okraja prošnje za slov. nadsodišče in vseučilišče deloma držav. posl. vitezu Berksu, deloma pa drž. posl. Žičkarju. Tega do sedaj niso storile samo občine Kozje, Podčetrtek, Sedlarjevo in Križe. O prvih dveh se nam to ne zdi toliko čudno, zakaj v njih gospodujeta župana — Nemca, a drugače je z občinami Sed larjevo in Križe. Prva ima za župana svinjskega prekupovalca. Gotovo ga je Sotla popolnoma oblatila, da se nič ne briga za slovensko stvar.
Na Križah se pa šopiri s svojo nemškuta-rijo neki Novak. A županski stolček se mu že maje in ne bo dolgo, ko bo padel ž njega, zakaj njegovi občani ga ne marajo več trpeti. Nezadovoljni so do skrajnosti. Glejte torej, da si izvolite pri prihodnjih volitvah, ki bodo še v letošnjem letu, mesto tega rujavega nepaškutarja narodnega moža!
Malanedelja. Ko sem čital dopis ali prav za prav kritiko o našem narodnem življenju in gibanju pri Malinedelji v eni zadnjih številk »Domovine", nisem si mogel kaj, da bi ne zaklical g. kritikarju svoj »dobrodošel". Tako je prav! Kritike, dobre in stvarne kritike, nam kakor v obče vsem treba; kritike, katera pohvalno omenja, kar je za občno dobro, kar neti, širi narodno zavest, kar je dobro, kar blaži um, dviga srce k plemenitemu geslu, dvigniti padlo, krepiti sla botno, sploh vzgajati ali pripomoči k vzgojitvi plemenitih narodnih značajev.
Drugostransko pa, prava, stvarna in nepristranska kritika nam bodi simbol-boginja pravice, ki nad svojo tehtnico z ovezo na očeh drži oster meč, brez ozira bodi ljub bodi drag, brez izjeme stanu, vere; duševna sila naj se ocenjuje potem, kakor se taista obrača za obče-koristne človeške svrhe, brez izbruhov surove nasilnosti in osebnosti. In tako kritiko podal nam je gospod dopisnik od Malenedelje, z dobrim namenom; nič ne de, ako je slučajno ne samo »P" marveč tudi še marsikatera druga pismenka cele abecede zadeta. Namen bil je do ber. Toda ne g. kritikar, ne Malonedeijčani, mi ne smete zameriti, ako si dozvolim moje prepričanje nepristransko, brez namena koga žaliti, Bog ne daj, tukaj objaviti.
Res je pri Malinedelji že dalj časa nekako pusto zimsko življenje na celem tukajšnjem našem življenju in gibanju. Še v časopise ni hotel nikdo nič poročati. »Moravski, Trnski, Breški, Kalinovjaški" itd. molčali so trdovratno, kakor molči kamen, ko ga umetnik seka in kleše. — No, so pač menda morali že imeti svoje vzroke, da so ti korenjaki tako trdovratno molčali, dokler nam ni junak od »Bukovnice" tega moika prekinil. Toda, kam sem zašel! Preidimo zopet k stvari! Vsakemu Malonedeljčanu in še marsikateremu drugemu okoličanu še je dobro v spominu oni čas, ko nas je malonedeljski pevski zbor čaral s svojimi krasnimi slovenskimi pesmicami. In slovenska pesem ima občekulturno, pa ima tudi svojo politično važnost! Prav ima torej g.
kritik, da nam priporoča in na srce polaga: »Brzo se pojte spet učit, sedaj po zimi, ko imate čas, lepega petja!" Pa, — kedo dragi moj prijatelj, nas bo učil ? Slavec po zimi ne poje, nam je odletel, ali se naj mar učimo od črnih kavk ali sitnih vrabcev lepe pesmi?
Saj smo imeli Malonedeijčani moč, pravim, moč, ki je umela glas tako milo, tako prikupno voditi, da si je našel pot do vsakega srca in ta mož posvetil se je požrtvovalno iz zgolj rodo-Ijubja težki nalogi zasnovati iz prostih fantov pevski zbor, kateri je častno nastopal, ter reševal čast svojega voditelja in čast lepe Malenedelje. In ako je bilo ljudstvo hvaležno temu možu, ako ga je ljubilo, spoštovalo, bili so mu drugi zavistni, boječ se za svoj ugled in prišlo je do besede, ne do besede, do dejanja je prišlo: »Udaril bom pastirja, da se ovce razkrope." Užaljeni pastir nam je odišel in zapuščena čreda se je razkropila, ker ni imela svojega voditelja! Slovenec ima pač tožno usodo, svoje najboljše moči, katere poznajo narod, narodne potrebe, katere bi čutile z narodom, ter mu posvetile vse svoje moči in delavnost za obstoj in napredek njegov, te mora dati v tujino.
Jako je narastel moj dopis, moral bi že končati pa o »Leposlovnem bralnem društvu" moram še nekoliko govoriti in pojasniti.
Dve stranki sta pri Malinedelji, omenja častiti gospod kritikar. Mogoče da je tako, pa upam vendar, da sta obe narodni, vsaj po imenu. Ni nam pa jasno, kako bi bilo mogoče, da bi dru štvo hiralo, ako ena stranka društveno vodstvo izroči drugi stranki, nikakor pa svoje podpore ne odtegne. Dragi moji, tu ni krivo samo stran-karstvo, moža manjka, moža, kateri ne bi samo društvo vodil, marveč globoko v žep segnil! — Vendar, ker že govorim o društvenem delovanju, naj povem še nekaj. Društvo prirejalo je podučne zabave, z govori, petjem, godbo in gledališčnimi igrami. Da med prostim ljudstvom take prireditve res mnogo napornega dela stanejo, mi bo vsak pritrdil, kdor si je to sam skusil; pač po tem nemilo dirne človeka, ako čuje od gotovih oseb imenovati to delo »komedijo" ali pa še kaj bolj neugodnega!
»Domovina" je poročala o letošnji veselici, katero so priredili na Silvestrov večer naši dijaki. Hvala njim, bila je izborna veselica, podučna, zabavna in vendar se je slišalo od neke osebe, da je prireditelje, kakor tudi poslužujoče občin stvo smešila in to oseba, ki bi po svojem poklicu še prva morala dijaštvu pripomoči. Pa žal, dandanes se poklici različno tolmačijo! — Bralnega društva na kmetih je namen, da si udje naročajo skupno liste, katerih si pojedinec sam ne more. Vsak slovenski izobraženi kmet mora tako ali tako »Slov. Gospodarja" in »Domovino" sam 1 naročeno imeti in ta lista lehko bere sam doma
—	drugih listov pa naše bralno društvo skoraj več nima! — To je glavna hiba, to je vzrok abstinence izobraženejših krogov!	Dixit!
Od Sv. Jurja ob Pesnici. Čudni dogodki zgodijo se marsikje po slovenski zemlji, tako tudi v našem prelepem Sv. Jurji v krasni Pes-niski dolini. Zgodovina nam namreč nikjer ne pove, da bi na Slovenskem kedaj bili gospodarili paše, to so namreč namestniki turških sultanov, ki so s krutim delovanjem in z največjimi krivicami ljudstvo spravili v največjo bedo, v obup. A čudom se mora človek čuditi, ako zve in vidi, da se nahaja tako nekako delovanje tudi tukaj.
—	Prišla sta v ta mirni kraj pred nekaj leti dva Nemca, ki sta si v kratkem času prilastila vso moč in veljavo, kakor v občini tako tudi v krajnem šolskem svetu. Ona dva gospodarita in zapovedujeta, in drugi, uboga raja, se ne upajo ugovarjati, ter kimajo; tujci torej zapovedajo domačinom ! Resnično, a žalostno! Kje pa tiči vzrok temu? Poglavitno v tem, da Slovenci, oziroma Slovani niso zložni, njih glavna pregreha. Imamo sicer pri nas narodno učiteljstvo, a kaj to pomaga, ko pa nima prave, rekel bi nobene za-slombe v činiteljih, ki bi dosti zamogli pripomoči k narodnemu napredku. Tukajšni g. župnik, rodom Čeh, se ne briga celo nič za našo stvar; njegova trditev: »Jaz nisem Slovenec, mene to nič ne briga", kaže dovolj jasno, koliko mu je mar za naš mili slovenski narod, v kojem mu je delovati. Dtugi vzrok je pa tudi ta, da se taki mogotci
podpirajo, da se zahaja v krčmo, koje posestnik je, če tudi ne očiten, a strasten sovražnik Slovencev, brezveren, neolikan človek. Učil se je nekdaj živino klati, sedaj hoče ljudi strahovati.
Uresniči se pri nas bajka o ježu in lisici.
Solze silijo človeku v oči, ako gleda krasoto našega kraja, a pri tem misli in prepričano ve, da bode tudi ta del slovenske zemlje kmalu prišel v nenasitno žrelo naših sovražnih Nemcev, da bode čez nekoliko let po teh krajinah hodila tujčeva peta, da bodo naši dobri in pošteni Slovenci postali tekom let ljuti janičarji, ki bodo z zmagonisnim mečem prodrli naprej proti jugu in si s kruto borbo prisvojili rajsko Slovenijo, njih bratsko deželo, njih last.
Vzdramite se tedaj Slovenci! Na delo, za našo domovino, saj še čutite v sebi moč, da se otresete tujega jarma. Naj vam bode geslo! »Na svojem posestvu hočemo sami gospodariti."
Narodno-gospodarske novice.
Dve najbolj nevarni prašičji kugi*
I.
Rudečica.
Z imenom rudečica so poprej zaznamenovali vrsto svinjskih bolezni, katere so si bile po zunanjem samo v tem podobni, da je koža rudeča postala. Dandanes pa razumemo pod rudečico samo eno posebno kužno bolezen in ločimo svinjsko kugo od nje, kakor še nekatere drugi bolezni, pri katerih koža porudeči.
Rudečica je kužna bolezen, ki napada svinje. Povzročajo jo bakterije (gljive), zelo majhne, nežne in fine palčice, katere samo tedaj vidimo, ako vzamemo zelo močno povečalno steklo — (drobnogled). Te bakterije se nahajajo po celem telesu v malih lasnatih žilicah bolnih svinj. Ako samo par teh gliv vcepimo belim mišim, poginejo te kmalu za kugo. Kunci (domači zajci) podležejo tudi rudečici v 5—9 dneh, ali pa samo močno zbolijo na kožnem vnetju in se potem, ko ozdravijo, rudečice nič več ne nalezejo. Isto-tako zbolijo še nekatere druge živali, ako jim cepimo gljive rudečičine, pri konju, govedi, ovci, psu in mački pa se nam to nikdar ne posreči.' Te živali torej že narava sama varuje rudečice.
Gljive zajdejo v prašičevo telo navadno po prebavilih, od todi preidejo v kri, kjer se zelo hitro razmnože.
Rudečica je zelo razširjena kužna bolezen in se prikazuje v večini evropskih dežel več ali manj. Njena gljiva posebno dobro uspeva v stoječih vodah, močvirji in mlakah. V nekaterih krajih se torej rudečica skoro vedno nahaja in je ni mogoče zatreti. Največkrat se prikaže v vročih poletnih mescih, a nastopi posamezno tudi po zimi. Že od nekdaj dolže mokre, zaduhle in z gnojnico napolnjene svinjake, da posebno rudečico razširjajo. Isto velja tudi o slabi, sprijeni piči, da bolezen pospešuje, četudi je naravnost ne povzroča.
Najmanj nevarna je rudečica malim pujskom v prvih mescih njih življenja. Največ pre-šičev zboli v starosti 3—12 mescev, vendar niso obvarovani tudi starejši prašiči. Dojenčki se navadno ne nalezejo rudečice z materinim mlekom. Že dolgo časa je znano, da so nekatere svjnjske pasme za rudečico bolj občutljive nego druge. Pri nas v Avstriji so opazovali, da iz tujih dežel vpeljani prašiči Iožje zbole za rudečico nego domači.
Rudečičine gljive se razvijajo tudi zunaj svinjskega telesa. Navadno se prašiči nalezejo te kužne snovi z vodo in s tal. Pa tudi naravnost se svinje lahko okužijo, ako požro okuženo blato ali dele bolnih in na rudečici poginolih prašičev. Po zraku pa se bolezen ne prenaša. Živali v posebnih svinjakih se ne nalezejo rudečice, ako so od okuženih hlevov po zagraji ločeni in ne pridejo naravnost v dotiko z oku ženimi sosedi.
Zelo pogosto se raznaša rudečica, ko se prodaja meso na rudečici bolnih in v sili klanih svinj. Tako se kuga razširi po celem kraju ali več vaseh, kar se je že velikokrat opazovalo. Najbolj se rudečica razširja, ako se daje prašičem odpadke klanja in kuhe in pominje, v ka-

terih se je omivalo okuženo meso. Istotako nevarno je tudi, če se rabijo nesnažne posode, da prašiči iz njih jedo. V neki vasi se je razširjala rudečica po potoku navzdoli, v katerega so vaSčani metali pomije.
Znamenja rudečice so ta le: Tri dni potem, ko se je že žival z rudečičinimi gljivarni zastrupila, se navadno bolezen nakrat prične zelo silno, ne da bi jo poprej kaka znamenja napovedovala. Žival se odpove krmi in piči; skuša bljuvati in bljuva tudi v resnici, pokaže se zelo visoka vročnica. Prašič je truden in omamljem, veliko leži, se zarije v steljo, se ne meni za nič, kar se okrog njega godi. V zadnjem delu omahuje in ga napade mrtvoud. Večkrat opazujemo tudi mišični krč in škripanje z zobmi. V začetku se blato v živali zapre. Žlemna kožica na notranji strani trepalnic porudeči ali celo poru-javi; trepalnice včasih otečejo. Na bolj nežnih delih kože, kakor na spodnji strani trebuha in prsi, okoli popka, med zadnjimi nogami, na ušesih in vratu se pokažejo drugi dan po začetku bolezni svitlo rudeča, pozneje temna ali višn/evkastorudeča. za dlan velika mesta, katera se večkrat medsaboj stekajo. Ta mesta navadno niso boleča in samo včasih nekoliko otekla. Istotako se napravijo rudeči madeži posebno na ušesih, iz katerih se napravijo mehurčki, ki po čijo in gnjide ali kraste zapuste. Ti rudeči madeži so zelo malenkostni, ako bolezen zelo hitro teče, in se šele pokažejo kratek čas pred smrtjo ali še le po smrti, ali pa popolnoma manjkajo. Bolna žival dobi drisko, in blato je tanko žle-masto, redkejše krvavo. Proti koncu prašič zelo težko diha, postaja čedalje slabejši, notranja toplota pade nizko in smrt ga umori tretji ali četrti dan. Ako pa je bolezen viharna, pogine žival že v teku prvih 24 ur. Le včasih se opaža, da trpi bolezen do osem dni ali dalje.
Rudečici je podobna neka druga svinjska bolezen, pri kateri se tudi prikažejo temni ali črnorudeči. madeži. Iz teh se narede bobenčki in izginejo čez nekaj dni. Bolezen traja v celem 8—12 dni in večinoma ni nevarna življenju. Samo nekoliko odstotkov prašičev pogine.
V	večini slučajev se konča navadno rude čica s smrtjo. 50—85 odstotkov praš;čev pogine za rudečico. Vselej pa lahko rečemo, da je zelo dvomljivo, da bo prašič okreval.
Dobro znamenje je, ako bolezen že več kakor štiri dni traja; potem lahko upamo, da bode žival ozdravela.
Ako odpremo prašiča, ki je poginil na ru dečici, najdemo sledeče izpremembe: Žlemna kožica v želodcu je temno rudeča in otekla, v črevih istotako otekla in pokrita z rudečkastim žlemom. Ledvice (obisti) so večje, kakor pri zdravemu prašiču in sivorujave. Ako jih prere-žemo, vidimo, da so temno pozarudele in s krvavimi pikicami posejane.
Vranica je tudi povečana in na prorezu višnjevkasto-rudeča.
Jetra so otekla, povečana in sivorujavkasta, ako jih narežemo.
Mišice (meso) so sivkaste barve, mehke in izgledajo, kakor bi bile kuhane.
V	trebušni in prsni votlini in srčnem me hurjase nahaja nekaj rumenorudečkaste tekočine.
Pljuča niso izpremenjena.
Ako preiskujemo z drobnogledom posa mezne dele, najdemo povsod v telesu, posebno pa v vranici in obistih, rudečičine gljive.
Bolezen torej spoznamo na mrtvi živali, da je vranica otekla, obisti vnete in istotako želodec in čreva, toda pljuča neizpremenjena. Ako bi še dvomili, vcepimo belim mišim malo krvi ali košček vranice pod kožo na hrbtu ali prsih. Miši zbole po 24 urah, ako je prašič bolehal na rudečici, so žalostne, dlaka se jim ježi, hrbet upogujejo, hitrejše dihajo in iz očes se jim cedi žlemasta tekočina; četrti dan po cepljenju poginejo. V krvi cepljene miši zelo lahko najdemo rudefiičine gljive.
Od rudečice moramo razločevati naslednje bolezni:
1.	Svinjsko kugo, ki se razlikuje od rudečice po drugačni gljivi in potem, da so pljuča in čreva drugače izpremenjena;
2.	neki kužni izpuščaj, ki se nahaja posebno na glavi;
3.	ako žival pogine vsled prevelike vročine (vročinski kap), kar se zgodi posebno pri tolstih prašičih, ki se prevažajo;
4.	vranični prisad (črm), redka prašičja kuga, po kateri žival težko diha in požira ter nastopijo bule na spodnji strani vratu;
5.	ne smemo rudečice zamenjati z rudečimi lisami, katere nastanejo na koži, ako prašiča tepemo ali mladiči svinjo ranijo na vimenu.
Kar se tiče ozdravljanja rudečice, omenjamo, da se navadno zatečemo k zdravilom prepozno, ker je bolezen zelo hitra. V prejšnih časih so imeli navado, da so dali prašiču kako sredstvo za bljuvanje in kakor zagotavljajo z dobrim vspehom. Bljuvanje je zaradi tega koristno, ker odpravi iz telesa vzrok bolezni namreč kužne gljive. Ravnotako dobra so tudi sredstva, katera razkužujejo, to se pravi pomorijo škodljive gljive, n. pr. kreolin, kalomel, alkohol v obliki žganja.
Bolj važno, kakor zdravljenje bolezni je, da se je varujemo. V prvi vrsti moramo ločiti vse zdrave prašiče od bolnih in ne nasprotno, ker sicer bi zdravi prišli v dotiko z okuženimi od padki in orodjem. Okužene svinjake nam je temeljito razkužiti, kar povdarjamo posebno glede blata. Za razkuževanje rabimo raztopljeno apno. vroči lug in klorovo apno. Ako smo prašiče kupili v sumljivem kraju, bodimo previdni in jih opazujmo nekaj dni v posebnih prostorih. Pri krmljenju z mesom in odpadki na rudečici bolnih živali bodimo previdni in skrbimo za vestno mesogledstvo.
Postavna določila predpisujejo pri nas v Avstriji gledč rudečice sledeče:
Občinski predstojnik ima takoj naznaniti rudečico političnemu oblastvu in povedati, koliko prašičev in v koliko svinjakih je obolelo. Istotako mu je skrbeti, da se zdravi prašiči takoj odstranijo od bolnih in se prepreči pristop k okuženim hlevom.
Ako bi se kuga že precej razširila, pošlje politična oblast uradnega živinozdravnika, kateri izvrši živinozdravniške zdravstvene naredbe.
Ako se gre samo za pojedine slučaje, se prepušča županu, da izvrši na svojo odgovornost postavna določila.
Prašiči izokuženih hlevov, ki so videznozdravi, se ne smejo goniti skupno s sosednimi na pašo.
Za bolne prašiče je postaviti posebne stre žaje, ki ne pridejo v dotiko z zdravimi in oskrbeti posebna korita za zdrave in bolne živali.
Navidezno še zdrave prašiče iz okuženih hlevov je dovoljeno klati samo v teh samih, morajo pa jih razkazati mesogledniku.
Meso prašičev, ki so se zaklali v začetku bolezni, se sme porabiti samo v okuženem kraju, ako je v to privolil mesoglednik in notranji udi niso izpremenjeni, toda pod pogojem, da se tako meso pod nadzorstvom župana takoj po klanju zavre. Prepovedano je rabiti surovo meso.
Mrhovina poginolih in meso na rudečici bolnih živali, katerih meso se je spoznalo za nepripravno, da bi se uživalo, se ima odstraniti na varen način. Istotako je odstraniti vse druge dele, kakor drob, možgane itd. onih zaklanih na rudečici bolnih prašičev, katerih meso se je za uživanje nepripravno spoznalo.
Mrhovina in deli na rudečici bolne živali se imajo sežgati ali kemično razkužiti ali pa zakopati. Jame morajo biti globoke in dobro z zemljo pokrite.
Okužene svinjake, hleve in orodje, ki je prišlo z bolno živino v dotiko, je dobro očistiti in razkužiti.
Ako se prašiči gonijo iz kraja v kraj in se pojavi pri njih rudečica, se ima nadaljna gonja takoj ustaviti in svinje zapreti.
Politična oblast naj skrbi za to, da se bolne živali prej ko mogoče odstranijo ter če v teku osmih dni po zadnjem slučaju nobeden prašič ne zboli, se dovoli gnati čredo naprej.
Te naredbe se razveljavijo, ako se ne nahaja več bolnih prašičev in so se svinjaki in oprava razkužili.
Tudi pri rudečici so poskusili s cepljenjem, toda uspehi do zdaj še niso povoljni, ker preveč cepljenih živali pogine.
Do zdaj se še ni opažalo, da bi meso na rudečici bolnih prašičev škodovalo človeškemu zdravju.
Vsekako pa je tako meso manj vredno in vzbuja tudi gnjus.
Koledar.
Petek (17) Silvin, škof; Konštancija, devica. — Sobota (18.) Simeon, škof; Flavijan, škof. — Nedelja (19.) 1. postna. Konrad, spoz. — Pondelj. (20.) Elevterij, škof; Evherij, škof. — Torek (21.) Maksimiljan, škof; Eleonora. — Sreda (22.) t Kvatre; Stol sv. Petra v An-tijohiji. — Četrtek (23.) Marjeta Kort., sp.; Romana. — Prvi krajec 17. ob 6. uri 67 minut dopoldne.
Sejmi.
Dne 20. febr na Vranskem. Dne 22. na Teharjih, pri Sv. Filipu pri Veračah in pri Sv. Vidu (v Upniškem okraju). Dne 24. v Arnovžu, Kozjem, Laškem, SI. Bistrici, pri Sv. Duhu pri Ločah, v Rogatcu in na Vidmu.
Loterijske številke.
Trst 11 febr. 1899:	5, 20 7, 66, 67
Line „ „ „	65, 69. 18, 75, 47
Zahvala in priporočilo.
Podpisani imam zavarovano svoje blago zoper požar pri banki „Slaviji" v Pragi.
Ker je bil eden del tega blaga v moji prodajalnici v „Narodnem domu" v Celji po požaru poškodovan, in mi je banka »Slavija1- po svojem glavnem zastopniku g. Ivanu Likar-ju v Celji vso škodo tako pošteno in hitro poplačala, da sem s tem popolnoma zadovoljen, se ji za to lepo zahvalim in jo vsakemu priporočam
Karol "Vaiiič
(52)	trgovec v Celji.
Vabilo
na
občni zbor
,.Hranilnice in posojilnice v Šmarji"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v četrtek, dne 23. februarja 1899
ob 1 uri popoludne v lastni hiši
VZPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za 1. 1898.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Dovolitev nagrade za knjigovodstvo.
6.	Slučajnosti.
Ako bi bil občni zbor ob 1. uri nesklepčen, vrši se isti ob 2. uri v smislu § 40. zadružnih pravil.
(54)	3NTaoelstvo_
V najem
se takoj da lepa pekarija, z vsemi potrebnimi pripravami, blizu farne cerkve ob veliki okrajni cesti pri g.
Ivanu Žnidarič	(53)
posestniku pri Sv. IKLrižu. na UVrurslrem polju.
V pivovarni
Kukec v Žalcu vzamejo se trije pridni delavci v
službo, naj raj še fantje ki so bili vojaki. 3-1
Več tisoč		
	sadnih drevesc |	
po j ako nizki ceni za pomladanski nasad, fine vrste z lepimi ravnimi debli, z visokimi kronami, pa tudi pri-tlikovce priporoča	(51) 2—1
Alojzij Goričar, posestnik v Mozirji.
Pristni brinjevec
katerega sam žge, prodaja ali v steklenicah ali v malih sodčekih, liter po 1 gld. 30 kr.
Franc IFojlc&r (50) 3—1
v Stariloki št. 19, pošta Škofjaloka.
Dva biljarda
dobro ohranjena, posebno pripravna za manjše čitalnice, sta prav po ceni na prodaj. — Več se izve pri gospej
Roza Till
(48) 3-2	Ljubljana,
Prodaja zaloge blaga.

Po sklepu odbora upnikov proda se iz konkurzne mase Ludovika Hudovernik pri Sv. Duhu v Ločah
cela zaloga manufakturnega blaga za ali nad sodnijsko označeno svoto po 1246 09 gld. proti takojšnemu plačilu. Inventarski in cenilni zapisnik je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase na vpogled, na katerega se tudi naj ponudbe vpošljejo do 25. svečana t. 1. Konjice, dne 10. svečana 1899.	(55) 2—1
Dr. Ivan Rudolf,


Vozne Karte in tovorni listi v
EBIEO,
Kralj, belgijski poštni parnik

m
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr, avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie. Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck.


ar m
Prostovoljna prodaja.
Prodam svojo posestvo, ki leži v vasi Mulenca občine Sv. Krištof nad Laškim trgom, z vsemi poslopji in živino ter gospodarskim orodjem vred. Posestvo meri 24 oralov in je vse v prav dobrem stanu. Več pove
v
CTakoto Sipek
(47) 3—2	lastnik posestva.
60.000
vsake vrste proda po nizki ceni
Jože Janežič
na B izeljske m.
pri Brežicah. (15) 8—6
60.000
Dr. Ivan Becko
odvetnik Oelju.
3P naznanja, da je preselil svojo pisarno s prvim ^P svečar
i
inn, TPffff'
svečanom t. 1. v Jelenčevo hišo št. 19, Rotov-ške ulice (nasproti sedajno pisarne). (33) 4-4
IDragi bralci „Domovine" I
Svoji k: svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporočam častiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Proti velikonočnim praznikom kupim vsako množino pitanih kapunov. Gospodinje, glejte torej, da bodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražji jih bodem plačal — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd , vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. (293) 52—18 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
,Pri dobrem pastirju.'
Razpis
službe občinskega zdravnika.
Služba občinskega zdravnika v trgu Sevnica na Štajarskem se v nadomestenje razpiše.
Stalna letna plača znaša 600 gld.
Zaželjena pojasnila zastran druzih dohodkov podaja radovoljno županstvo v Sevnici.
Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje obložene z dokazom po § 15. postave od 23 junija 1892 drž. zak. za Štajarsko št. 35 vložiti do 28. februarja 1.1. pri županstvu v Sevnici.
V Sevnici, dne 16. januvarja 1899.
(40) 3—3	M Starki, župan.
18991
Najnovejše v razglednicah I

Razglednice v krasni takozvani „Delfter-Manier", lepše kakor vsak drugi svitlotisek, po vsakršnih fotografijah (na željo fotografuje tudi sam), izdeluje po izredno nizkih, cenah, naglo in v najfinejši izvršitvi
H
SSF mf
m
Srečko Magolič
umetniški zavod „Apolon"
v Celji (Štajarsko).
karol gregoric
posestnik vinogradov in vinotržec Celje s» Graška cesta št. 22 a Celje
v nekdanjem Konviktnem poslopju uljudno naznanjam, da sem zopet pričel trg-o-vino z vinom, ter priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih pristnih vin od 18 do 30 kr. liter.
Z velespoštovanjem
Karol Grreg-orič.

HI I llllllllfllimilIUIinnnluntint''''"mnii«ii»iWnmiiiiiininaiiin|»n|||

imUMIIII »jljl IIjljlII lljljl INI liliji II ji IIIIIIIII! [I ll I'J!JJ M j i; :'iijl jI .1 !l: l! II ll II il II il 11; iI; ,11'r'11'/ !l IIH l| F' T~~~
Svoji k svojim! .................................................... -1 J

..........mammna
^ stavbeni in umetni ključar V del j i
Poljske ulice štev. 14, v lastni hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za napravo vsakovrstnih del spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljave vodovodov in strelovodov, hišne telegrafe in telefone, štedilna ognjišča vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, predaltarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna in umetna dela.
Priporočam svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken, n. pr. pri cerkvah itd. itd.
Načrti in proračuni brezplačno.

"Vse po najnižjLh. cenah.

innnnnmnn	lilljll [|l|||l|||| ll	
IllI»UIMnilllllllIllUUlllUlIllllllllll|inilIJLIlIJll»llllllUlllUIUIUIIllltiminillHl«imipil,llBHB»«».».rm.«r		
i ! : ! i
f^iSaJiJMTiHiJJJIIIIf
■ ni ii i LI nuj i MUH M i
Sadje- in vinoreja je naša bodočnost!
Vsak posestnik in vrtnar naj bi si naročil moj cenik o velikanskih izbirah izvrstne kakovosti, za katerih pristnost se jamči!
Jablane, hruške, črešnje, česplje marile, breskve itd. Visokostebeljna in pritlična drevesa, NaJnlje sadne divjake, vrtnice in jagodičevje
100 000 zelo lepih, cepljenih amerikanskih trt v najboljših namiznih vrstah, na najboljšo podlago. — Nadalje najžlahtnejša namizna jabelka, uložena v košare ali zaboje, vse po najnižjih cenah. — Več hektolitrov belega in rudečega vina, rizlinga itd. iz leta 1898.
V. VERŠEC, lastnik trtnih in sadnih nasadov
na Bizeljskem pri Brežicah.
Ceniki brezplačno. - P|	(49) 3—2
Večkrat odlikovan s svetinjami in častnimi diplomi.

&mmmm

Spoštovani gospod'
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k. Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
"Vid. Zanič
Modruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubida Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga
Bartol Lisički.
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subiča Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrini skomn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.