Naš nacionalizem V povpjni dobi se je začel tudi pri nas razvijati nacionalizem, o katerem se mnogo gdvori in piše. KJjub temu pa je še mnogb'ljudi in tudi v naših vrstah jih imamp ki nirnajo povsem jasnih pojmbv p nacionalizmu. Ako hočemo podati prav kratko definičijo besede nacjonalizem, tedaj narn zadosti|JQ reči: nacionalizem jc političijp pj-epričanje, ki priznava izključno le ppmenljivost in potrebo lastnega naroda. Seveda je to zgolj pornen besede sarne. odraža pa se naciojializem edinole v nacionalnem deju, tp je v delu, ki dviga' pomenljivost narpda in ki ustreza njegpvim potrebam. Kdorkoli hoče propagirati nacionalno mišljenje med narodom, predvsem pa med preprostim Ijudstvom, se mora zavedati dejstva, da sc navdušuje naš preprosti človek le za dejanja, a nikoli ne za besede. Nikako prazno teoretiziranje ne bp pridpbilp našega kmeta, pač pa ga bo privabilo konkretno in praktično delo, pd kaferega si bo obetal ppsrednih ali ncposrednih koristi. Ne more biti tedaj vse eno, ali hočemp širiti nacionalno mišljenje in zavest med narodom le z besedami, to je teoretiziranjem, ali se poslužimo konkretnega in praktičnega dela, uppštevajoč pri tem narodove potrebe in težnje. Mnogo poizkusov se je izvršilo in iz djieva v dan postaja aktualnejŁe vpraŠanje, Jkako bi bilo mogoče povsem utrditj med narodpm pravo jugoslovanisko zavest in pravi nacionalizem. Pri reševanju tega vprašanja je imelo in bo tudi v bodoče imelo učiteljstvo glavno nalogo. In če hočemo to nalpgo, ki nam jo država daje, ki nam jo narpd prepušča, pravilno in vestno izvršiti. moramo biti povsem na jasnem, katera pot je za dosego končnega cilja v tem pogledu prava. —¦ P$i spio si jo že začrtali! ... Ali je pravi nacionalist tisti, ki se neprestano trka po prsih in kriči: »Jaz sem nacionalist!« Ali je morda že zadostil svoji nacionalni dolžnpsti o-ni, ki je član drveh ali treh nacionalnih organizacij? Ne moremo trditi, da bi taki ljudje ne imeli v scbi nacipnalnega čuta, pač pa z lahkoto ppudarjamo, da za učitelja tp ne zadostuje. Učiteljski stan in učiteljska pr^anizacija ppzna J.e pravi kpnstruktivni nacionalizern v delu za narod in državo. Našemu narpdu je danes bolj negp kdaj koli potrebna gpspodarska vzgpja, potrebne sp mu tudi gpspo'darske ustanove, ki mu bodo mpglc vsaj deloma lajšati težke skrbi za obstanek. Svetovna kriza je z vso svojo težo pritisnila na naš kmetski stan, na našega delavca in preprostega človeka. Podeželje tarejo pgrpmne skrbi in bpj za obstanek ni lahak — in kdo bo tedaj dosegel uspehe v nacionalnem pogledu pri tem malem človeku? Kdo bp mogel pri njcm razširjati kakršnekoli duhovne dobrinc? Gotovo le pni, ki bp imel razumevanje za njegpve težnje in gospodarske potrebe. Učiteljstvo si je s krnetskim in gosppdinjskim nadaljevalniTn šolstvom že mpčno utrdilp položaje v tem ppgledu. Sledijo zadruge, gospodarska društva in ustanove, a predvsem prganizacija prodaje pridelkov. Vsi se dobrp zavedamo, da ima vsak kraj svoje posebnosti in zaradi tega tudj svoje potrebe. Nemogpče je torej v splošnem dolpčati, pri kateri panogi gospodarstva je učiteljeva pomoč, odnpsno sodelovanje potrebno, ugotavljamo le, da smo uvideli nujno potrebo učiteljskega sodelpvanja na gpspodarskem polju, ker le s takim delom si lahko pridobi toliko zaupanja, da bo z uspehom vršilo svoje nacionalno poslanstvo. Zavedati se moramo prav vsi, da so ravno trdni in močni gpsppdarski temelji najboljša podlaga za vzgojp prave nacionalne zavesti med najširšimi plastmi našega naroda. Poglejmo nekoliko nazaj! Ali nismo ravno v tem pogledu največ grešili? Ali nismo šli med narod Ie kot pridigarji, porabili mnogo besed in ppkazali malo dejanj? Imeli smo v učiteljskem stanu ljudi, ki so že pred lcti spoznali pravo načelo, da je uspeh vsega kulturnega delovanja na deželi odvisen piredvsem od prave. to je gospodarsko močno fundirane osnpve. Tudi danes imamo med učiteljstvom posameznike, ki se dobrp zavedajo omenjcnega načela, lc žal, da je še premalo takih delavcev. Naša sekcija je uvidela, da je mogoče z uspehom prppagirati med narpdom le pravi. to je konstruktivni nacipnalizem. Zaradi tcaa zastopa naše vodstvo mišljenje, da naj vsak učitelj dpkaže s svojim delom. da pozna narodove težnje in da sp mu znane vse potrebc ljudstva in zato ve, kje zasaditi lppatp, kjc orati lcdino in kje sejati kleno zrno. Ko spozna preprosti člpvek, da je našel v učitelju zvestcga sodelavca in ppmočnika pri pnih problemih. ki ga najbol) tarejo, mu bp zaupal v vsakem poglcdu. Učitelj bo imel pptem med n-arodom najhvaležnejšc m najvnetejše sodelavce pri izvenšolskem delu. Ta ppt med narod ni lahka in dplga je, a vodi do sigurnega uspcha Do tega prepričanja je prišlo vodstvo naše sekcije in bo v bpdoče delovalo le v tej smeri, ker je prepri- čano, da bo učiteljstvp pridobilo vse naše Ijiidštvo za pravp nacionalnp čuvštvovanje Je s pravim konstruktivnim nacionalizmorn. Naš nacionalizem je tPrej grajen na močnih in nepmajanih terneljih in je zaradi tega ncšporen. Ne zadostuje nam samo isppntaijp načiorialnp navdušenje, ki je le momentarib in nima zadosfne notranje sile, naš nacionalizem obštoja rharveč iz pozitivnega in ustvarjajočega dela med narpdpm. Tp delp slonina res pravih potrebah in interesih naroda in države, ker smb delp, preden smo se ga lptilj, tudi temeljitp preštudirali in premotrili. Ni naš namen ustvarjati kjerkoli mjšljenje, da smp edino mi nacidnalni, Ne — učiteljstvp ni iri tudi v bpdoče ne bo nikoli jemalo nacidnalizma v zakup, in ga tudi drugim ne bp odrekalo. Enp pa hpčemp s tem poudaritj. da taki, ki imajo nacionalizem le ha jeziku, Tiikakor niso upravičeni kpmi*rkpli podtikati anacionalnost. Zato tudi rhi brezkpmpromisno odklanjamo Ijudi, ki se dičijo z hacipnalnostjo, katera ne bazira na najširših etičnih temeljih. Nacionalnp delp> ki rnu je pshova nespprna ppštenost, kon: striiktivnp delp, ki vzgaja narpd in gradi mpčne temelje naši narpdnd državr, le takp delo je najlepše zrcalo pravcga konstruktivnega hacionalizma. In ako se najdejo ljudje, ki osporavajo nacipnalnp linijo naše stanovske organizacije, jc tp le pomilovanja vrednp, a poleg tega je pa žaldstno tudi dejstvp da najdejo taki ljudje razumevanje in zaščito, dasi obstoja vse njihovp nacipnalho delo v tem. da pazijp n.a vsako besedo svojih sotovarišev, jo po svpje preobračajp in tplmačijo in nosijp te besede Iia »pristdjno mesto«. Nastane vprašanje, kje bodo uspehi? Resno in stvarno delo je vedno in povspd privedlp dp pozitivnih uspehov. — Same besede, predvsem takc, ki so dpbro govorjene, dpvedejo sicer včasih dp spontanega navdušenja, a to navdušenje je le kratkotrajno in mine kaj kmalu. Naše ljudstvo je navajenp raznih obIjub še iz pnih časov, ko so rastle pri nas stranke kpt gobe pp dežju. Danes sp potrebna samo dejanja in le z dejanji, ki sp v korist narpda in države bomo pridobili narod. In to nam daje pogum, da smelo trdimo, da je naša organizacija, ki daje v tem pravcu navodila učiteljstvu za delo med narodom, na pravi poti. Naša sekcija pa se ni zadovoljila le z nacionalnim detom v naši državi, marveč je predlagala, naj se izvede tudi ustanpvitev zveze med našim učiteljskim udruženjem in učiteljskimi udruženji ostalih slovanskih držav. Ta zveza, ki jp bodo tvorile učiteljske lige, se mora izvesti v strogo državnp nacionalni smeri. Učiteljska prganizacija se dpbro zaveda, da jc ravno propaganda za naša nacionalna stremljenja izven naše države nujno pptrebna; potrcbna je tudi v bratskih slpvanskih državah, in ravno v tem pogledu bo moglo učiteljstvo z izvedbo tega sklepa mnogo koristiti naši nacionalni državj v inpzemstvu, kjer je mnogo sovražnjkov. ki rovarijp in upprabljajo vse sile, da škodujejo naši državi. Učiteljstvp bo ppleg že obstoječih lig s svojimi ligami lahko mnpgo pripompglo za pobijanje sovražnc in za našp državo škodIjive prppagande. Akp premotrimo vse nacionalno delo, ki ga vodi našc udruženje. a Dri nas naša sekcija, tedaj smemo z gotpvostjo trditi, da nacionalizem učiteljstva ne obstpja iz besed in momentanih navdušenj, marveč je njega jedro v konstruktivnem nacipnalnem delu za narod in državp. —ž.