ODBOR IZVRŠNEGA SVETA JE RAZPRAVLJAL O DVOJEZIČNEM ŠOLSTVU
^ ,,Republiški sektretariat za prosveto in kulturo je predložil analiza, ki jo pripravljajo, vsebu-^-zf. danost- .kulvturo in Prosveto Izvršnega sveta SRS je tudi pregled prostorskih prob-?al,lz° 0 dvojezičnem solstvu. Odbor, ki ga vodi pod- lemov in investicijski načrt. Za predsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar, se kader pa je treba poskrbeti ne sa-da b° Podrobneje razpravljal o tej živi tematiki m0 s smiselno štipendijsko politi-oziroma Y aprilu, ko bo končana analiza, kaže tu, kot tudi drugod, kar naj-SOdel,UJT raz5n, sekretariata, ki je organizator tega ko, ki je že kar dobro zastavljena, ^ndi.iskega dela, tudi sodelavci Zavoda za šolstvo temveč tudi z uvajanjem oblik, šant^Institut3^1«, Pslb?.logl)- Institut za narodnostna vpra- ki smo jih že imeli — pa opustili.
lav2c’lIz^'šneL\vete HflJ^ PraV"° p at,p;? bo obdelal sode- Tako je velika škoda, da gimna-lavec Izvršnega sveta dr.. Kostja Konvalmka.	zija v Murski Soboti nima več
Že iz dosedanje razprave je na nekakšna krivica saj so to no- P°Uka madž-arščine. Prav tako bi Podlagi predloženega gradiva javi, ki so znani za celotno s h ko	^delovanje z madžarskimi
možno presoditi, da je dvojezično našega šolstva Res pa ie da iih kulturnimi krogi lahko obrodilo šolstvo dragocena oblika sožitja hitreje odpraviti, ker predstavi a- bolj P°globljeno sodelovanje (npr. "a narodnostno mešanem ozem- jo izrazito nevralgično točko ,”T’w1iavn Ou Teziive, ki se pojavljajo, pa so Šibkosti se kažejo na eni stra-vogosto odvisne od človeške na- ni v neustreznih prostorih, ki ne odnost!, poleg tega pa so zahteve nudijo možnosti za sodoben pouk.
Po takem solstvu vezane na kva- po drugi strani pa nam tudi na
htetne pogoje dela, ki jih marši- ..
Me še ni. V tem oziru se sicer dvojezičnemu šolstvu ne dogaja
POSVET O VSEBINSKI PREOBRAZBI POUKA ZGODOVINE
ladini poglobljeno podobo dogajanja med NOB
»Nevzgojni vplivi se tako zelo širijo med našo mladino, da zadajajo resne skrbi ne samo šoli," temveč tudi širši družbeni skupnosti,« je dejal tov. Miro Lužnik, namestnik direktorja Zavoda za šolstvo SRS, ko je pretekli petek (27. febr.) začel posvet o problematiki vsebinske preobrazbe pouka NOB v naših šolah. Namen posveta, ki je bil sklican na pobudo sveta za razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, je bil da bi izmenjali stališča in dosedanje izkušnje pri raziskovanju in pouku NOB; udeležili so se ga predstavniki vseh 9 organizacijskih enot Zavoda za šolstvo, predavatelji zgodovine v šolah, predstavniki muzejev, mladinske organizacije, instituta za zgodovino delavskega gibanja in drugi.
izmenjavo lektorjev, prevajanje in izdajanje literature itd.). Tudi predšolske ustanove moramo na takih področjih opredeljevati
V uvodnem nagovoru je tov. Lužnik poudaril, da so se šolske oblasti, odločile, da poskrbijo za kvalitetnejši nivo pouka zgodovine, zlasti za obdobje naše NOB.
takih šolah primanjkuje dovolj strokovno usposobljenega kadra. Odbor je bil zato mnenja, naj
Nagrade
za najboljše učitelje
Skupščina TIS Ljubljana je razpravljala tudi o dopolnilnem
pouku
•
Pred dnevi (točno 9. februarja TIS še ni bila razdelila. Izvršni l.) se je skupščina ljubljanske odbor skupščine je predlagal, da temeljne izobraževalne skupnosti ostanka tega denarja ne bi raz-2adnjikrat sestala v dosedanji se- delili linearno, ampak naj bi ga stavi. Mnogim članom sedanje razdelili kakim 150 najuspešnej-skupščine namreč poteče letos Šim delavcem. V tem primeru bi teandat; skupščina TIS se je bila nagrade znašale po 2000 dinarjev.
Ob	"	* "	...
da
v celoti. Spričo tega je Zadnja skupščina TIS, ki je bila stveni Prejšnji ponedeljek popoldne v drugi,
Magistratu, v nekem smislu na-'ogo opraviti obračun dosedanje-5a dela. Tudi dnevni red je ob-tegal le eno točko: potrditev zaključnega računa za 1969. leto.
Treba je reči, da je bil obra-pUn ljubljanske temeljne izo-
tem že pred časom odločila, Skupščina je predlog sprejela, razpiše volitve za vse člane Imena nagrajencev bodo Ijub-imela Ijanske osnovne šole, vzgojnovar-zavodi, glasbene šole in ki jih financira ljubljanska TIS, izbrali sami, in sicer na najmanjših zavodih po enega, na večjih pa več, na največjih do 5. Skupščina je sklenila te nagrade podeljevati poslej vsako leto in z njimi dajati priznanje najza-
, —	_____ j.—	—v. služnejšim delavcem na področju
draževalne skupnosti zelo ugo- vzgoje in izobraževanja, den, tako za minulo leto kot za Razen o nagradah je bilo telotno dosedanje obdobje te TIS. precej govora še o dopolnilnem prvič po dolgo letih je šolstvo pouku. Nekatere osnovne šole so ljubljanskih občin spet prišlo pod bile zahtevale več denarja za ta eUo streho, se pravi, da je ne le namen; izkazalo pa se je, da ni v finančnem, ampak tudi v orga- bil izrabljen niti razpoložljiv deflacijskem oziru spet postalo nar. To pomeni, da bi že z raz-telota. Razen tega je to obdobje položljivim denarjem lani lahko temeljne izobraževalne skupno- organizirali več dopolnilnega po-
------- ukai ga je kjj0 Tisti, ki so
se oglašali k besedi, so navajali različne in utemeljene vzroke, zakaj se dopolnilni pouk ni razvil
sti značilno še po nečem drugem; fo velikem posluhu občinskih skupščin in mestne skupščine za Materialno problematiko šolstva.
premaknejo z mrtve točke), marveč bo treba osnovati pouk vsebinsko poglobljeno, tako da bo mlad človek doživel in (svoji starostni stopnji primerno), tudi dojel svet moralnih in etičnih vrednot naše revolucionarne preteklosti. Tu bo treba storiti še marsikaj: kakor je naša NOB — lahko rečemo — nič manj kot osnovni element za razumevanje celotnega slovenskega nacionalnega razvoja in tudi sodobnega dogajanja, pa je še množica stvari v tem razdobju znanstveno nerazčiščenih in seveda tudi ne obdelanih v primernih priročnikih za naše učitelje zgodovine. Sodobno zasnovani učni načrti naj bi poudarili predvsem vzgojne elemente v pouku zgodovine.
Posebej pomembno — pravzaprav osrednje vprašnje je v tem,
da bi morali vzbuditi otroku in mlademu človeku potrebo po ustvarjalnem delu, ker le s lastnim samostojnim ustvarjalnim delom se oblikuje človekovo lastno mišljenje in njegov svetovni nazor. Ne gre torej le za posredovanje zgodovinskih dejstev, ampak za mnogo širše in težje probleme, ki pa bi nudili tako učitelju kot učencu zadovoljstvo ob uspešnem razreševanju.
Ko je bilo govora o veliki vzgojni funkciji naših muzejev NOB, je bila izrečena misel, da veliko bogastvo, ki ga hranijo ti objekti, še zdaleč ni izkoriščeno tako, kot bi bilo lahko, ker so obiski otrok dostikrat slabo organizirani in niso na pedagoški višini.
V drugih referatih in v razpravi so udeleženci posveta opozorili na to, da bi morali mladini prikazovati naš osvobodilni boj bolj s človeške plati, ne ga idealizirati; dejstva in zgodovinski dokumenti bi morali biti prikazani tako, da bi otrok našel v njih predvsem človeka!
Na posvetu smo slišali dosti lepih misli, ugotovitev in predlogov, ki bodo lahko dragocena informacija naši pedagoški teoriji in praksi pri nadaljnjih prizadevanjih oblikovanja mladega človeka.	— ham
Pedagoška služba v Muzeju ljudske revolucije
(Obvestilo šolam)
V partizanski šoli na Martinjvrha leta 1944: še danes ni znano, kdo je učitelj na sliki.;..
^nančni položaj ljubljanskega bolj. Skupščina je naročila, naj predvsem kot vzgojne in šele nato Tomaž \Veber, pedagoški sveto- .......................................__________________— --
Snovnega šolstva, vzgojnovar- njen izvršni odbor poskrbi, da bo kot varstvene. Pri reševanju kad- valeč Zavoda za šolstvo, pa je v pripravo ogleda stalne razstave v
__j   _ 1_ y _ 1 • _  _____________ _____Y :  _ A 1________________ I-Z-VT rr- U i V, Trvtvm Kn v. 4	1v-. t v1 ,-Nv^  n JI • _ 1 i.   ;	.	__. .	...	_ .
Z letošnjim letom so v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani vpeljali redno pedagoško službo z namenom, da bi šolski mladini čimbolj organizirano in metodično posredovali zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. Kustos pedagog, ki je posrednik med muzejem in šolami, bo obveščal in sproti opozarjal prosvetne delavce na vse didaktične pripomočke, ki so in še bodo na razpolago v muzeju na stalni in občasnih razstavah, z nasveti in predavanji pa nudil pomoč za učno uro v muzeju in zgodovinskim krožkom na šolah. Tudi pred kratkim na šole poslani vodnik po Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani bo učiteljem in profesorjem koristen pripomoček za
^tvenih ustanov, glasbenih šol in nova skupščina dobila strokovno
^tuge dejavnosti, ki jo financira analizo o tej problematiki ter da te TIS, se je v tem obdobju moč- bo potem lahko kaj ukrenila. Vsi popravil in utrdil. Danes lah-rečemo, da je finančni položaj k°likor toliko urejen.
Na seji skupščine so precej Sovorili, kako razdeliti denar, ki !6 bil lani namenjen za nagra-■tevanje posebnih uspehov na Področju vzgojnoizobraževalnega ukvarjajo. aela in katerega del skupščina
so se strinjali s tem, da je dopolnilni pouk treba bolj razviti in da je z njim treba nuditi pomoč ne le slabim učencem, ampak tudi najboljšim, kajti tudi z najbolj nadarjenimi učenci se šole zdaj večinoma vse
rovskih vprašanj pa je potreben večji posluh lokalnih faktorjev (učitelji ne morejo biti brez stanovanj!). Problematika dvojezičnega šolstva ima seveda na obali spet svojo specifiko, ki jo zajema že tudi ta sondažna analiza, naslednja pa jo bo še bolj osvetlila. Delo, ki teče od oktobra lani, premalo že rojeva jasna spoznanja in šele tako je zajamčena uspešnost sa-J. SVETINA nacije.	Zagorc
svojem referatu dejal, da je prišel čas, ko moramo poskrbeti ne le za materialno osnovo, pouka (kabinete npr. marsikje na šolah imajo, metode pouka pa se ne
muzeju. Zahtevnejša vodstva po razstavi bo po predhodnem naročilu šol prevzel kustOs pedagog ali pa izvedel učno uro na zaželeno temo.
Ker so na šolah dostikrat težave pri iskanju gradiva za proslave raznih obletnic, namerava Muzej ljudske revolucije Slovenije za tekoče priložnosti pomagati šolam. Tako bo do konca marca izdelan kratek scenarij s fotografijami na trenutno najbolj aktualno temo »25-letnica osvoboditve«. To gradivo bo uporabno tudi za manjše razstave na šolah. Celoten scenarij bo obsegal 30 fotografij (velikost 24 X 18 cm), v skrajšani obliki pa 20 do 10 fotografij. Cena posamezne fotografije je 7N-din. Ravnateljstva šol naj pošljejo naročilnice z zaželenim številom fotografij muzeju do konca marca 1970.
Nadalje obveščamo šole, da bo stalna razstava v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani zaradi nekaterih občasnih razstav, o katerih vam bomo še sporočili, zaprta od 20. marca do konca maja 1.1.
Se o,posebnih zahtevah posebnih zavodov4
. V Prosvetnem delavcu št. 3 z oblečeni in obuti in tudi smučke din. V vseh teh zneskih pa niso 5. 2, 1970 je bilo v poročilu imajo. Smučajo pa se v neposred- všteti	— —-—
izdatki za najrazličnejše prireditve v zavodu in izven
Kar se tiče »višjih osebnih
^°d naslovom »Pred skupščino ni bližini zavoda, kjer je dovolj tepubliške izobraževalne skup- dobrih smučišč. Poleg tega pa so njega, fosti« med drugim napisano tudi gojenci smučali tudi na Voglu in j-
ftedeče: »Za ilustracijo: zavod v sedem dni na Srednjem vrhu. Za- dnhnrllmv — zrennko'vrsto del'a« Nini pri Rakeku nima pri- vod v Smledniku na žalost res df? takaTrditev brez osnove že teh na odločitve izvršnega od- nima kombija, ker do sedaj še ni	^ “gb "^d v
ffa Njegov! varovana imajo mei sredstev da b‘ S! ga naba- smodniku dobil sredstva za
tla azp°laš° kombi, ki jih vozi vil, se pa zato gojenci vozijo s osekne dohodke za tisto vzgojno te garderobo'	™	dejavnost, ki jo financira Izobra-
Njo
.v., dobro so oblečeni, smučke itd. Zavod
jo na izlete na Šmarno goro, bili so tudi na izletu v Postojni in
ževalna skupnost, po enakih merilih, kot vzgojni zavod v Planini. Oskrbnega dne pa zavod ni
Smledniku pa vsega tega nima — spotoma tudi tekmovali s planin-
r!2\,pa pripombe in višje oseb- skimi gojenci. Bili so tudi na iz- poviševal že tri leta. Edino, kar 4ah?h0dke “ za enak° Vrst° ie.tU-"ai?iedU«'a,LlB?biP*H; da bi se vzgojnemu zavodu v Smled-
ne navajamo številnih krajših izletov. Gojenci se vozijo tudi v
,j Na citirani zapis dajemo sle-
hent Pojasnilo. Odločitve izvrš- trikrat so obiskali tudi oper- lU-JnTn^nn^oVim fosti 0dbT\ izobraževalne skup- ne ’ dstave v Ljubljani> sejem lovnih Pog°ilh! Pa. kat?re zavod v Planini elektronike) mestni muzej itd. K
niku in delavcem v njem lahko očitalo, je, da še vedno vztrajajo v nemogočih ubikacijskih in de-
iat? tudi naš zavod ni mogel da-
A izobraževalno skupnostjo o ^ ooiitvi sredstev za leto 1969, je SQvod to pogodbo podpisal in v Preranem dopisu napisal, da na-J0 nima pripomb.
Iz navedenih podatkov lahko
temu je treba prišteti še ekskur- vsak zaključi, da je bilo citirano zije in kino predstave v Medvo- poročilo v Prosvetnem delavcu
jencev je tudi letovalo na morju v Fažani.
V letu 1969 je Izdal zavod za
povsem neobjektivno, oziroma da je bil tisti, ki je novinarju take podatke dal, do našega zavoda krivičen. S takimi očitki se naše-
dokup obleke in obutve gojencev mu zavodu in vsem požrtvoval-46.375,30 din, za izlete z avtobu- nim delavcem v njem, ki se že
som 14.445,50 din, za dokup smu- itak borijo s številnimi drugimi Prav tako kot imajo gojenci či in sani 4.250,00 din in za leto- težavami, delo še dodatno otež-
V., QV LčiKO KOL llllčiJO gujdiui W	‘...............------------------
^ojnega zavoda v Planini svoj vanje v Fažani 9.880.00 din; sku- koča. ehar za garderobo, ga imajo tudi paj torej 64.750,80 N-din. Poleg f?Jenci v Smledniku, in to po 100 tega pa je izdal zavod v letu 1969 ^'din mesečno. Gojenci so dobro za rekreacijo gojencev še 4.565,50
Za vzgojni zavod Frana Milčinskega -Jožica Komotar
Najbrž ni nikomur neznano losti, se skriva bitje, ki koraka ime Franceta Avčina, znanstve- brezglavo svojemu koncu na-nika in vtaorja tišine, ki šepeta proti.
(Kjer tišina šepeta!). Tehniška založba Slovenije je leta 1969 izdala novo Avčinovo knjigo
Človek proti naravi.
To je knjiga, ki ji brez po-
Človek je Uničevalec, moral
umika vse, kar je v naravi živega.
Homo contra Naturam trka tudi na našo vest, če se res
ge, ki ima najlepše posvetilo, kar si ga moremo želeti: MLA-mišljanja lahko rečemo: glas DINI, DA BI OZDRAVILA vpijočega v puščavi. In to je ČLOVEKOV BOLNI SVET.
na hi hiti Ohranievalec in Vna smem0 ~se imenovati vzgojitelje. ruŽi To fe vodU^ mZ S Nai ™ bi bil° —tneoa de-
knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak državnik, vsak znanstvenik, vsak vzgojitelj in vsak delavec.
Malo je knjig, ki so tako brezobzirno odkritosrčne, tako lirične^ tako strokovne, vznemirjujoče in boleče.
Knjiga govori o Človeku in Naravi,'o uničevalcu in o Pramateri. Razdeljena je na dva dela in vsebuje naslednja po-glavja: Homo contra naturam, Človek se pojavi na zemlji, Clo-
Radi blebečemo, da je mladina naše upanje, vsebine besed
Naj ne bi bilo prosvetnega delavca, ki ne bi prebral omenjene knjige in ki mladega rodu ne bi vzgajal po njenih načelih!
Avtor knjige, ki vzbuja vest, je v svojih stališčih neomajen, čeprav ve, na kakšen odmev bo naletela pri mnogih; češ: apo-
Homo contra naturam
— besede, ki prebujajo vest
pa se ne zavedamo dovolj glo- stol narave, fanatik zdravja, boko. Kaj vse smo že napisali o profesor, z eno besedo — navdu-mladih: o tistih, ki so z zano- šen trap.
som gradili proge, in o tistih, ki Namenjena pa je mladini, ,?	Fncetkov industnaliza-	so ZgUhiu ideale. Težko je pri-	da bi ozdravila človekov bolni
f-J,	(lonec, pastir, poljedelec),	znati, da smo jih sami pahnili	svet. Ce bi rekli mea culpa in
c-tovek	uničuje divje živalstvo,	v naročje idolom. To smo storili	vzgojili en sam rod po njenih
varstvo narave,	2a(0, ker tudi v sebi nismo več	načelih, bi se stvari vidno pre-
no zma s nn n	ir(jni Človek je zagrešil usodno	maknile na bolje. »Mlada duša
napako, ker se je obrnil proti	je čista, zato ceni in terja či-
naravi. Prof. Avčin pravi: ena	stost človeških odnosov in si jih
sama pot je. Pot NAZAJ! (Po želi.«
svoje jo je nekoč oznanjal — Ce pa ne bomo izpeljali Rousseau.)	rešilnih ukrepov, bo nekega
Avčinova nova knjiga vzbu- dne svet pretresel krik groze:
Veliki Pan je mrtev.
V to je avtor popolnoma prepričan. In ker nam na 193 straneh knjige svoja izvajanja potrjuje z neovrgljivimi dokazi,
uničuje divje živalstvo, Sodelovanje za
Človek preseljuje živalstvo in rastlinstvo, Človek si uničuje Plodno zemljo (z železom, ognjem, s pretirano pašo, z zQrešenim kmetovanjem, z ero-zijo). Človek si uničuje vode, Človek si zastruplja naravo
(el jt	, -----,	------- siuLinuuu ituuu rv
\s}adko vodo, morja, zrak, zem- ja pekočo vest. Ob njej se čuti-1jo), Človek se igra z ognjem v atomu, Človek preplavlja zemljo.
Človek, Človek in še enkrat Človek. Avtor ga dosledno piše 2 veliko začetnico. Pod črko, ki nas nenehno prebuja iz otope- soljske kobilice«, pred katero se
mo osebno prizadeti za mnoge stvari. Prav zato bi knjiga lahko dosegla svoj cilj. Toda treba bi jo bilo razposlati vsem ljudem sveta. Morala bi postati smo, ko preberemo knjigo, v to biblija Človeštva, zakonik »ve- prepričani tudi mi.
Berta Golob
PROSVETNI DELAVEC
Bili smo gostje celovškega župana
Lep dan je bil, ko smo se iz tičnih skupin, ki vabijo volivce, Celovcu. Pripominjam, da nas je marsikaj vidijo, kar so se v šoli Šentvida s Kompasovim avtobu- naj oddajo svoj glas zanje, in nji- zelo ustrežljivo spremljal ves učili, in učinek učno-vzgojnega som odpeljali proti Gorenjski, hove obljube, za napredek Koro- dan g. Josef Lippe, pri kosilu in prizadevanja je ob takem kon-Učenci 8. b razreda osnovne šole ške, na drugi strani pa proti rdeči zakuski pa je bil z nami tudi kretnem obisku mnogo uspešnejši Franc Rozman-Stane iz Šentvida, nevarnosti itd. Tako je bilo osebni županov tajnik gospod dr. kot pa golo pridobivanje znanja ki imajo nemščino kot tuji jezik, vzdušje v Celovcu, ko smo prišli Erich Lindner.	v učilnici in v šolskih klopeh. Le
so bili povabljeni v goste čelov- pred občinsko hišo, kjer so nas že p0t domov je bila ob petju, škoda, da ni bilo tudi srečanja z škemu županu in to v okviru pričakovali: prevzel nas je gospod veselem obnavlianiu soominov učenci kakšne tamkajšnje šole, -------------—j r *—— ----- ------------------------- .....	j j ^	da bi se učenci med seboj spoznali in da bi naši učenci preiz-
DAN PROSVETNIH DELAVCEV V LJUTOMERU
Ali je naše delo danes manj pomembno kot v preteklosti?
staine izmenjave obiskov med Lippe Josef, uslužbenec občine, ki na lepo preživet dan, ki bo ostal
T	- vi f1/-* 1t rM	___________v ; • t m -	ir ir
Ljubljano in Celovcem.
In tako smo potovali v Celo-
je lepo govoril naš jezik. Takoj, našim otrokom v spominu, ko nam je izrekel dobrodošlico
vec, prav v času, ko tam gostuje nam je tudi razložil program na-znana dunajska drsalna skupina, šega bivanja v Celovcu.
Petindvajset učencev in dva zastopnika učiteljskega zbora je
Prva naša pot je bila v *-Wappenhalle«, to je dvorano, v
Dovoljujem si so taki medsebojni potrebni in poučni, kajti otroci
Za prosvetne delavce občine Ljutomer je pripravila TIS Dan kusili svoje znanje nemškega je- prosvetnih delavcev, ki je bil dne
Zaradi neugodnega vremena je odpadel ostali kulturni program, ki pa so ga prosvetni delavci na-
nrinnmniH Ha	avujc -.ncuijc	prosvemni ueiavtev, RJ je euiic ri
’ zika. No, to pa lahko v bodoče ig decembra v Ljutomeru v dvo- domestili z dobrim razpoloženjem ni obiski zelo jucjj uredimo.	’ • -—----- <- -	w v Ho-
Vilko Kolar
tvorilo skupino, ki je potovala kateri so grbi vseh nekoč vlada-preko Ljubelja in tam naprej jočih plemiških družin na ožjem proti Celovcu. Krasne so bile go- in širšem območju. Tu je tudi renjske planine v jutranji sončni velika slika, ki predstavlja usto-zarji, medtem ko smo na drugi ličenje koroških vojvod in slika strani, v celovški kotlini, prišli v predaje pisma cesarja Maksimili-meglo, ki se je počasi dvigala, jana, ko je Celovec dobil mestne
tako da smo okoli desete imeli že lep sončen dan.
ure pravice. To zgodovinsko dvorano so si otroci z zanimanjem ogle-
Celovec je bil še ves okrašen dovali, kakor tudi sosednjo, kjer
od karnevala, poleg tega pa si, kamorkoli si se obrnil, opazil zelo ostro volilno kampanjo za deželne volitve. (Bile so 22. fe-
zaseda koroški deželni zbor.
Točno ob deseti uri nas je sprejel v občinski dvorani župan Hans Auserwinkler v spremstvu
bruarja.) Na vseh plotovih, zido- nekaterih ožjih sodelavcev. Izre-vih in velikih panojih je bilo vi- kel nam je dobrodošlico in opisal deti velike plakate s parolami in sodelovanje med Ljubljano in slikami posameznih nosilcev poli- Celovcem. Njegov govor v nem-
----_______•u __ _i___
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M«1
RAZPIS MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE ŠKOFJA LOKA
Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki
razpisuje
Malo Groharjevo slikarsko kolonijo 1970 pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Škofja Loka.
Namen kolonije je vključitev pionirjev — likovnikov Jugoslavije v akcijo — »Svetloba izpodriva temo«, ki jo je organiziral Center slepih v Stari Loki Delo kolonije bo potekalo na
ceiotnem področju občine Škof- f ‘Jne" S,L3e,P*S}°,VU ™ L" "T •io	maia do 81 naaia ■ Ponovno zaželel prijetno bivanje
lovn “ 9' J	3	5 v Celovcu. Magistralni direktor
19‘u'	■ dr. Josef Platzer pa nam je v
Ob zaključku kolonije bodo dela : krajšem razgovoru brisal življe-razstavljena v galeriji na Lo- j nje in delo ter gospodarjenje in škem gradu. Najboljša dela bo- ■ upravljanje na Koroškem in v
ščini so sproti prevajali v slovenščino, ker otroci kljub temu, da znajo nekaj nemščine, niso mogli vsega razumeti. Za povabilo ter lep sprejem sem se mu zahvalil v slovenščini ter podčrtal, da je treba mladi rod na obeh straneh Karavank vzgajati v duhu borbe za mir in iskreno sožitje med narodi. Moj govor so gospodu županu sproti prevajali v nemščino. Učenec Jani Bele je pozdravil gospoda župana v nemščini in mu izročil spominsko darilo, dočim mu je učenka izročila šopek na- . geljnov s slovensko trobojnico. 1 Gospod župan je bil zelo ginjen lil in je rekel: »Du Bursche, dass hast aber sehr net gemacht!« 1 deklici pa je rekel: »Und so schone Blumen, von so ein hub-sches Madchen.«
Veselo razpoložen in zadovoljen se je poslovil od nas in nam
rani Partizana, kjer se je zbralo skupno s tehničnim osebjem preko 200 članov sindikata prosvetnih delavcev.
To je bilo drugič, kar so imeli prosvetni delavci občine Ljutomer svoj praznik; prejšnja leta, ko je bil okraj Murska Sobota, je
in s pomenki z gosti, ki so v dobrem razpoloženju obljubili, da se bodo tudi v prihodnje odzvali vabilu prosvetarjev ljutomerske občine. Tako je minil v zimskem dnevu praznik ljutomerskih prosvetarjev, ki pa še vedno želijo, da končno tudi v ljutomerski ob-
bila ta prireditev v sklopu spro- čini sprejmejo odlok o dnevu pro-
,..•11	•	-___’ _	1 1—	^1	■! in m «1 T-f 1*0 4 #-,17 O Y"t lil
svetnimi delavci Pomurja.
Dan prosvetnih delavcev je bil tokrat že zaradi zime in ostalega
svetnih delavcev in nagrajevanju najvidnejših, kot je to v občini Gornja Radgona in Murska So-
programa, ki bi bil sicer bogatej- bota, nagrajevanje prosvetnih de-
ši, nekoliko neprimeren, to pa zaradi tega, ker finančne prilike TIS niso dopuščale, da bi od celokupne vsote predvidene za osebne izdatke prosvetnih delavcev dali 3 % za nagrade prosvetnim delavcem, kot je to predvidela Republiška izobraževalna skupnost, ter so prireditelji le delno vsoto namenili za to prireditev, ki bi sicer za nagrade ne pome-
lavcev ob tem prazniku pa imajo tudi v Lendavi. Prvo desetletje po osvoboditvi so bili vsako' leto ob koncu šolskega leta sprejemi in nagrade za prosvetne delavce, sedaj pa smo to opustili. Ali nista danes delo in vloga prosvetnega delavca tako zahtevna in odgovorna kot v preteklosti? Ali nam je postal prosvetni delavec manj važen? Na ustanovah smo
nila ničesar. Tako pa so se pro- opustili gibljivi del osebnega do-svetni delavci vsaj enkrat v letu hodka, ki je lahko pravilno sti-sestali ter tako zlasti pri družab- muliral bolj prizadevne, ter prešli
nem delu tudi sprostili in razveselili.
Toplo pozdravljen je spregovoril prosvetnim delavcem član IS dr. Vladimir Bračič, ki je med drugim podčrtal pomembnost in odgovornost učitelja pri določanju ocene učencem ne samo v osnovni šoli, temveč tudi v srednjih šolah, to zlasti glede na prevelik osip.
Predsednik občine Ivo Šumak je podelil odlikovanja predsednika republike dolgoletnemu ravnatelju bivše meščanske šole v Ljutomeru tov. Baukartu, profesorici gimnazije tov. Milici Pevec, rav-
na uravnilovko in se ravnamo strogo meril, ki jih sprejme TIS. Vsa druga priznanja in nagrade smo tudi opustili in kaj naj spodbuja in daje priznanje tistemu prosvetnemu delavcu* ki vlaga svoj trud preko povprečja in če je poleg tega aktiven družbeni de^ lavec? Sedaj se že marsikateri sprašuje, čemu vse to delam, saj smo glede na naša merila vsi enaki, loči nas le izobrazba, položaj in delovne izkušnje. Ker smo vse to opustili, se ne smemo čuditi, če življenje na vasi ne čuti prosvetnega delavca, z učnimi uspehi zlasti glede na osip pa
tov. Dragu Novaku ter v imenu obč. skupščine pozdravil prosvetne delavce.
Predstojnik organizacijske enote pedagoške službe v Murski Sodo nagrajena s praktičnimi na- ■ Celovcu, pri čemer je omenil tudi Osmi februar, slovenski kulturni praznik, so tudi na osnovni šoli boti tov. Mladen Tancer je v gradami. Vsi udeleženci pa bo- ; našo etnično skupino, ki je pravi njh nošah z izredno interpretacijo Prešernovih pesmi navdušil ne le daljšem predavanju podčrtal po-do prejeli spominske diplome. ■ in resnični most sporazumevanja njii nošah z izredno interpretacijv Prešernovih pesmi navdušili ne le men moralnega pouka in vzgoje
natelju ljutomerske gimnazije tU(y njsmo preVeč zadovoljni. Te-
! in lepih odnosov med Koroško in Zaradi vključitve v akcijo bo- | Slovenijo.
Lepo smo se mu zahvalili za razlago, nakar smo šli na krožno vožnjo po mestu. Pokazali so nam: mestno gledališče, slovensko gimnazijo, naš konzulat, poslopje deželne vlade, muzej, koncertno hišo; šli smo tudi v Evro-papark ob Vrbskem jezeru. Tu so nam pokazali drevo, ki ga je posadil predsednik mestne skupščine'Ljubljane ing. Miha Košak. Krožna vožnja se je končala
svoje vrstnike, temveč tudi učitelje. (Foto: F. Brus)
v naših šolah.
daj ven iz sedanje prakse ter se poglobiti v delo učitelja, ki j® zlasti na vasi težavnejše glede na najrazličnejše pogoje, za uspešno delo pa mu dati priznanje in nagrado, kar je tudi na drugih področjih naše dejavnosti.
JANKO BELEC
do vsa likovna dela na voljo kup- j cem. Sredstva od prodanih slik " bodo namenjena za gradnjo poklicne šole za slepe in slabovidne v Stari Loki — kot prispevek pionirjev — likovnikov Jugoslavije.
Vodstva pionirskih odredov naj prijavijo tri najboljše pionirje likovnike od 5. do 8. razreda osnovne šole.
Prijave naj pošiljajo do 1. maja 1970 na naslov:
Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije — sedež Gimnazija Škofja Loka.
Potne stroške za pionirje naj bi krila vodstva šol, spremljevalcem pa vse stroške (prevoz in bivanje v Škofji Loki). Pionirji iz oddaljenih krajev bodo gostje pionirjev z območja občine Škofja Loka.
Ljubljansko Mladinsko gledališče — gledališče slovenskih otrok
Za slovenski kulturni praznik, Naše sodelovanje se je začelo Zanimivo je pogledati tudi, v
P.®*?	. tPg°XI.no “'Forum«, 8 februar, so na proslavi v poča- v letu 1987 z odrsko uprizoritvijo katerih krajih so gostovali. V se-
rrivTo,??	Čas^ Zx stitev obletnice Prešernove smrti Toma Sawyerja, ki ga je gledalo zoni 1968-69 so si ogledali pred-
pa za°pisanje razglednic na,1VeČ v Litiji in Šmartnem nastopili kar 825 učencev. Igralci so že ta- stave Mladinskega gledališča po-
kaj takega, kakor je čarovnik i* Oza in Tom Sawyer.
Pri načrtovanju novih predstav v letu 1970 bi želel Mladinskem!1
za pisanje razglednic.	igralci Mladinskega gledališča iz krat osvojili otroke litijskih šol. leg ljubljanskih otrok še otroci iz gledališču boljše delovne in m®'
Po dobrem kosilu v Volks- Ljubljane _ Mina Jerajeva, Bo- Nato so sledile predstave Hodl-de 19 različnih krajev Slovenije, terialne pogoje, več igralcev in S®
keller smo šli v Stadthalle, kjer ŽQ Vovk in Brane Ivanc. je bila nadvse zanimiva, lepa in
sledile predstave
bodi (900 gledalcev)* Trije debe- Prav
vsestransko odlično izvedena dr- Ta nastop ponovno dokazuje, oza (Tfiff efedtket^Ukraden^če- Žič Trbovlje’ "Sežana"'" Idrija ’ Li salna revija dunajskih drsalcev,	kako uspešno je sodelovanj^ ob-	belici (1411),	Cipek ’in Capek (730)	tija, Postojna, Kočevje, Radovlji-
Otroci so uživali in bili navduše-	črnske zveze kulturno-prosvetmh	.	^ kapica (850). Vmes so	ca, Bled, Kropa, Logatec, Žiri,
m zlasti nad lepimi barvnim,	organizacij in njenega predsedni-	.	fhov takratn. vod.a	gmartno in Litija Ceije, Bohinj-
refleksi in res izbranim vrhun-	ka Borisa Žužka ter osnovnih šol	p"snik Tone	Pavček pripravili tu-	ska Bistrica in Kranj. Poleg tega
skim programom.	Litije in Šmartnega z Mladinskim d- srečanje s SVojimi igralci ter še v Križankah in v otroški bol-
Za zaključek so nam še v re- gledališčem. Prav ob tej pnlozno- 6 februaria 1970 naslonili na Pre- nišnici v Liubliani.
Odbor vabi k sodelovanju pio- : stavraciji »Musil« priredili pri- sti bi rad dal kratek pregled so-	^	...
bi bilo, če jih naštejemo: več priznanja celotne družbe, če* Nova Gorica, Koper, Maribor, Tr- prav mislim, da jim priznanj®
mladih gledalcev največ pomeni — tega pa so deležni povsod, W mor pridejo. MILOŠ DJUKIČ
■ Osnovna šola Dobravlje
= =5 EriffiE®*
■
prosto delovno
lep, koristen in poučen obisk v ščem in njegovimi igralci.
Popis nekdanjih aktivistov OF
Odbor za proslave pri republiški konferenci SZDL Slovenije je pri odločanju o letošnjem zboru aktivistov, ki bo v Dolenjskih Toplicah 26. aprila, posebej poudaril potrebo, da bi vsaj zdaj, 25 let po osvoboditvi, organizacije SZDL končno evidentirale vse nekdanje aktiviste OF. Zaradi velikih preseljevanj po vojni se je mnogo nekdanjih aktivistov izgubilo in so tako ostali pozabljeni. Ljudje so se selili z dežele v mesta in tako izgubili stike z nekdanjimi aktivisti OF, zlasti pa so ostali pozabljeni nešteti tihi in požrtvovalni sodelavci OF, ki po osvoboditvi niso prišli do političnih in drugih funkcij. Večidel so organizirani v organizaciji Zveze borcev, toda ne vsi. Ostali so pozabljeni in dostikrat .zagrenjeni.
Socialistična zveza, naslednica Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je dolžna zamujeno popraviti. Zaradi tega naj vse občinske konference SZDL takoj sedaj uredijo in izpopolnijo sezname aktivistov OF. To delo bi bilo po našem mnenju izvedljivo na ta način, da bi se vsi nekdanji aktivisti sami prijavljali s potrebnimi podatki občinskim organizacijam SZDL in to najprej v občinah, kjer stanujejo, obenem pa tudi organizacijam SZDL v tistih krajih, kjer so med vojno delovali kot aktivisti OF. Tako zbrane sezname naj organizacije SZDL uredijo in posamezne orijave tudi kritično nresodijo, v kolikor se ne bi skladali s preverjenimi zgodovinskimi ugotovitvami in kriteriji, po katerih je opravičen naziv aktivista.
Izvršni odbor SZDL meni. da je treba šteti med aktiviste Osvobodilne fronte slovenskega naroda zlasti tiste, ki so v času osvobodilnega gibanja v letih 1941 do 1945 bili:
—	člani IO OF. Vrhovnega plenuma OF. člani SNOS. odposlanci kočevskega zbora.
—	člani nekdanjih pokrajinskih, okrožnih, podokrožnlh. okrajnih, rajonskih in terenskih odborov OF
ter odborov OF raznih ustanov in poklicev,
—	članice odborov AFZ,
—	člani vodstev mladinskih organizacij (SKOJ in ZSM) od osnovnih do najvišjih,
—	člani poveljstev Narodne zaščite, zlasti v letih 1941 in 1942, ter tisti, ki so v tej polvojaški fron-tovski organizaciji zbirali orožje in opremo za partizane ali obveščali partizane o sovražnih premikih ter se udeleževali akcij NZ na zasedenem ozemlju,
—	člani odborov Delavske enotnosti (sem je šteti tudi take odbore v Trstu in Tržiču, kjer je bila organizacija DE glavna oblika skupnega
—	slovenski pregnanci v Srbiji in na Hrvaškem, ki so organizirano kot aktivisti sodelovali v srbskem ali hrvaškem osvobodilnem gibanju.
—	končno vsi tisti, ki so še na razne druge načine organizirano sodelovali pri slovenskem osvobodilnem boju doma ali v tujini.
Vse zgoraj naštete je mogoče smatrati za aktiviste OF, v kolikor Je bilo njihovo delo organizirano in trajnejšega značaja ter da se niso izneverili ali kapitulirali ter z delom prenehali, razen iz opravičljivih razlogov, kot so npr. zapor, internacija ali po direktivi O F iž varnostnih razlogov.
Pozivamo vse organizacije SZDL, da takoj pristopijo k urejanju spi-
revolueionarnega boja slovenskega	aktivistov OF, da poiščejo poln italijanskega proletariata),	zabljene aktiviste ter obenem pre-
— vsi tisti, ki so trajno aktivno gledajp, v kakšnem položaju živijo.
Zlasti Je treba poskrbeti za njihov socialni položaj in po potrebi poskrbeti za družbena priznanja za njihovo aktivistično delo.
Prav bi bilo. da bi organizacije SZDL zbrale vse svoje nekdanje aktiviste ter jim dale ob letošnjem jubilejnem letu primerna priznanja. Nadalje se nam zdi. tudi primerno, da bi imele organizacije SZDL aktiviste OF v stalni evidenci ter jim po potrebi nudile moralno in tudi materialno pomoč, če so je potrebni. Zavedati se moramo, da so izkušnje nekdanjih aktivistov OF dragocen element tudi naše današnje vseljudska obrambne pripravljenosti il sobnosil.
Priporočamo organizacijam SZDL. da poskrbijo za udeležbo in omogočijo prevoz vseh nekdanjih aktivistov OF na zborovanje v Dolenjskih Toplicah 26. aprila.
Republiška konferenca SZDL Slovenije bo tiskala in razposlala svojim organizacijam prijavne dopisnice za pokdanle aktiviste OF z namenom, da se aktivistom olajša prijavljanje. Te bodo lahko ’ tudi služile za karinT«ko aktivistov OF. rzv’*r vi rinnOR
REPUBLISKF - ONLFmFNCE SZDL SLOVENIJE
sodelovali pri zbiranju sredstev za ljudsko pomoč, materiala za partizane, ali aktivno sodelovali pri skrivanju In transportirani u take pomoči,
—	zdravniki in zdravstveno osebje, ki so zbiral) in pošiljali sanitetni material ali pa zdravili ranjence in ilegalce,
—	terenski zaupniki in obveščevalci,
—	družine ali osebe, ki so dajale stanovanja in zavetje ilegalcem,
—	kurirji in kurirke, ki so vzdrževali zveze med posameznimi ilegalci v okupiranih krajih,
—	družine, ki so skrbele za otroke ilegalcev in partizanov,
—	tisti, ki so dajali prostor za ilegalne tehnike in ki so v takih tehnikah delali,
—	člani gospodarskih komisij, ki so požrtvovalno zbirali hrano in drug material za partizansko vojsko,
—	člani NOO, izvoljenih na osvobojenem ozemllu 1942 ali kasneje: tl odbori so bili večkrat tudi odbori OF ter so morali večkrat delovati tudi ilegalno,
—	interniranci, ki so v taboriščih organizirano delovali v interesu osvobodilnega boja.
skega gledališča sestavni del kul- krajih največ gledalcev, so: Cipek turnega življenja litijskih otrok in in Capek (16.686), Hura za veselje danes si težko mislimo, da bi bi- (12.000), Rdeča kapica (8000) itd. li brez gledaliških predstav in O teh je še težko izreči končno
■ razpisuje S mesto
j - UČITELJA ANGLEŠČINE \
\ Nastop službe takoj. Na voljo
igralcev, ki so jim postali dragi, številko, ker bodo nekatere pred- ■ je samska soba.
Prav zdaj pripravljajo Goldonije- stave še na sporedu v letu 1970	...................
vo komedijo »Sluga dveh gospo- in morda še naprej.
Ob zaključku Velja povedati še
dov« in za tem »Oliverja Twi-sta«. Katero predstavo bodo gle- — igralci Mladinskega gledališča dali naši otroci? Mislim, da bi mo- s svojim zanesen j aštvom, s svojo rali kar obe.	odlično igro so tako obogatili
Ob tako velikem zanimanju za mnogo slovenskih otrok v prete-gledališče v litijski občini me je klih letih in to delajo še danes, zanimalo KOLIKO in KAKO go- Prav gotovo bodo to delali še ju-
tri in mnogo dni. Kako dragoceno
• Osnovna šola : Borisa Kidriča Ajdovščina
■
■ razpisuje S mesto
prosto delovno
:
Redni razpis prostih delovnih mest
Prosimo šolska vodstva, da j : nam pošljejo razpise prostih j delovnih mest DO 20. MARCA
. je njihovo prizadevanje in kolik-• šen je njihov prispevek k sploš-S ni kulturi mladih, tega nam samo i številke ne morejo povedati, če-; prav gotovo kažejo, kako ta an-■ sambel živi za gledališče.
In kakšne želje naj bi še uresničilo oziroma nadaljevalo to gledališče? Prav je, da uprizarjajo tudi klasična dela, ki sicer niso pisana za mladino, a so otrokom
Uredništvo PD

51. 1. V Prosvetnem delavcu bo dostopna. Ta primer je tudi Gol-• izšel redni razpis 1. aprila.
j - UČITELJA ANGLEŠČINE j
Š Nastop službe takoj ali po do- j | dovoru. Samska soba.
■ Osnovna šola
• Dušan Kveder-Tomaž Litija j
!razpisuje j mesto
donijeva komedija Sluga dveh gospodov. Gotovo ob tem ne bodo pozabili na mlajše in spet pripravili predstave, ki jim bodo tako všeč, kot sta jim bili Ukradeni če-stujejo tudi drugje, po drugih belici in Cipek in Capek. Nekoli-krajih Slovenije. Kako uspe an- ko večji pa bi verjetno spet radi
prosto delovn0 j
|	— UČITELJA
za nedoločen čas na P0" družnični šoli Polšnik | j Samsko stanovanje.
sambel z 10 stalnimi igralci, nekaterimi gosti in režiserji, ki so tudi večinoma gostje, toliko igrati?
Poglejmo nekatere podatke za leto 1969 V tem letu so imeli 5 premier in obdržali na repertoarju še tri predstave iz leta 1968. Za abonma so igrali 40-krat, zaključnih predstav so imeli 60, gostovali pa so kar 51-krat. Dvakrat so snemali za televizijo (Ukradeni čebelici, Cipek in Capek). Skupaj s promlorami so tako imeli v leti' kar 158 predstav in 58.175 gledalcev.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA KRANJ
razpisuje delovno mesto
PSIHOLOGA
Pogoji:
1.	delo na šoli in v mobilni ortopedagoški službi
2.	nastop dela takoj ali do 1. septembra 1970
3.	stanovanja ni
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
PROSVETNI DELAVEC
STRAN 3
Več enotnosti v tehnični vzgoji Prva številka »VSEVEDA«
Vsi vemo, da pri izdajanju programa tehnične vzgoje nj enotnosti. Predmetnik predpisuje za ta predmet v 4. in 5. razredu po ©no uro od 6. razreda dalje pa po dve uni tedensko. Razumljivo je, da učence od 6. razreda dalje deli-tno v dve skupini iz objektivnih razlogov.
Kako pa je dejansko organiziran pouk tehnične vzgoje po naših šolah?
— Nekatere šole se držijo predmetnika in poučujejo pred-niet tako, da ima učenec dve uri Pouka, učitelj pa štiri ure na oddelek tedensko.
— Ponekod poučujejo tako, da imajo pouk razdeljen na teoretični del, ki se izvaja v učilnici z ysem razredom, eno uro tedensko in dve uri praktičnega dela v delavnici na štirinajst dni. Tako ima Učitelj tri ure na oddelek tedensko, učenci pa dve.
v— So tudi primeri, ko imajo Učenci samo dve uri pouka v delavnici na 14 dni.
njih lahko nabavi ves material za izdelke, ki jih obravnavajo omenjene zbirke. Prav tako mi je povedal, da je pri njih uvedena prometna vzgoja kot poseben predmet, ki se poučuje po eno uro štirinajstdnevno na oddelek. Vse to mi je dalo misliti, da je naš učni načrt prenatrpan, da se predmetnik ne izvaja enotno in da smo Slovenci preveč konservativni in ne dovolimo, da bi dobre izkušnje drugih prenesli tudi k nam.
Vse to dokazuje, da pri nas
premalo skrbimo, da bi se pouk tehnične vzgoje izboljšal in da bi olajšali delo učitelju, ki predmet poučuje. Zato bi predlagal, naj bi bodoči učni načrt predpisal več tehnoloških vaj in manj izdelkov. Večji poudarek naj bi bil tudi na konstrukcijskih zbirkah. Vsekakor naj bi upošteval tudi tehnično risanje in prometno vzgojo. Torej načrt naj bi bil izvedljiv, ne pa tak, da ga ne more predelati niti najbolj vesten učitelj.
Janez Ribnikar
Slovenski učenci in dijaki ter drugi bralci so danes dobili prvo številko nove revije. Ker je njen naslov VSEVED in njen karakteristični podnaslov »Enciklopedična revija za mlade«, je prav, da o rojstvu novega ilustriranega časopisa in njegovih bližnjih načrtih spregovorimo na tem mestu.
Prva značilnost Vseveda, ki se pokaže najprej, ko ga bralec vzame v roke, je ta, da je od prve do poslednje strani v barvnem tisku,
— Najslabše je tam, kjer izvajajo v šoli samo teoretični pouk.
praktično delo pa učencem dajejo domače naloge ki jih izvajajo starši ali celo obrtniki.
Iz navedenega je razvidno, da hi enotnosti že v izvajanju predmetnika. Se več nejasnosti pa je Prj izvajanju praktičnega dela v delavnici. Okvirni učni načrt lepo našteva naloge tehnične vzgoje. Med drugim alternativno nagaja, naj vsak učenec od 6. razreda dalje izdela najmanj tri izdelke pri praktičnem delu. Citi-fai bom posamezna besedila iz Učnega načrta:
6. razred:
»Večje število vaj in izdelkov je navednih zaradi izbire. V teku leta naj vsak učenec izdela najmanj tri izdelke.«
7. razred:
»Modeli naj bodo tako izdela-hi, da jih je mogoče poganjati z roko, s turbino alj z malim elek-tromotorčkom. Vsak učenec mora izdelati v teku šolskega leta tri modele.«
Prvo veliko srečanje pionirjev iz vse Jugoslavije — zimske športne igre v.Celju in na Golteh 28. 2. in 1. 3. — so bile vrhunec Jugoslovanskih pionirskih iger 1970. Vsestransko uspela prireditev je nudila mladini priložnost za plemenita tekmovanja v drsanju, v sankanju, orientacijskem teku, smučarskih skokih, hitrostnem drsanju, smučanju in hokeju na ledu. (Na sliki: na cilju veleslaloma na Golteh)
8. razred:
»Vsak učenec izdela v teku šolskega leta obvezno poleg predpisanih vaj najmanj tri izdelke.«
Tako naj bi učitelj predelal v šolskem letu snov, ki jo obsega Učbenik, tehnično risanje in prometno vzgojo (te naši učbeniki še Uimajo) v 35 urah. V delavnici naj t>i prav tako v 35 urah vsak uče-hec izdelal poleg tehnoloških vsaj še tri samostojne izdelke. Tako bi odpadlo na vsak izdelek še približno 8 do 10 ur, odvisno od izbire izdelka in predpriprav, ki Uaj bi jih izvršil učitelj. Iz lastne Prakse pa vem, da je 10 ur kar Premalo, da učenec po delovnih Postopkih izdela predmet in mu Primanjkuje časa za izdelavo de-btvniških skic.
Ob razpisu za nove učbenike
V PD sem prebrala razpis za nove učbenike. Zamislila sem se nad učbeniki za nemščino.
Ze vrsto let poučujem nemški jezik. Ker je na našem območju zanimanje za nemščino največje, saj živimo ob avstrijski meji, sem se prav s tem problemom več ukvarjala. Do lanskega leta sem delala tudi na ZPPS in zato mi je ta problematika tudi dokaj znana. V zvezi z novim učbenikom pa ne nameravam povedati le lastnih želja, temveč želim na-
nizati nekaj misli, ob katerih smo se učitelji na skupnih aktivih večkrat ustavljali.
Nimam pravice, da bi dajala bodočemu sestavljalcu kakršne koli napotke, tega tudi ne želim. Menim le, da bi ob priložnosti, kakršna se nudi sedaj, ko računamo na nove knjige, po možnosti upoštevali naše želje.
Učbenik naj bi vseboval toliko lekcij, da bi jih lahko v enem šolskem letu predelali. Sedaj smo namreč predelali v 6. razredu 20
lekcij, ostalih 10, včasih še več, je ostalo za 7. razred. Nekje v sredini šolskega leta smo začeli s 7. vadnico. Iz 8. vadnice so učenci spoznali le 6 do 8 vaj. Vseh ostalih, sicer koristnih in poučnih, večina učencev nikoli ni spoznala.
Tehnični pouk kot predmet se Poučuje v naših šolah približno 10 let. Na samem začetku je bilo Pialo izkušenj. Sode niso bile materialno opremljene. Prav tako Pa nj bilo učnega kadra. Vsem je 2nano, da so ti problemi še da-hes pereči. Vendar imamo nekaj v©č izkušenj, ki jih je potrebno Uskladiti in prilagoditi našim Razmeram. Ne trdim, da vse, kar Sthamo, ne ustreza. Sem pa prepričan, da moramo program prilagoditi novim razmeram.
Misli A.Ljevšina
Sadovi učiteljevega truda niso številke in bilance, ampak živi otroci.
Praksa kaže, da se za navidezno enakimi odgovori otrok lahko skriva povsem različno obvladovanje učnega gradiva.
Če hočemo otroke naučiti, kako naj se uče, jih moramo najprej in brezpogojno naučiti, kako naj obvladajo svojo pozornost.
Ko sem pregledoval priročnike te tehnično vzgojo, ki jih je iz-!jtel Zavod za tehnično kulturo v Beogradu v letu 1968, sem ugo-tevil, da vsi od 2. razreda dalje obravnavajo tudi prometno vzgo-3°. To je vsekakor zelo dobro. Tu-pi večbarvne skice in slike pritegnejo učence. Vendar je v uč-penikih preveč delovnih nalog. Učbenik za 5. razred jih obdela 44 poleg tega obsega tehnično ^sanje tehnološke vaje in prometno vzgojo. To pa je vsekakor Preveč. Dobro bi bilo primerjati tedi predmetnik.
Učenčeve aktivnosti ne ovira samo slaba in formalistična razlaga. Ovira jo tudi nepoznavanje pravil uspešnega učenja.
Učiti se in pri tem misliti — to je vsa skrivnost pravilnega učenja.
Med poukom je nadvse pomembna disciplina pozornosti.
Vzgajanje učenčeve pozornosti. ki jo usmerja volja, je ena najvažnejših nalog pedagogov.
9
Elementarna pozornost je šele prvi korak na poti k mobilizaciji učenčeve misli; šele pozornost vključuje učenca v proces učenja, čeprav ga še ne naredi aktivnega. Moramo iti še naprej, tj. doseči moramo, da se bo v učencu razvila sposobnost opazovanja. Sposobnost opazovanja, to je aktivna raziskovalna sposobnost
Znati dojeti to, kar je najbolj bistveno — to je jedro pozornosti.
V Zagrebu so v letu 1969 iz-?ali Zbirke radiotehničnih vježbi
Pozornost je temelj vsake miselne dejavnosti.
Izbral: VIATOR
V	srednji šoli snovi iz iz 8. vadnice ne nadaljujejo. Vsi vemo, da si otrok normalno želi ob vstopu v nov razred tudi novo knjigo. Marsikateri učenec kljub opozorilu, da bomo knjigo naslednje leto še rabili, tudi proda.
Iz prakse vemo, da porabimo za lekcijo poprečno 4, včasih tudi 5 šolskih ur. Toliko vaj bi torej naj knjiga vsebovala, če bi bila pisana za eno samo šolsko leto. Morda je ekonomično, če obsega snov za 2 leti, vendar tako, da jo res lahko temeljito do konca šolskega leta predelamo.
Morda bi bilo prav, da bi v 7. ali 8. razredu vadnica vsebovala zemljepisno skico nemško govorečih dežel, da bi učenec brez atlasa imel pregled čez nje.
Vadnica bi bila lahko skladno z besedilom opremljena tudi z originalnimi fotografijami avstrijskih, švicarskih in nemških mest. v 8. razredu bi imeli ob kakšni ustrezni pesmici vsaj fotografijo Goetheja in Schillerja.
V	tujini imajo tudi učbenik-priročnik za učitelje (pri nas tudi za angleščino), kjer je snov tudi metodično lepo obdelana. Ustrezen priročnik bi bil drago-ceh pripomoček vsem, zlasti pa mlajšim tovarišem.
Nanizala sem nekaj misli. Morda jih bodo sestavljale! lahko kje upoštevali.	K. D.
tednih zadataka za VI., VII. in
razred. Te zbirke šo bile iz-tehe v sodelovanju s pedagoški-tei svetovalci za tehnični pouk BB Srbije, SR Bosne in Hercego-vtee in SR Hrvatske.
Piše;
V navodilih za uporabo teh
"-Radioničke vježbe su nami jelene upoznavanju osnovnih teh-teka obrade materij ala. Pri je pri-tepanja vježbi treba izraditi cr-(samo radionički ertež) na pa-Plpu formata As. Svaki učenik tre-a izraditi najmanje dvije vježbe.
Radni zadaci za praktičan rad /teogo su složeniji od radioničkih
^težbi. Stoga če biti dovoljno da toku školske godine izradite je-
jte složeniji predmet prema rad-Jtei zadatku, no on mora biti pre-teo izraden i uredno dovršen.«
. Omenjena navodila dajejo uči-riu možnost, da iz množice Zh' rnetov’ ki jih obravnavajo j lrke, izbere enega za izdelavo teu tako ostane več časa za teh-'teloške vaje.
Ko sem osebno govoril z glav-
am
, urednikom časopisa »ABC tehnike«, mi je pojasnil, da se pri
Šolska socialna služba je lahko v pomoč tudi Tajništvu za notranje zadeve pa tudi sodišču...
da je torej vabljiv. Takoj nato bralec opazi, da naslovi nad ilustracijami govore o najrazličnejših področjih človekovega udejstvovanja od najstarejših časov do danes. Podrobnejši sprehod skozi 24 strani obsegajočo številko odkrije tele teme: Nastajanje našega planeta, življenje znanega francoskega slikarja Maneta, reprodukcija njegove podobe, začetek. krajšega romana Don Kihot, Danvin in njegovo delo, dve strani obsegajoči slikovni prikaz najrazličnejših živali, ki pri nas živijo pod zemljo, zgodba o nafti, začetek pripovedi o velikem glasbeniku J. S. Bachu, prvi vesoljski popotnik, rudniška nesreča v Len-gedeju, začetek sistematičnega opisovanja človeka skozi obdobja civilizacije, znamke pripovedujejo, začetek prikaza antičnih Aten ter drobne zanimivosti z vsega sveta. V celi številki ni niti ene fotografije, vse ilustracije so izdelali znani in neznani slikarji nalašč za: to revijo.
Od kod Vseved in (najbrž tudi) zakaj? Dejstvo je, da je pri nas v primerjavi z nekaterimi deželami v zamudi. Začetniki so Nizozemci, hkrati z njimi ali malo pozneje so revijo pod različnimi naslovi začeli izdajati v Franciji, Angliji, Belgiji, Švedski, ZR Nemčiji, Japonski, Južnoafriški uniji in na Filipinih, hkrati z nami pa so se ogreli zanjo Turki. Grki in Mehičani. V enem letu se je povsod enako koncipirana revija razširila tako rekoč po vsem svetu. Z nizozemsko založbo Spa-arnestad je za jugoslovansko trži-
šče sklepalo pogodbo časopisno založniško podjetje Vjesnik iz Zagreba, s katerim CGP Delo sodeluje tako, da celotno gradivo da prevesti, za naslednje številke pa bo preskrbovalo slovenske teme, ki jih bo zagrebško uredništvo (po pogodbi) pošiljalo tudi centralni nizozemski založbi. Kakor je ne samo zanimivo, ampak tudi dobrodošlo, da v eni številki sodeluje več strokovnjakov iz več dežel, je za nas izredno dobrodošla predvsem možnost, da: vsej tej razpredeni mreži vtkemo tudi jugoslovanske niti in posebej seveda slovenske.
Vseved (zagrebška izdaja ima naslov Sve oko nas, angleška Tell me why, nizozemska Kijk, francoska Je sais tout itd.) je namenjen predvsem šolski mladini. Gradivo je izbrano tako, da bo učeči se mladini v pomoč in dopolnilo. Uredništvo se bo potrudilo, da bo tudi popolnoma v skladu z našimi učnimi programi, za kar ima zagotovila nizozemskega partnerja, ki dovoljuje drugod že obdelane teme prilagojevati tudi glede na družbene ureditve v posameznih deželah.
Prva številka je v marsičem že pokazala, kakšna bo stalna oblika revije in česa se bo lotevala po vsebinski plati. Seveda bo mogoče upoštevati predloge in nasvete pedagogov in v nadaljnjih številkah objavljati vse več domačega: gradiva. Najbrž bo pravi začetek jugoslovansko obarvanega Vseveda z začetkom novega šolskega leta (med počitnicami ne bo izhajal).
Janez Zadnikar
■	lf ■	V	■
PCI. I
?
?>v. .
: J.
- -
tejMgfcjV— ' • • ''v;-''..'--
KONČNO TUDI V v SLOVENIJI NAJVEČJA SVETOVNA ENCIKLOPEDIČNA REVI JA ZA MLADE
v.. ■v-J z .
VSEVED
enciklopedična revija /a mlade
m* i
BOGASTVO IN ZNAMENITOSTI PRIRODE -RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO SVETA IN JUGOSLAVIJE -ZNANOST. KULTURA. UMETNOST!-TEHNIKA -	J .
REPRODUKCIJSKA DELA; NAJVEČ JIH SLIKARJEV VSEH ČASOV IMENA KATERA NE BOMO NIKOLI POZABILI -OD JAMSKEGA ČLOVEKA DO ASTRONAVTA.
• R E V I J A - KI IZHAJA OD HOLANDIJE DO JAPONSKE, OD JUŽNE AFRIKE DO AMERIKE
• REVIJ A - KI JE DOSEGLA V SVETU .. IZREDNO VISOKO NAKLADO '
•REVIJ A - KI SE BERE KOT ZANIMIV PUSTOLOVSKI ROMAN
•REVIJA- KI BO IZHAJALA 14-DNEVNO NA 24 STRANEH VELIKEGA FORMATA
V	STIRIBARVNEM BAKROTISKU IN SE
V	NIČEMER NE BO RAZLIKOVALA OD ORIGINALA
’■	■	v'..V '■	• ■
OČKI A C A	č A Ki Kim
CENA SAMO 3,50 N DIN NAROČITE JO LAHKO NA ŠOLI ALI DIREKTNO NA NASLOV;
CGP »DELO«, naročniški oddelek
■ ■ II*	mam m 1,	■. -'-'j''. . -A.-»v. - V'...	• , A
Ljubljana. Titova 57 J ~

ODMEVI OB 20-LETNICI PROSVETNEGA DELAVCA
Zanimanje za strokovno literaturo — zrcalo ravnateljevih pedagoških sposobnosti
AKTUALNA PUBLIKACIJA
Dr. FRANCE ČERNE: ABECEDA EKONOMIJE
Nekdanja ekonomska šola na delovnega človeka pa mora pre- ravljanja. Naši ljudje predvsem lih zaslonih — vodil jo je prof. mostiti socialistična družba. Pri samoupravljale! — pa bodo znan
- -	-	-	- upravljati le tedaj, če si bodo po-
malih zaslonih dr. France Čeme — je dobila
2e mnogokrat sem si želela svojemu trudu pri vzgojnem delu napisati takole pismo, vendar do- se mi zdi, da ne napredujem, slej nisem imela dovolj poguma. Na sestankih še vedno preveč Mislila sem, da ne znam obliko- razpravljamo o denarju in pre-vati svojih misli tako, da bi bile malo o vzgoji. Samouprava nas zrele za objavo. Naj bo kakorkoli: je povsem »prekvalificirala«. Zdi odločila sem se in vam napisala se mi, da nismo več vzgojitelji to, kar mi že dalj časa leži na v pravem pomenu besede, da nam srcu.	vedno bolj zmanjkuje časa za
čudimo, od kod tolikšen osip. Ali ^gačno podobo ^založba Mia niso v stotinki tega vzroka tudi . , ,	‘ V A .	i.
naše težave? Če bi načrtno odpravili več takih stotink, bi bilo naše delo nedvomno precej drugačno.
izdala v obliki poljudnoznanstvene publikacije — v sodelovanju z izobraževalno redakcijo ljubljanske televizije.
Mnogokrat ponovljeni resnici,
nas pa je poleg tega očiten še --------------
prepad med potrebo in zahtevo večali splošno znanje o gospodar-po samoupravljanju ter resnično jenju. sposobnostjo — znanjem
Zavedam se, da se pokažejo ,	znanos+ vSe boli os-
pri vseh novitetah šele v praksi nov£^odukcijska sila, se ved-
Najprej vam moram povedati, opravljanje tega našega poslan- morali na to pomisliti tudi »zgo- ^amre^^a^ama^znarKJs^še ”	v---- --------- --------------------- 1'",! raj« - tisti ki nam te novitete ne’privede’do humanistične ure-
LITIJA:
stva in da postajamo vse neke vrste administratorji.
bolj
Naj
da v resnici komaj čakam »naš list«. Preberem ga od prve do zadnje strani, saj	me zanima vse,	bo kakorkoli: razprave se začno	neprijetnosti je	prineslo kolekti-
kar je v zvezi s	sončnimi in de-	in končajo pri denarju. Ob tem je	vom točkovanje.	Najpravilneje bi
ževnimi dnevi	pri prosvetnem	seveda veliko hude krvi, ob raz-	bilo, da bi dobil	vsak toliko, koli-
delu. Ne morem	razumeti tistega	ličnih pogledih na naše pedago-	kor bi odobrila	temeljna izobra-
prosvetnega delavca, ki ni naroč- ško delo seveda ne moremo so- ževalna skupnost šoli — tako bi
Ali poznaš svoj domači kraj?
Na podlagi teh spoznanj je zasnoval avtor dr. France Černe svojo Abecedo ekonomije, ki pomeni izjemno delo v naši poljudnoznanstveni literaturi. To je zbir razgovorov z bralcem, ki jih spremljajo tudi avtorjevi sicer skopi, zato pa dragoceni nasveti o tem, kako vplivati na gospodarske procese v korist nas vseh. Metoda tega poučevanja je ne-
predlagajo. Spominjam se, koliko djtve neke družbe. Tako ureditev	.	---- -	. , -
ho moeoče doseči le tedai kadar Občinska zveza DPM Litija je v dvomno svojevrstna; taka, kakr-no mogoče doseči ie teoaj Kanar okvlru jPI organizirala v soboto, U. . .. dosedaniih publikacijah bp znanost v resnici postala sila 2 1970, ob 17. uri v dvorani na stav- snin \	^	.
bilo, da bi dobil vsak toliko, koli- v službi delovnega človeka.
Lmr’	1 o tomolina	/~x 1_• a___aj____1 ~ —__
nik tega časopisa, saj ga takšna literatura sploh ne zanima. Najbrž ima prav tak odnos tudi do svojega dela! Človek, ki ne gre v korak s časom, ki se ne zanima za novosti na svojem delovnem področju in jih ne vnaša v pouk, stagnira. Prav hudo mi je, ko berem v listu, kako majhno je število naročnikov v primerjavi s številom prosvetarjev.
Menim, da ima lahko pri tem pomembno vlogo prav ravnatelj, pedagoški vodja šole. Naj opozorim med drugim tudi na pomembnost njegovega vpliva na učitelje pripravnike.
Ko pride v šolo mlad učitelj,
O koristnosti znanja govorimo na vsakem koraku, vedno bolj glašati z istim sklepom — in raz- prihranili marsikatero nepotrebno pa prodira tudi spoznanje o novi
vlogi ekonomske vede, o nujnosti pospeševanja ekonomskega znanja.
Vse večji prepad med hitrim razvojem znanosti in le počasnim naraščanjem temeljnega znanja
idemo se ne preveč prijateljsko. Kolegi pravijo, da je podobno tudi na drugih šolah.
Namesto o vzgoji razpravljamo
uro razpravljanja o denarju.
In nazadnje: pridružujem se čestitkam ob dvajsetletnici našega časopisa in misli ,naj bi postal
torej o denarju, ob tem pa trpijo tudi Prosvetni delavec tednik — učenci. In potem se lahko zopet TT prosvetarjev!	P. S.
2. 1970, ob 17. url V uvuraui na S5iav- .	.	.-	-___
bab tekmovalno prireditev Ali poznaš nismo bili vajeni. Dr, France Cer-svoj domači kraj?	ne je uporabil v svoji knjigi si-
le tekmovanju so se prijavili stem vprašanj in odgovorov, di-učencl osnovnih šol Vače, Polšnlk, ,	g vori; z bralcem ozi-
Šmartno In Litija. Pričakovati je bilo, aJ08a> Kl §3 voai z oraicem o" da bodo tekmovali tudi učenci ostalih roma sogovornikom. Najprej nas šol v občini, kjer imajo višje razrede seznani s splošnimi pojmi (o gos-
s~kovoabS?aVngaa, Mamo^Kerle t“ podarstvu ^ gospodarjenju), niso odzvale vabilu občinske zveze govarja na vprašanja, zakaj gos dpm, je bilo dovoljeno, da matični podarijo različni narodi oziroma šoli Šmartno in Litija prijavita več družbe v raznih zgodovinskih ob-
Zborovanje domžalskih prosvetnih delavcev
skupin. Tako so tekmovale skupine med seboj in ne šole.
Priprava na tekmovanje Je bila zelo skrbna. Ves material, ki naj bi ga preštudirali tekmovalci, Je skrbno zbrala Vida Žnidaršič, profesorica na osnovni šoli v Litiji. Pomagali so ji
dobjih različno, nato pa nas po uči o značilnostih naše gospodarske ureditve in v čem se razlikuje od drugih ureditev v svetu. Razgovori zadevajo v resnici
Po enoletnem premoru je bilo 14. februarja v Domžalah zopet zborovanje prosvetnih delavcev domžalske občine. Številna udeležba je ponovno dokazala, kako
bi moral biti ravnatelj tisti, ki ga zelo si žele prosvetni delavci ta-oblikuje in »zgradi« v dobrega kih zborovanj, ki pa jih je — iz učitelja — takega, kakršnega si nerazumljivih vzrokov — vsako želi naša socialistična družba. Tak leto manj. Zborovanje je pripra-učitelj-pripravnik je voljan de- vil odbor konference prosvetnih lati, saj je še poln elana. In če delavcev pri občinskem sindikal-ga bo ravnatelj pravilno moti- nem svetu. Tudi program zboro-viral — bo kasneje tudi uspešen, vanja je bil dobro pripravljen, Ce pa bo prepuščen sam sebi ali slabše pa uresničen. En predava-pa bo zapadel pod vpliv nekaterih telj je odpovedal, zmanjkalo pa starejših komodnih tovarišev, od je tudi časa za obravnavanje mno-
takega človeka res ne moremo veliko pričakovati.
Sama se spominjam prvih začetkov poučevanja, nenehnega (morda včasih celo pretiranega) ravnateljevega bdenja nad menoj. Vendar je vse to zelo vplivalo na moje kasnejše delo.
Morda je bil prav ravnatelj tisti, ki mi je vcepil potrebo po strokovni literaturi. Na lep, dostopen in neprisiljen način nam je govoril na sestankih o tem,, kaj nam prinaša pedagoška literatura iz vse Jugoslavije. S pomembnejšimi članki nas je seznanjal podrobneje; ves kolektiv se je naročil na Sodobno pedagogiko in Prosvetnega delavca. Tudi sam je nenehno prebiral strokovno literaturo in se poglabljal v pedagoško problematiko; tako Je vzgajal tudi nas. Bil je v resnici pravi pedagoški vodja, ne le po svojem položaju, ampak tudi po svojem delu in sposobnostih!
Zgodilo pa se je, da je odšel ta ravnatelj na drugo delovno mesto. Sam mi je takrat dejal, da ni nihče nenadomestljiv. To je sicer res, res pa je tudi, da se osebnosti zelo razlikujejo — prav tako tudi ravnatelji. In zame je bil drugi ravnatelj pravo nasprotje prvega — s precej manj vrlinami, kot bi jih moral imeti človek na takem položaju.
Kmalu zatem sem tudi sama odšla na drugo delovno mesto. Na tej šoli sem že dve leti. Kljub
gib perečih problemov. Zborovanje smo začeli s pro-
slavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika — obletnice Prešernove smrti. Pri tem je sodeloval orkester Zavoda za glasbeno vzgojo v Domžalah pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta in solisti ter recitatorji — pionirji radomeljske osnovne šole.
Po končani proslavi smo poslušali predavanje prof. L. Žlebnika na temo »Spolna vzgoja v šoli«. V razpravi, v kateri je sodelovalo mnogo prosvetnih delavcev, so opozorili na to, da bo treba čimprej pogumno začeti s poukom spolne vzgoje v šoli, opozorili pa so tudi na katastrofalne posledice, ki jih lahko po-
čiani geografskega krožka, ki so zbi- najaktualnejšo tematiko sodobno-
pošiljaf^svojlm^vJstnikom -‘tlkm^ f' Pojasnujejo konkretne gospo-vaicem.	darske procese — proizvodni pro-
Ker so se tekmovalci vestno pri- ces kot delovni proces tako V
vzroči napačen način takega pouka. Učitelji in vzgojitelji bi se
EvssKifJiSSs
no ponujajo danes mladini na kim številom točk, in to kljub dodat- razdelitve blaga, aonoakov ozi vcak-Am hvvrakn	nim vprašanjem. Ker pa Ima vsaka roma standarda, o razdelitvi do-
a ^ j 1	•	tovrstna prireditev že pred začetkom hodka med oodietii med druž-
Zatem so prosvetm delavci raz- svoj k0ncept, je bilo za primer, da pravljali tudi o dosedanjih statu- kljub dodatnim vprašanjem m zma- benopohtičnimi skupnostma t
govinski menjavi. Ob sklepu razgovora so razčlenjeni elementi gospodarskega razvoja, podan pa je tudi kratek statistično primerjalni prikaz našega povojnega gospodarstva.
.	-	Osnovni avtorjev namen je.
NaVvldlp^nedTe bllTvfe v°najle£ spodbuditi bralca med drugim tušem redu. Dobili so Jo celo učenci, dl k nadaljnjemu razmišljanju,
tih šol in o spremembah temelj- gerf^eb^pTje'1^^^^
nega zakona o delovnem razmerju, precej problemov pa je ostalo še neobravnavanih. O teh bodo govorili na prihodnji konferenci prosvetnih delavcev.
NACE VODNIK
sebno, ker so tekmovalne skupine tako enakovredno znale. Žreb je določil zmagovalca — prvo nagrado so dobili učenci skupine Litija II, kl so jo sestavljali Tomaž Groboljšek, Janez Jelnikar In Martin Strmljan. Poleg knjižnih nagrad, kl so jih dobili vsi tekmovalci, pa je dobila prva sku-
kl so pri pripravah veliko sodelovali. Ker pa je pet tekmovalnih skupin Imelo enako znanje, so člani geografskega krožka osnovne šole v Litiji sklenili, da se denarno nagrado razdeli na pet enakih delov.
Njihova gesta Je vsekakor vredna pozornosti, saj so tako dokazali, da ni važno zmagati, važno je tekmovati, važno je znati. In prav v tem pogledu je oddaja pokazala, da je dosegla svoj vzgojni In Izobraževalni namen.
Po mnenju gledalcev, odraslih In otrok (bila je polna dvorana s preko 500 gledalci) je oddaja tudi gladko potekala In so jih pri zabavnem delu programa pomagali tudi — otroški pevski zbor osnovne šole Litija, člana literarnega krožka, moški pevski zbor Lipa, učenci glasbenega centra In godil ba na pihala.
Tekmovalne prireditve so vsekakor oblika, kl je privlačna za gle-
Prve Izkušnje bodo prav gotovo pomagale, da bo prihodnja oddaja še
boljša.
Miloš Djukič
Delo z nadglavnim projektorjem. (Foto: M. Kambič)
OTROŠKE
IN MLADINSKE PESMI
V samozaložbi je pravkar izšla knjižica »Otroške in mladinske pesmi« našega znanega glasbenega pedagoga Franja Luževi-ča. Na 57 straneh je avtor zbral in notno obdelal 41 pesmi najrazličnejših avtorjev — od O. Župančiča, Minattija, Stane Vide-šek do Janeza Bitenca in drugih.
da bo iskal ustrezne primere V vsakdanjem življenju kot potrditve ali pa zavrnitve njegovih odgovorov. Zato da nam bo knjiga približala aktualna vprašanja današnjega in jutrišnjega dne.
Tudi pred šole postavlja avtor zahtevo po spoznanju o novi vlogi ekonomske vede, potrebo po pospeševanju ekonomskega znanja, kajti »znanje ni le dobrina, ki deli sedanji svet na izobraženi in neizobraženi, na bolj ali manj smotern in osvobajajoč ter bolj ali manj zasužnjujoč človeka na vseh ravneh njegovega samoizpolnjevanja, temveč — posebno v današnjem modelu družbe — odločujoča ravnotežna družbena sila. Izenačeno znanje in skupni interesi v idealni izpolnitvi bi opravili vsakršno družbenoekonomsko konfliktnost.«
Avtor se zavzema za ekonomsko izobrazbo vseh prebivalcev, tudi učencev od osnovnih do višjih in visokih šol. V naših šolah poučujejo sicer marsikaj, premalo ali skoraj nič pa nas ne seznanijo z ekonomiko, danes v svetu najbolj razširjeno vedo. Zavzema se za posebno koordinacijsko telo, ki bi na vseh ravneh pospe-; ševalo ekonomsko znanje. To naj bi bila mala šola ekonomije, življenjska šola, za katero bi morali
Pesmi so namenjene najmlajšim najti posebno metodo, po kateri }n osnovnošolskim otrokom in bo- bo dojel tovrstno izobrazbo vsak ; do gotovo obogatile glasbeni po- občan tako, da bo lahko postal
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
Novosti v zbirki Kondor:
Lin Vutang: ZNAMENITE KITAJSKE NOVELE
To so najlepše kitajske zgodbe, ki so bile kdajkoli napisane. Stare so tisoč let in več. Odkrivajo nam pogled v življenje in literaturo Kitajske iz obdobja dinastij Tang in Sung. Eksotika davne Kitajske, kjer je vse skrivnostno in nenavadno, se v njih prepleta s čustvi in problemi, ki so tudi nam domači. Knjigo je prevedel in uredil Jože Plešej.
V TEMNEM SVETU — Izbor sodobne nemške proze
Avtorji, ki so predstavljeni v knjigi, spadajo med vodilna imena sodobne nemške literature in njihova izbrana kratka proza nudi bežen pregled smeri, teženj in umetniških dosežkov te literature, ki je pri nas še dokaj slabo znana. Dela je izbral, prevedel in uredil Darko Dolinar.
Program zbirke KONDOR za šolsko leto 1969/70:
PLANINSKO BERILO, Tine Orel AIDA-FAUST, operni besedili PRIDIGE JANEZA SVETOKRlSKEGA ZNAMENITE KITAJSKE NOVELE V TEMNEM SVETU HLAPEC JERNEJ, Ivan Cankar SAGA O N J ALU
BHAGAVADGITA ALI GOSPODOVA PESEM IZBRANO DELO VALENTINA VODNIKA
Cena za devet knjig zbirke je 63 din za broširane in 108 din za v platno vezane knjige.
Sporočilo vsem bralcem in naročnikom zbirke KONDOR
V zbirki KONDOR izide vsako leto 10 knjig. Letos jih je izšlo 5, do konca šolskega leta pa bomo izdali še 4. Desete knjige rednega programa iz objektivnih razlogov ne moremo pravočasno natisniti, zato prosimo vse naročnike in poverjenike, da sami izberejo deseto knjigo med deli, ki so izšla zadnja leta v zbirki KONDOR. Prepričani smo, da bomo s tem dijakom in profesorjem \istregli, saj imamo v zalogi mnogo del, ki jih potrebujejo pri uresničevanju šolskega programa. Predlagamo, da izbirate deseto knjigo predvsem med naslednjimi deli:
Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE — VELIKA PUNT ARIJA — KRANJSKI KOMEDIJANTI; cena: br. 5 din. cpl. 10 din
TEŽKA URA — izbor partizanskih iger; Klopčič, Bor, Zupan, Bon, Sintič, Kozina, Vreg; cena: br. 5 din, cpl. 10 din
UPORNIK — slovenske ekspresionistične enodejanke: Bevk, Majcen, Jarc, Pregelj, Kreft, Remec, Leskovec, Grum; cena: br. 5 din, cpl. 10 din
POT SKOZI NOČ — Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike; cena: br. 5 din, cpl. 10 din
Platon: APOLOGIJA — KRITON. Znameniti Sokratov zagovor pred sodiščem; cena: br. 5 din, cpl. 10 din
ISKANJE IZGUBLJENEGA ČLOVEKA — sodobne novele iz francoske, italijanske, nemške in angleške književnosti; cena: br. 8,50 din, cpl. 13,50 din
Henrik Ibsen: STEBRI DRUŽBE — NORA — STRAHOVI; cena: br. 5 din, cpl. 10 din
Sofokles: KRALJ OIDIPUS; cena: br. 5 din, cpl. 10 din Moliere: TARTUFFE; cena: br. 5 din, cpl. 10 din Gogolj: REVIZOR; cena: br. 5 din, cpl. 10 din
Poverjenike prosimo, da zberejo čimprej naročila za deseto knjigo zbirke KONDOR in pošljejo naročilnice Oddelku za prodajo šolam pri založbi MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3.
uk v šoloh.	soudeleženec samoupravljavske-
Knjižica se dobi pri Državni ga procesa, založbi Slovenije v Ljubljani, Su- Prav Černetova knjiga pa !a bičeva ulica, Državni založbi Slo- prvi, vsakomur dostopni vodnik venije v Celju. Mladinski knjigi po svetu ekonomike in hkrati
Celje in v knjigami in papirnici Mladinske knjige v Ptuju, Murkova 5.
Hkrati obveščamo, da še vedno lahko naročite pri istih knjigarnah knjižico istega avtorja
most med »visokim znanjem« »ambientom povprečnih umskih sposobnosti«.
Zato lahko po pravici upamo in želimo, da bo našla pot tja, kamor je namenjena: v šole in
-Otroške in mladinske pesmi s podjetja, med učence in učitelje, klavirjem« (Poetovio LXIX-Ptuj delavce in izobražence vseh strok. 1969.)	M- K‘
NOVOI	NOVO!
Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj je izdal knjigo
»MAŠINE ZA PODUČAVANJE I PROGRAMIRANO UČENJE«
Zbornik vsebuje dela znanih ameriških strokovnjakov v priredbi avtorjev A. A. Lumzdejna in Roberta Glazerja.
Na 560 straneh in tiskana na finem belem papirju s trdimi platnicami stane knjiga le 50.— din.
Naročila pošljite na naslov:
JUGOSLOVENSKI ZAVOD ZA PROUCAVANJE SKOLSKIH I PROSVETNIH PITANJA BEOGRAD, Draže Pavloviča 15 Pošt. fah 246
■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■a1

\
Še je v prodaji,
a ga bo kmalu zmanjkalo:
PREDMETNIK IN ŠOLO!
Naročite ga v upravi Prosvetnega delavca, Ljubljana, Nazorjeva 1. Cena: za naročnike Prosvetnega delavca 8 din, za vse druge 10 din.



UČNI NAČRT ZA OSNOVNO j
NOVA
OBČUTLJIVOST
7. festival slovenskega amaterskega filma je za nami. Podeljene so nagrade, predvajani filmi, določen čas za posvet kinoamaterjev. Tako kot po navadi. Le da je to pot število udeležencev pogovora bilo manjše. Veča pa se število onih, ki snemajo filme.
Nikoli ni bil razkol v filmu tolikšen, kot je danes. Rodila se je neka nova občutljivost. Mladi žive s filmom, mislijo in čutijo s filmom. Film zanje ni več le sredstvo množične komunikacije, temveč postaja prav tako izrazno sredstvo kot ostale umetnosti. 8 mm film omogoča vsakomur, da s kamero in s sredstvi, ki niso nedosegljiva, izraža svoje stanje in občutke. Obstaja celo gibanje, ki želi omogo-
čiti vsakomur, da lahko nevezan na čas in prostor gleda film, tako kot bere knjigo. 8 mm film, ki si ga lahko kupi v trgovini ali sposodi v izposojevalnici, mu to omogoča.
Spremembe v gledalcu in njego-vih potrebah so zasnovane tudi v samem filmu. Najbolj pa v amaterskem. To je tudi najbolj občutljiv reaktor na spremembe, ki se dogajajo v mladem človeku.
Zato je to številko »Filmskih beležk« oblikovala potreba po seznanitvi pedagogov z nekaterimi problemi, ki jih odpira moderni film. Mogoče bodo delovali nekoliko tuje, nevsakdanje. Vendar so resničen dokument današnjega filmskega trenutka.
Mirjana Borčič
»Kulturni interkom« in razširjeni film
(Predlog in manifest)
Želel bi deliti z vami svojo vizijo filma. Ta vizija se nanaša na neposredno uporabo filma... ali razširjenega filma kot sredstva za komuniciranje po svetu... Tu se odpira bodočnost tistega, kar imenujem etos-film.
Film more postati najpomembnejše svetovno sredstvo komunikacije. V tem trenutku je film umetnost našega časa.
Smo na meji novega sveta, nove tehnologije, nove umetnosti:
Ko bodo umetniki ravnali s svetom kot z umetniškim delom, ko bomo film spremenili v čustveno-doživljajsko sredstvo, ki bo zbližalo umetnost in življenje.
Vse to je na tem, da se zgodi.
In ne bo se zgodilo niti za sekundo prezgodaj.
Smo na meji novega sveta, novih tehnologij, novih umetnosti. Neogibno je, da hitro najdemo pot, po kateri se bo celotna raven. človekovega dojemanja sveta vzdignila do nove razsežnosti.
Ta razsežnost je svet...
Na kocki sta življenje ali smrt tega sveta.
Tehnološka eksplozija preteklega polstoletja in bližnja bodočnost pretita; človek upravlja s stroji, ki jih je sam izumil...
Medtem ko je človek-stroj v nevarnosti, da ponori.
Tehnološka raziskovanja, razvoj in vzajemna zavzetost svetovne skupnosti so že skoraj prehiteli emocionalno-sociološki (socio-logič-no) razumevanje te tehnologije.
Neogibno je, da vsak pripadnik svetovne skupnosti ne glede na starost ali kulturno dediščino, čimprej stopi v 20. stoletje.
»Prevlada tehnike« in nagla rast kulture, kar oboje začenja eksplodirati v mnogih delih zemlje, oboje se dogaja tako hitro, da se je logični vzvod človekove inteligence tako oddaljil od človeka, da ta zdaj ne more oceniti rezultatov lastnih postopkov prej, preden jih ne stori. Nikoli do sedaj se ni jasneje pokazala narava življenjskega procesa kot poskusa na zemlji.
Nevarnost je v tem, da človek nima časa pogovoriti se sam s seboj ... Da človek nima sredstev za pogovor z drugimi ljudmi...
Svet visi na niti glagolov in samostalnikov.
Jezik in kulturo-semantika sta eksplozivna kakor nuklearna energija. Neogibno je, da si mi (umetniki sveta) izmislimo nov svetovni jezik, da si izmislimo neverbalen mednarodni slikovni jezik ...
Predlagam naslednje:
da takoj začnemo z raziskovanjem ostvarljivosti mednarodnega slikovnega jezika, ki bi v bistvu slonel na uporabi filma;
da takoj raziščemo ojbstoječa audaovizualna sredstva, da ta sredstva kombiniramo v izobrazbeno sredstvo, ki ga nazivam »doživljajski stroj« ali »kulturni interkom«.
Vzpostavljanje centrov za au-diovizualna raziskavanja, najbolje v mednarodni povezavi ...
Ti centri bodo raziskali obstor.. ječo audiovizualno opremo ...
Razvoj novih naprav za proizvodnjo slik...
Vskladiščenje in prenos slikovnih materialov — filma, televizije, elektronskih računalnikov, magnetoskopov itd.)...
Skratka, vseobsežno raziskovanje vseh audiovizualnih naprav in postopkov z namenom najti najboljšo kombinacijo omenjenih strojev za neverbalno sporazumevanje.
Vzgoja umetnikov (na medna-
rodni osnovi) za uporabo teh slikovnih sredstev.
Nemudoma je treba izpopolniti prototipske dvorane, v nadaljnjem tekstu filmodrome, ki omogočaj ci uporabo takih naprav za projekcijo.
Takojšnje raziskovanje in razvijanje slikovnih dogajanj in predstav v filmodromih ...
Te prototipske predstave nazivam:
filmske freske, etop-filmi, filmske novosti sanj, vzvratna sprega, biblioteka slik ...
Filmodrom bi funkcioniral na naslednji način:
V sferični kupoli na cedi površini kupole-ekrana bi istočasno predvajali slike vseh vrst... Gledalci leže na zunanjem roku kupolske osnove, z nogami proti središču, tako) da jim kupola-ekran skoraj popolnoma izpolnjuje vidno polje. Na tem ekranu bi predvajali tisoče slik ... Tok slik bi lahko primerjali z »lepljensko« obliko časopisov ali s cirkusom s tremi arenami... (obe ti obliki obsipata občinstvo s kopico dejstev in podatkov) ... občinstvo jemlje iz predstave to, kar mora ali želi... in samo izvaja zaključke... na temelju toka slik bo vsak predstavnik občinstva gradil lastna sporočila; vizualni material se izroča v najboljšem smislu besede, a vsak posameznik si oblikuje lastne zaključke ali ostvaritve.
Konkreten primer:
Ob uporabi vseh vrst razmnoženih slik pripraviti v filmodromu enourni prikaz zahodne civilizacije od starega Egipta do danes... »bliskovito« zbirko grafike in svetlobe, osnovano na tisočih negibljivih in gibljivih slikah z ustreznimi »zvočnimi slikami«). Pretekla tri tisočletja zahodne civilizacije bi mogli strniti v takem vidiku, da bi mi, gledalci, mogli dojeti tok človekovega razvoja, časa in oblik življenja, ki so nas privedli do sedanjega časa ... Posameznosti niso pomembne, bistven je cetloikupni (Nadaljevanje na 4. strani)
Osnove za razumevanje filma (III)
PIŠE:
Vladimir Petrič, izredni profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Beogradu
KAKO SE FILMA [	KNJIŽEVNO DELO?
Kadar se snema film po književnem delu, se najprej postavlja vprašanje, če naj film vemo prikazuje vse, kar se dogaja v romanu ali pa naj izraža samo bistvo (karakterje, atmosfero, ideje) romana na svoj način, svobodno adaptirajoč in menjajoč po filmskih zakonih strukturo originala. Če film dobesedno ilustrira vse podrobnosti iz romana, potem je nevarnost, da se spremeni v mehanično slikanico in golo vizualno pripovedovanje proze brez kakršnihkoli filmskih vrednosti; če pa se od romana tolikanj oddalji, da zanemari njegove osnovne oblike in vrednote, potem ne moremo več govoriti o ekrani-zaciji romana (ne glede na kvaliteto filma), pač pa le o filmu, ki mu je določen roman služil samo kot inspiracija za režiserjevo ustvarjalnost
Izkušnje kažejo, da film najbolje uspe takrat, kadar izrazi duh romana, njegovo vsebino in osebe na pravi filmski način. To pa pomeni, da se morajo mnogi prizori, dialogi in liki prilagoditi zahtevam filmskega medija vprav zavoljo tega, da bj samo bistvo književnega dela našlo svoj polnj in specifični filmski izraz. Kot primer bomo navedli film BAKONJA FRA BRNE, ki ga je na osnovi znanega romana Sime Matavulja režiral Fedor Han-žekovdč. Znano je, da opisuje Ma-tavulj usodo svojega junaka na izrazito epski način, brez enotnega zapleta s poudarkom na slikanju narave in pokrajine v Dalmaciji. Fedorju Hanžekoviču je, pretaplja-joč roman v film, uspelo podčrtati najvažnejše elemente zgodbe, kondenzirati jih ter zelo slikovito, toda psihološko opravičljivo tudi na filmskem platnu prikazati karakterje iz romana. Ne da bi se izneveril naravi dogajanja in ne da bi rušil romansiersko strukturo originala, je Hanžekovič napisal scenarij, na osnovi scenarija pa še snemalno knjigo za film. V kolikšni meri je spreminjal ali prilagojeval Maitavuljevo prozo, bomo lahko najbolj opazili, če bomo navedli odlomek iz romana, nato odgovarjajoči del scenarija in končno odlomek iz snemalne knjige, v kateri je isti prizor razdeljen na kadre.
Citiramo odlomek iz konca XI. poglavja romana, kjer je opisano srečanje med Bakonjem in Cvito, ko se oba za trenutek prepustita zanosu mladostne ljubezni:
Bakonjo je napadla vrtoglavost, srce mu je divje razbijalo. Zamižal je in se zasmejal pa počasi stegnil obe roki. In ko je njene mehke in tople dlani začutil v svojih, jo je potegnil k sebi in v trenutku sta se prižela z usti in s prsmi ...
Ko je Maša čez pol ure prinesla kavo, je našla Bakonjo samega; bil je žalosten. Drug drugemu sta se dobro zagledala v oči. Mašine so govorile: ,Nori otrok! Na prvi pogled si se smrtno zaljubil v Cvito. Dotlej si se otepal, in danes si mi prišel povedat, da si pripravljen pustiti samostan, če ti jo dam za
ženo! (Tudi Maša je o tem sanjarila.) Storil bi to, toda po nekaj mesecih bi se kesal. Saj ne veš, kako je težko živeti! In kaj bo narobe, če ti Cvito lepo s kom omožiš, kakor smo tudi mi delali, kakor vsi delajo? Da, ne nori, temveč pojdi lepo po stari, utrta poti, jaz bom pa Cvito na to že pripravila, kolikor še ni!’ Bakonjeve oči pa so govorile: ,Strašna ženska, jaz sem v Cvito tako zaljubljen, da v to ne bi privolil, če bi ona ne bila tvoj otrok, če bi ne vedel, da je ona na to pripravljena, in da če ne bom jaz, bo pa kdo drug! Vrag vzemi vse skupaj! Jaz ne morem biti boljši od drugih!’
»Pij kavo, ljubi moj!« je rekla Maša in mu naslonila roko na ramo. »Kaj si tako zaskrbljen? Stric se ti smili! No, hvala bogu, umrli bomo vsi, eden preje, drugi kasneje.«
»Tako je!« je potrdil Bakonja in vzdihnil. »Zdaj moram domov, jutri bom pa spet prišel tod mimo. To je zadnji dan, da sem v tejle obleki. Jutri se bom v mestu po-menišil.
Zdaj bomo videli, kako je ta odlomek predelan v filmskem scenariju in zlasti, kako so misli (notranji dialogi) iz romana spremenjeni v dialog:
Bakonja je zadihano stal poleg Cvite. Celo mu pokrivajo znojne kapljice. Težko diha. Ona ga smehljaje gleda in čedalje bolj mirno diha. In nato zgrabi Bakonja njeno glavo in jo močno poljubi. Cvita se mu povsem prepusti.
Odpro se vrata in pojavi se Maša.
Naglo se je približala Bakonja, v obraz je bila zaskrbljena in rahlo huda. Prijela ga je za glavo in mu dolgo gledala v oči. Obraz ji je postajal vse bolj mehak. Pričenja mu govoriti z žalostnim nasmehom počasi in občuteno:
— Vrnil si se... vse vem. Prišel si mi povedat, da si pripravljen pustiti samostan, če ti dam Cvito za ženo, kajne?
Bakonja je dihal v presledkih. V grlu ga je stiskalo.
Maša nadaljuje:
— Storil bi to, toda po nekaj mesecih bi se kesal. Saj ne veš, kako je težko živeti! In kaj bo narobe, če ti Cvito lepo s kom omožiš, kakor smo tudi ml delali, kakor vsi delajo?
Obraz se ji je zresnil, v očeh pa sta se pojavili veliki solzi.
Maša ponovno pravi:
— Kakor so mene omožili, da sem postala Brnina, tako bomo tudi Cvito poročili, da bo postala tvoja!
Naenkrat zopet oživi in nadaljuje:
— Ne nori, lepi moj otrok, temveč pojdi lepo po stari utrti poti.
Vrata se naglo odpro. V sobo plane Srdar, zadihan in poten, topotajoč s škornji po tleh. Maša ga s kretnjo roke zaustavi in mu da znamenje, da je njegovo vmešavanje nepotrebno.
Srdar odpre vrata, spusti Bakonjo pred seboj, odide za njim in zaloputne vrata.
Citirani prizor iz scenarija je takole »skadriran« v snemalni knjigi:
PRIZOR: 102. CVITINA SOBA. DAN
Številka kadra: 368. Plan: vožnja kamere od velikega do splošnega.
V kadru so narezani s profila Cvita in Bakonja v poljubu. Kamera so odmika od cele figure (americana) in odkriva prisofnosit Maše. Cvita tiho vzklikne - in izgine. Bakonja ostane s hrbtom obrnjen proti kameri. Maša se mu še bolj pribljža. Kamera ji sledi in se približa do srednjega plana Maše in Bakonje.
Maša: Vse vem. Prišel si mi povedat, da si pripravljen pustiti samostan, če ti dam Cvito za ženo. Storil bi to, toda po nekaj mesecih bi se kesal. Saj ne veš, kako je težko živeti. In kaj bo narobe, če ti Cveto s kom omožiš, kakor smo tudi mi delali, kakor vsi delajo? Številka kadra 387. Plan: veliki.
V	kadru je samo Maša.
Maša: Kakor so mene omožili,
da sem postala Brnina, tako bomo tudi Cvito omožili, da bo postala tvoja.
Hitro obme glavo k Bakonji.
Maša: Ne nori, lepi moj otrok, ampak pojdi po stari utrti poti.
Številka kadra: 388. Plan: vožnja kamere od americana do srednjega plana.
Vrata zaloputnejo. Pred vrati stoji Srdar potnega in besnega obraza. Kamera hitro vozi od njega do srednjega plana.
V	kader pride z desne strani Mašina roka.
Kamera vozi nazaj do srednjega plana in odkriva Mašo.
Srdar jo pogleda, ona pa mu po. kima z glavo in odide na desno.
Srdar odpre vrata.
Številka kadra: 389: Plan veliki.
Spodnji del odprtih vrat. Srda-rove noge v škornjih odhajajo na hodnik. Za njimi gredo zlagoma Bakonji ne noge.
Vrata še naglo zapro.
Ob koncu bomo navedli še zaključek filma, to je finalni prizor iz scenarija in snemalne knjige, kjer je še bolj razvidno, kako sta pisec scenarija in režiser kondenzirala konec romana in eno celo poglavje (dolgo deset strani) filmsko izrazila v enem prizoru, M nam dočara mučno duševno stanje junaka v trenutku, ko se je odločil, da bo zapustil posvetno življenje in se pomenišil.
Takole je konec romana opisan v scenariju:
Bakonja je vzpodbodel konja in odjahal. Dolgo je tako jahal. Divjal je vse do reke. Odšel je na otok. Ni se obračal, kajti bal se je vsega, kar je bilo za njim.
Napotil se je proti! samostanu. Obstal je poleg klopi, na kateri so spali patri tistikrat, ko je prvič prišel v samostan. Zdaj je bila klop prazna.
Iz cerkve so se zaslišale orgle. Počasi se je napotil k samostanu, vlečoč noge za seboj.
Naenkrat se je pred njim pojavil krasen mlad deček. Bil je oblečen po kmečko., kakor Bakonja, ko je prišel iz vasi. Deček se mu približa, sname čepico in mu poljubi roko.
Vtem se zasliši vreščanje pava. Deček se je zdrznil in s tem prestrašil tudi Bakonjo. Primaže mu klofuto. Gleda prestrašen dečkov obraz, po katerem lijejo solze.
Tudi Bakonja jih občuti na svojem licu, ko gleda za dečkom, k-i je pobegnil pred njim. Zanosno se
poda k samostanskim vratom. Tu zagleda Balegana. Starec je ves v solzah. Poklekne pred Bakonjo in komaj izjeclja:
— Umrl je fra Brnel....
In poda mu Brnino okovano skrinjico.
Bakonja odpre samostanska vrata in vstopi. Polodprta vrata se polagoma zapirajo, nato pa se z močnim udarcem popolnoma zapro.
V	sliki ostanejo samo vrata. Ob zaključnih akordih glasbenega finala se kamera počasi približuje vratom tako, da na sliki ostanejo samo rešetke, na njih pa se pojavijo črke: KONEC.
Zadnjih dvanajst kadrov v snemalni knjigi izgleda takole:
PRIZOR: 112. SAMOSTANSKO DVORIŠČE. DAN.
Številka kadra: 420. Plan: srednji, kamera panoramira.
Bakonja priteče na samostansko dvorišče, obstane in se zagleda v samostan. Z desne strani pride v kader deček — novi dijak.
Številka kadra: 421. Plan: ameri-can.
Levo stoji Bakonja, z desne strani vstopi v kader deček in poljubi Bakonji roko.
Številka kadra: 422. Plan: širši, srednji.
Bakonja gleda dačka.
Številka kadra: 423. Plan: širši, srednji.
Deček gleda Bakonjo. Izven kadra se sliši vreščanje pava.
Deček se prestraši.
Številka kadra: 424. Plan: širiši, srednji.
Bakonja zamahne in udari dečka.
^Številka kadra: 425. Plan: veliki.
Deček prestrašeno gleda, držeč se za lica.
Številka kadra: 426. Plan: širši, srednji.
Bakonja pretreseno gleda dečka.
Številka kadra: 427. Plan: veliki. Deček joče.
Številka kadra: 428. Plan: širši, srednji.
Bakonja odhaja iz'kadra na desno stran.
Številka kadra: 429. Plan: srednji.
V	sredini kadra je samostanski vhod. Bakonja vstopa z desne strani. V tem trenutku se odpro vrata in pojavi se Balegan. Jokajoč. Poklekne pred Bakonjo.
Balegan-' O ... Ive ... O... Moj Ive...
Številka kadra: 340. Plan: širši, srednji.
V	kadru se vidi Balegan, ko kleči pred Bakonjo.
Balegan: Umrl je fra Brnel
Izpod halje vleče Brnino skrinjico. Skrinjico da Bakonji.
Številka kadra: 231. Plan: ožji, srednji, nato gre kamera naprej.
Bakonja močno drži skrinjico. Vstopa v samostan. Vrata se polagoma zapirajo.
Kamera se počasi z vožnjo približuje rešetkam samostanskih vrat. Prek rešetk se pojavijo črke: KONEC.
ZATEMNITEV.
ZAKLJUČEK
Želimo še enkrat poudariti, da je bil namen tega sestavka ne samo možnost preučevanja osnov filmske umetnosti, ampak tudi opozoriti na to, kako komplicirano izrazno sredstvo je film in na kakšen način se lahko uporablja v ustvar-(Nad-aljevanje na 3. strani)
BTBAN S
Starši, otroci in filmska predstava
Ko se otroci srečajo s filmom, ki je na nivoju njihove dojemljivosti in njihovih doživljajskih potreb, je srečanje z gibljivo sliko za njih posebno doživetje, ob katerem čutijo spontano afiniteto. Ta jih vodi k želji, da hi se znova in znova prepustili filmu in vsemu, kar jim omogoča, sprošča film. S tem se ponavadi začne za starše novo področje vzgojnega dela. Kakor starši, ki jim je blizu pedagoško oblikovanje otroka, nenehno širijo obzorje otroku, mladostniku, ker je le-ta željan sprejemati nova spoznanja, območja, tako s šolsko dobo starši niso več edini oblikovalci vednosti, znanja, poznavanja otroka; pozneje se šoli pridruži še vrsta drugih dejavnikov.
Krajše paberkovanje o odnosih staršev do otrok pri izbiri filmske predstave ima namen vzpodbuditi k razmišljanju vzgojitelje, da s stvarno pedagoško presojo — in ne z utilitarno ali shematsko moralizatorsko odložitvijo — najdejo povezujoče možnosti, ki lahko povezujejo otroka, mladostnika s filmom. Pri tem je nepogrešljivo, da vzgojitelji vedo, koliko zmore v dojemljivosti posamezna starostna stopnja, saj mora biti le-ta merilo pri izbiri filma. O tem je treba razmisliti tudi šolnikom,. ki se ukvarjajo s fknskovzgojnim delom, inče je potrebno, bo koristno, ako svoja utemeljena gledišča povedo tudi staršem na roditeljskih sestankih. Paberkovanje o odnosih staršev do njihovih otrok pri izbiri filmske predstave velja tokrat usmeriti k razmišljanju, kje je očiten razkorak med filmom in zmožnostjo percepcije otroka, mladostnika; . kjer starostna stopnja, s tem spoznavanje življenja, obvladanje določenega znanja ali življenske izkušnje niso na taki stopnji, da bi mladi kinoobiskovalec lahko sledil filmu in ga dojel. Takoj je treba navesti, da pri tem ni mišljeno to, da mora nekdo od starejših objasniti v filmu kak pojav, vendar v glavnem otrok lahko sprejema film. Dejstvo je, da še mnogi starši, pa tudi vzgojitelji menijo, da je otrok sposoben sprejemati le to, kar je njemu blizu, dojemljivo, ostalo pa, četudi gleda, ne sprejme in gre mimo njega. Praktična psihologija pa že lep čas potrjuje, da se tudi nerazumljivo vsidra v otroka, ga lahko celo šokira, mu preide v podzavest in se šele kasneje javljajo refleksi na to. Zlasti prizori nasilja ali neposredne erotike lahko povzročijo ne le neprijetne vtise, ampak tudi motnje v kasnejših letih, saj jih otrok samo vizualno (morda tudi akustično) sprejme, ne pa kot življenjski pojav, ki si ga lahko razloži. Zato ni vseeno kaj otrok vidi, kakšen odnos imajo starši oziroma vzgojitelji
Osnove
(Nadaljevanje z 2. strani) jalnem smislu. Če bo ta tekst vzpodbudil učence, da bodo poglobili svoje znanje o filmu in da si bodo poiskali širše pojasnitve za mnoge pojme, probleme in pojave v kinematografiji, katere smo bili primorani komaj omeniti, potem bo izpolnjen smisel tega spisa. Poleg tega bo postalo bolj razumljivo dejstvo, da se mladi ljudje v tolikšni meri zanimajo za film, očitna pa bo tudi potreba, da se v srednjem šolstvu filmu posveti vsaj toliko pozornosti kot ostalim umetnostim.
(KONEC)
do principa postopnosti pri otrokovem sprejemanju filma. Včasih je mogoče videti pri filmski predstavi, ki je vsebinsko in idejno izrazito za odrasle (npr. »Hladnokrvno«, nekatere italijanske kavbojke »Molk«) ali za odraslejšo mladino, očeta ali mater ali oba s štiriletno hčerko ali fantom. In če se kdo spotakne ob to, užaljeni starši navajajo, da »je otrok priden,« da tako »ne razume« tega, kar vidi na platnu ipd. Pri tem se pač starši ne zavedajo, da nehote škodijo svojemu otroku.
Če že ni starostna doba otroka na taki stopnji, da otrok pričakuje ob vpraševanju nedvoumno objasnilo, pa se lahko nekateri taki dogodki podzavestno zajejo v otroka, ga latentno spremljajo, v posebnih
primerih morda celo čez leta pripomorejo do motenj, ki jih po zunanjem videzu ni moč razložiti. Kadar starši hodijo z otroki k takim predstavam, jih vodi ali polzaveden egoizem na račun otroka ali pa nevednost. Tudi laži, ki jih povedo, da bi otroku zameglili predstavo o dogodku na platnu, so komajda trenutni izgovor, ne pa pedagoško oblikovanje. In v lažj jo že kal odtujevanja otroka, ki postane z leti vse očitnejša, ker pravih, razumevajočih vezi ni, namesto teh je otrok nekoč dobil le slepila.
FESTIVAL je dogodek, dogodek je dogajanje, DOGAJALA se je KOMUNIKACIJA med projekcijo filma in gibljivim številom gledalcev. GLEDALCI smo bili avtorji-amaterji, gledalci-amaterjd in gle-dalci-profesionalci. SUBJEKTIVNO smo ocenjevali SUBJEKTIVNI izbor žirije. FILM se je kazal na način VIZUALNE PERCEPCIJE zaporedja posnetkov, ki so jih žarki prenašali iz kamere na platno 1000-krat povečane. Opremljeni so bili tudi z ZVOKOM kot sredstvom do-
Kakor je kontakt med starši in otroki nepogrešljiva sestavina tvornega vzgojnega in izobraževalnega procesa, je tak kontakt dokaj v ospredju tudi ob vprašanju filma. Zdi se, da kjer taki pogoji obstajajo, tudi pri vključevanju filma v spoznavni prostor in soodnose med ljudmi nj težav glede otrok in mladine, pa četudi je zahteva postopnega oblikovanja ves čas prisotna. Težje in težje je tam, kjer starši dovoljujejo obisk filmskih predstav vse povprek ali nimajo pravega vpogleda, kaj njihov otrok vidi. Ne le, da otrok ali pa mladinec rad zataji film, za katerega ve, da mu ga vzgojitelji ne bi priporočali, dovolili, tudi odtujevanje od vzgojiteljev je posredi, iskanje svojih poti in ne-
malokrat napačna poučenost. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da bi starši zaradi prestrogega ravnanja, zaradi prestrogih normativnih ali zgolj didaktičnih principov povzročili nehote, da bi se otrok ali mladostnik odtujil staršem, vzgojiteljem, se jim odtegnil iz območja pedagoške vplivnosti. Slednje je bolj pogosto pri mladostnikih, ne pa pri otrocih. Kljub temu, da so nekateri problemi le nakazani, velja nadrobneje razmisliti o njih.
Treba pa je tudi priznati, da starši niso vedno kos vzgojnemu
IIIIIIIV V VI VII
polnitve ali razširitve filmske slike. Zaključni POGOVOR, ki se je dogajal na relaciji prireditelji-po-slušalci in poslušalci-poslušalci, vse pa lahko spravimo na imenovalec GOVOREČE, je prinesel definicijo filma, ki je TEHNIKA (ne pozabite tega, presneti pobalini) in IDEJA. Nato se je neki mož prav resno zamislil nad temami (smrt, ljubezen!), namesto, da bi se raje nad načinom prikaza le-teh. Vsakemu je jasno, da j-e KAJ večen in ponavljajoč se, da pa se KAKO na
procesu pri filmskem uvajanju otroka. VzroKiov je pač mnogo in povečini opravičljivih. Zato se znava ponuja misel, da je šola lahko tista, ki s sistematičnim in zares zavzetim, primernim filmskovzgoj-nim delom lahko mnogo doprinese k oblikovanju otroka, mladostnika, ga nauči spoznavati življenje in soodnose med ljudmi ter samostojno oblikovati sposobnosti, da bo kasneje v življenju čutil potrebo po umetnini in jo znal doživljata in ceniti.
Kakor je dom tisti, ki denarno omogoča ogled filmov, in šoia tista, ki naj se trudi pri filmskovzgojnem delu, pa je priložnost tista, ki nudi vsakomur, da si ogleda vsakršne predstave. Če bd bila filmska poli-
tika ubrana bolj pa umetniških kriterijih in dosti manj po komercialnih, bi pač večji del problemov — ne vsi — odpadel. Vsekakor se da čutiti, kako izjemno malo mladinskih filmov vrtijo naši kinematografi, pri čemer pač ni mogoče trditi, da je to v skladu z našmi potrebami in zahtevami. Ob vprašanju filmskovzgojnega dela v okviru doma, šole ali filmskih klubov pa so taka in podobna vprašanja vredna razmisleka in tvornih skupnih naporov zoper potrošniško mentaliteto.	I. G.
moč spreminja. To je navsezadnje tudi najžlahtnejša srž vsakega in morda še posebno amaterskega filma. Zato bo od sedaj naprej (?) EKSPERIMENTALNI duh IZKLJUČEN iz okvirov festivala in se bo kazal ČASOVNO IN PROSTORSKO drugje.
O AVTORJIH (nekaj je odličnih!) pa tole — nič ne skrbite, ONI se ne DAJO, kljub temu, da jim mi NIČ ne DAMO.
FILM pa pravi:	pridite me
GLEDAT, saj le takrat SEM.
Neva Mužič
Prizor iz filma Bitka na Neretvi
SUBJEKTIVNI zapis SUBJEKTIVNEGA vtisa
o OBJEKTIVNI danosti projekcije amaterskega (subjektivnega, ljubečega, ljubljenega) filma, ki se je KAZAL v SUBJEKTIVNO določenem OBJEKTIVNEM prostoru, na način festivala
»Kulturni interkom« in razširjeni film
7. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA SLOVENIJE V LJUBLJANI 1970
Žirija, imenovana od Foto-kino zveze Slovenije, v sestavi Mile De Gleria, filmski delavec, Ivo Denpa-mer, filmski delavec in Bogdan Gjud, publicist, je v dneh 19. in 20. januarja '1970 pregledala vseh 64 prijavljenih filmov in odločila:
I.	FESTIVALSKO LISTO ZA PREDVAJANJE NA FESTIVALU TVORI 28 FILMOV, IN SlCER: dokumentarni:
Vreli čas, Ognjena kača, Moskva, Praška pomlad. Daj nam danes. Natura viva, Hobby, 42.2, V domovini komatskih ribičev;
igrani:
Stezosledec, Večerja v nedeljo. Človek in ženska, Love, Spomin, Ubijalec, Rendezvous, Anatema, Sama; žanr:
Prizor z vaze, Oirculus vitiasus. Nekaj abstraktnega, Živimo za jutri, Cernu, Projekt št. 1, 2, 3, 6, 7.
II. NAGRADE dokumentarni film:
prva nagrada se ne podela, druga nagrada (srebrna medalja): Praška pomlad, avtor: Vinko Rozman, Kinoklub Ljubljana; tretja nagrada se ne podeli. Igrani film:
prva nagrada se ne podeli, druga nagrada (srebrna medalja): Večerja v nedeljo, avtor: Vinko Filač, Amaterska filmska skupina Postojna;
tretja nagrada (bronasta medalja): Človek in ženska, avtor Tadej Horvat, Kinoklub Ljubljana.
Žanr film:	,
' prva nagrada se ne podeli, druga nagrada (srebrna medalja); Živimo za jutri, avtorja: Miro Krmelj in Vasja Herbst, Kinoklub Odsev, Ljubljana;
tretja nagrada (bronasta medalja): Nekaj abstraktnega, avtor: Jaka Bregar. Kinoklub Ljubljana.
IH. POSEBNE NAGRADE AVTORJEM (ZLATA MEDALJA) za idejo (scenarij): Zdravko Papič (za film Prizor z vaze);
za kamero: (Goran Schmidt (za film Spomin);
za montažo: Janez Hrovat (za film Randezvous);
za režijo: Tadej Horvat (za film Človek in ženska).
IV.	POSEBNE POHVALE
Za idejo: Jože Resnik (za film Vreli čas),
za kamero: Janez Hrovat (za film Rendezvous);
za funkcionalno glasbo: Janez Hrovat (za film Ognjena kača).
V.	POKAL NAJBOLJŠEMU KLUBU SE DODELI KINOKLUBU LJUBLJANA.
VI.	Žirija je poslovala v skladu s statuti Ljudske tehnike in Kino-zveze Jugoslavije ter po pravilih Kinozveze o delu žirije na festivalih amaterskega filma.
Ljubljana, 20. januarja 1970.
E	:
»FILMSKE BELEŽKE« —	\
izdaja
5	S
* Združenje filmskovzgojnih de- ■ j lavcev pri ZKPOS — Urejajo j ; Mirjana Borčič, Igor Gedrih, j Andrijan Lah
■	a
(Nadaljevanje s 1. strani)
razpon življenja, to je — z drugimi besedami — uporaba preteklosti in neposredne sedanjosti z namenom, da razumemo verjetno prihodnost ...
Možne so neskončne filmske variacije te zamisli na vseh področjih človekovih naporov... v pri-rodnih vedah, matematiki, geografiji ... v likovnih umetnostih, poeziji .plesu, biologiji itd.
Brez števila interpretacij in variacij te zamisli — delov vsake kulturne skupine in naroda, ki prevzame to zamisel kot projekt — bo potem prikazano vsem drugim kulturnim skupinam (s posredovanjem telstarja, filmskih borz, »filmobi-lov«, potujočih predstav itd.).
Namen in učinek takega toka slok in take gostote slik (ki se bo imenovala tudi vizualna hitrost) sta, da se ukvarjata z logičnim mišljenjem in da prodre-
ta do »nezavednih« slojev, taki amocio-filmi bodo uporabljeni za doseganje emocionalnega skupnega imenovalca vseh ljudi...
Osnova človekovega življenja, misli in pojmovanj je neverbalna, zato je treba pripraviti slike, ki bodo navdihnile osnovni intuitivni, nagon samoostvarjanja, ta pa naj pobudi vse ljudi z dobro voljo in »inter-intro-ostvarjanjem« ...
Ko govorimo o filmodromih kot o bibliotekah slik, se razume, da-bodo taka »gledališča življenja« uporabljala posamezne tehnike, ki ravno nastajajo (magnetoskop in vzajemno učinkovanje elektronskih
računalnikc>v), in bodo tako pravi komunikacijsko skladiščni centri; to je: vsaka kupola lahko preko satelita sprejema slike iz bibliotečnih virov celega sveta, jih vskladišči in programira vzvratnosprežni prikaz lokalni skupnosti, ki živi v bližini centra. Taka »novinarska« vzvratna sprega bi lahko podala avtentičen pregled celotne slikovne »stvarnosti« sveta v obliki enourne predstave, ki bi vsakemu članu občinstva nudila občutek poznavanja slike celotnega sveta ... Tisto, kar se v svetu zgodi, recimo, v mesecu dni, bi strnili v eno uro.
»Intrakomunitronika« ali dialogi z drugimi centri, so možni, mogli pa bi zahtevati in sprejemati obvestilno gradivo... iz kateregakoli kraja na svetu s hitrostjo 300.000 km na sekundo.
Zaradi tega imenujem tak prikaz filmske novosti idej, sanj filmsko fresko... biblioteko slik, kulturno komoro za zmanjšanje pri-
no izrabljanje maksimuma naprav za informacije, s katerimi že sedaj razpolagamo...
Nekatere stvari bi se lahko zgodile ... kolikor se posameznik Izpostavi premočnemu informacijskemu doživetju...
Mogli bi spremeniti stopnje zavesti katerekoli osebe ... struktura filma, kakršno poznamo zdaj, bo vsekakor spremenjena . ..
Film bo postal »izvajalska umetnost« ... in biblioteka slik.
Predvidevam, da bodo imeli taki centri svojega hišnega umetnika, ki bo »orkestriral« razpoložljivi slikovni material.
tiska, kulturni interkom... Moja zamisel je pravzaprav maksimal-
In to bo privedlo do popolnoma nove mednarodne oblike umetnosti...
V prebijanju do emocionalnega skupnega imenovalca bo mogoče z vizualno »silo« takega prikaza priti do vsakršne starostne ali kulturne skupine, ne glede na kulturno stopnjo ali zgodovinsko izročilo.
»Doživljajski stroj« more katerokoli bitje na tej zemlji privesti do 20. stoletja.
Obenem, ko se povečuje za človeka stopnja nevarnosti z eksplozivi, raste nevarnost za človeški obstanek ...
Zdaj imamo že 100 kg TNT na vsake pol kile človeškega mesa na zemlji...
Ocenjujejo, da je na svetu 700 milijonov nepismenih ... ne smemo izgubljati čaša... niti za napačne proračune...
Svet in proces samoizobraževa-nja morata najti hitro rešitev, kako bi se preoblikovala v popravljen vid sebe, popravljeno zavest o sebi...
To pomeni — vsak človek mora nekako spoznati ogromno razsežnost človeškega življenja in dosežkov na zemlji — ta trenutek...
Človek mora najti način, da meri Sebe, da istočasno raste in ostaja v zvezi s samim seboj ...
Človek mora najti način, da preskoči lastne predsodke in strahove...
Sredstvi sta pri roki ... danes in tukaj ...
To sta tehnologija in razširjenje cibčutij ...
Ce povzamemo:
Želel bi iznajti način, da pretirano razvita tehnologija enega dela sveta pomaga ne dovolj razviti emocionalni sociologiji celega sveta, da doseže korak z 20. stoletjem ... da vzpostavi ravnotežje tehnike in logike — in da to opravi zdaj, hitro...
Želim mir in harmonijo v svetu...
Pravo vrednotenje umskih sposobnosti posameznikov...
Vzajemno povezovanje ljudi dobre volje na temelju mednarodne izmenjave...
- Izmenjavo slik in idej ...
Ostvarjanje procesa »Oistvarje-n^ga« samoizobraževanja, ki mora sedaj uvajati »dejstvo« izobraževanja ...
Skratka način, da vsi ljudje dobe predznanje z uporabo preteklega in neposrednega znanja ...
Človeštvo se sooča z neposredno prihodnostjo, obkroženo z ene strani od dvomov, a z druge — z nuklearno energijo...
Človeštvo mora delovati hitro in gotovo, če hoče zagotoviti svojo prihodnost ...
Mora ostvariti sedanjost...
Danes in tukaj ... takoj.
Mednarodni slikovni jezik je sredstvo za zgraditev te prihodnosti.
STAN VANDERBEEK .i,	(Film Culture)
»Ključ na oblaku«
EDINSTVENO DELO SLOVENSKE LINGVISTIKE
Lani je izšla v založbi Obzorje v Mariboru (v zbirki Mlada obzorja) lepa mladinska knjiga pisatelja Janeza Švajncerja KLJUČ NA OBLAKU. Obsega 32 krajših povesti in črtic na 83 straneh z lepimi ilustracijami Matjaža Vidica. Knjiga stane 22 din.
Mariborski književnik Janez Švajncer ni neznan v slovenski literaturi, saj je izdal že več pomembnih in lepih del za odrasle in tudi za mladino. Doslej zadnja omenjena knjiga je izbor ustvaritev za mladino, katere so nastale od 1. 1950—1968 in od katerih so nekatere že bile objavljene v Cicibanu, Kurirčku in jih je prinašala tudi naša RTV. Kot prejšnja dela je tudi ta izbor otroških črtic, ki pa jih rada bere tudi odraslejša mladina in odrasli, zelo prisrčen in posrečen, saj otroci radi posegajo po njej ter ne bi smela manjkati v nobeni javni in šolski mladinski knjižnici. Čuti se iz vsake povestice, da je Janez Švajncer rojen pedagog, ki se neverjetno vživi v otroško dušo. Njegov slog mestoma spominja na Frana Milčinskega st., saj veje iz slednje njegove, čeprav filigranske umetninice, rahel in zdrav optimizem in humor, ki ga za deco v naši mladinski književnosti vse preveč pogrešamo. Daši vnaša tu in tam kake lokalizme, se odlikuje delo po iz-
ROLAND GOOCK:
branem jeziku, po kratkih, slikovitih in jedrnatih stavkih, s privlačnimi vsebinami, po zanimivem, lahko bi rekli — kdor pozna tudi nekoliko humoristično in hudomušno stran njegovega simpatičnega značaja — prav švajn-cerskem slogu, ki bi ga bilo dobro še bolj izoblikovati, in po lahkotnem načinu izražanja, ki odkriva njegovo vsestransko vživljanje v svet otrok, ne nazadnje še po poantah nekaterih zgodbic, kot so Mačja šola, Junaki idr. Tudi ni v njegovih zgodbah nobenega prisiljenega nauka, ampak zgodbe same naravno in sameposebi umevno razvijajo v otroku čut |	=
za poštenost, ljubezen do živali, f ! tovarištvo, socialen čut, nesebič- f nost, čut za lepoto ipd.	^
Želeli bi samo, da bi ta naš pisatelj še dalje razvijal svoj talent za ustvarjanje leposlovnih del r--	,
ši mladini in ji podaril še mnogo . privlačnih del, in ne le za mlajši, ampak tudi nekoliko starejši rod, kjer bi vprašanja, ki zaposlujejo, privlačijo in mučijo današnjo mladino, obdelal s tisto svojo umetniško silo in čutom za || mero, a vendar z domišljijo in || avanturističnih smislom, kot ga kaže današnja naša mladina, ki ;:;.s v bistvu hrepeni za lepim, resnič- l| nim, pravičnim in dobrim, škrat- |f ka humanim.
ALFONZ KOPRIVA
Izšel je Slovar slovenskega knjižnega jezika
Naposled smo dobili Slovenci Se en dokaz naše narodne samobitnosti, dobili smo knjigo, o kakršni so lahko naši predniki v preteklih stoletjih samo sanjali:	SLOVAR SLOVENSKEGA
KNJIŽNEGA JEZIKA. Institut za slov. jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je pripra-
vil, Državna založba Slovenije pa pravkar izdala prvo knjigo tega široko zasnovanega dela: prva knjiga obsega gesla od A do H, vseh pet knjig slovarja, kolikor jih bo izšlo v prihodnjih desetih letih, pa bo obsegalo okrog 110.000 gesel. Pri redakciji slovarja sodeluje 15 slavistov, ra-
slovar, kakršnega nismo vajeni: to je zbirka besed, ki pomenijo bogastvo slovenskega jezika v vsakdanji rabi — pisani in govorjeni. Slovar skuša predstaviti .	..„ prav vse izraze (besede), ki so v
Slovar slovenskega knjižnega ra^ ^ giavnem je časovno ome-
zen tega pa že dolga leta zbira besede okrog 80 zunanjih sodelavcev iz vseh krajev naše domovine, ki so obenem tudi terminološki svetovalci.
Vsa čuda sveta
So stvari, ki so nastale v na- ali se v našem presenečenj pol-ravi in so tako čudovite, da jih nem stoletju sploh še znamo ču-Človek ves prevzet gleda in ob- dati. -Nič ne more biti lepšega od čuduje, in so stvari ki jih je na- tistega, kar je čudovito«, je rekel redil človek s svojim razumom, s Albert Einstein. -Kdor ob tem nič svojim občutkom za lepoto.	ne občuti, kdor se ne zna zamisli-
Stari Grki so občudovali sedem ne P°™a globokega drhtenja svetovnih čudes, sedem ogleda ocaranf duše, ta je toliko kot mr- ^ vrednih vrhuncev gradbene umet- ^ev> saI 80 njegove oči že zdaj za- || nosti in kiparstva v tedaj znanem Pr'te<<>	L). P. ||
svetu med Olimpijo in Babilonom.
jezika je prvi naš (razlagajoči) slovar, ki bo ovrednotil celotno slovensko besedišče, pokazal na vso široko pisano rabo besed, zvez in fraz, vso pozornost pa posveča tudi pravopisno-pravorečnim
jen na zadnjih nekaj desetletij) v pisanju in govorjenju na Slovenskem in ne daje neke normativne sodbe, katera oblika besede je »boljša«, katera »slabša«, oziroma, kaj se sme rabiti in kaj ne.
vprašanjem sodobnega jezika. Slo- Up’oraba besedi je prepuščena
var slovenskega knjižnega jezika je namenjen tako praktični kot tudi znanstveni rabi in je prav v tem edinstveno delo slovenske lingvistike, plemenit sad večstoletnega truda slovenskih oblikovalcev pisane besede.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, katerega prvo knjigo (čez 800 strani velikega formata) imamo zdaj pred seboj, je pravzaprav
vsakemu posamezniku, vsakdo naj sam presodi, ali je v taki zvezi beseda uporabljiva ali ne. V tem je novost tega slovarja in morda bo prav to dejstvo povzročalo komodnim Slovencem težave. Vendar — slovar hoče zbrati in nekako urediti vse tisto, kar se govori in piše na Slovenskem in v tem je njegova neprecenljiva
vrednost.
■ ham
Tri novosti v zbirki Knjižnica za mlade
Pedagogi, ki se poklicno ukvarjajo z učečimi se otroki in mladino, pogosto ugotavljajo, da se mnogi učenci ne znajo pravilno učiti, vsied česar je njihova šolska uspešnost pogosto precej nižja od pričakovane. Zato je ena izmed glavnih učiteljevih dolžnosti uvesti svoje učence v »skrivnost« uspešnega načina učenja. Pri izvajanju te plemenite naloge učitelj nikakor ni osamljen, saj je o metodah uspešnega učenja na jugoslovanskem trgu izšlo že nemalo strokovnih ter poljudnoznanstvenih knjig
Naj novejše delo takšne vrste je skoraj 150 strani obsegajoča knjižica z naslovom »KAKO NAJ SE UČIM«; napisala jo je B. Marentič-Požarnik. Avtorica je knjigo namenila učeči se mladini višjih osnovnih šol ter šol druge stopnje. Na poljuden, preprost in vsakomur razumljiv način je prikazala vse pomembnejše dejavnike uspešnega učenja; s skrbno pripravljenim vprašalnikom oa je pazljivemu bralcu omogočila, da lahko sam ugotovi, v čem šepa način njegovega
Vsi smo že slišali o rodoškem kolosu, o visečih vrtovih kraljice Se-miramide ali o aleksandrijskem svetilniku. Kot edino svetovno čudo starega sveta pa so se ohranile le gizeške piramide. V stoletjih se je človekovo obzorje razširilo.
Sodobna prometna sredstva in ob- _______________
so nam približala čuda dalj- da je prišla za nas določena vo-nih dežel. Najveeje stvaritve sta- dnica. Kljub temu da je bil de-
Kulturne razglednice iz S Z (II)
rih kultur so dopolnila velika dela sodobnih gradbenikov, tehnikov pa tudi naravna čuda.
Knjiga VSA ČUDA SVETA naj bi nam približala vse to. Vodi nas k šestdesetim svetovnim znamenitostim in zanimivostim z besedo in podobo. Deli jih na tri področja:
lavnik, je bil v Ermitažu živahen vrvež, mnogo več ljudi se je nabralo, kot bi jih lahko videli v miinchenski Stari pinakoteki ali
Za slovito^ galerijo Ermitaž in eden najpomembnejših v sve- nois« — je eno zgodnejših del, ki je bilo treba čakati kar celo uro, to vnem merilu. Pred dvema leto- pa že razodeva Leonardovo pot
ma so navedli, da hrani Ermitaž do samobitnega, dozorelega izra-preko 2,578.000 eksponatov, kar za podajanja. Renesančni mojster presega Louvre! V Evropi je Er- je poveličal materinstvo v huma-mitaž po pomenu za Louvrom na nističnem duhu, značilni so tudi drugem ali tretjem mestu. Tudi detajli, anatomska uglašenost s pripravljen umetnostni zgodovi- kompozicijo. Njegova »Madona v beneški Accademii. V določe- nar ne bi mogel v, nekaj dnevih Litta« pa je pravi kontrast po-nih sobanah se kar ni dalo priti pregledati celotnega muzeja. Ce prejšnji sliki in kaže slikarja do-do slik,. ali pa je bilo potrebno bi se obiskovalec pomudil pred zorelih let in na vrhuncu ustvar-
potrpežljivo. čakati. Ko smo si vsakim eksponatom pol minute, bi jalnih moči. Umirjenost matere z izraza je ubral slikar s psiholo-ogledali najprej v kleti razstavo potreboval devet let za ogled ce- detetom temelji na harmoniji du- škim doživetjem motiva Nobene s nndrnčia nar.nvp nrikarmo nomadske kulture v Sibiriji iz- letnega muzeja pri sedemurnem ha in lepote. Slika ni izdelana v skupine pa ni bilo videti pri Osupljivo lene in vebčLtnf nmav P1’ed naSega Stet:,a’ Sm° PrlSl' V dnevnem ogledovanju. Spričo te- olju, ampak v temperi, ki si je " ne	P,ri -nJ™t;6o^runl dvorano ruskih generalov — por- ga je nujno, da vsak obiskovalec iz flamskega slikarstva utrla pot
treti so bili morebiti zanimivi za ve, kaj želi videti.	tudi v Italijo, in Leonardo je hi-
poznavalca zgodovine. Z obžalo- Nekoga bo bolj pritegnilo ita- tro spoznal, da mu ta tehnika do-	______ _________________
vanjem smo ugotovili, da je le li.jansko slikarstvo od XIV. do pušča nežnejše prehode med svet- predvsem presenečeni tujci, tu ni petnajst minut časa za italijansko XVIII. stoletja, drugega antična lobo in senco. Marsikoga je bolj bilo gneče. Kdor je vsaj malo vi-renesahso z dvema Leonardoma Grčija in Rim, pa spet španska kot Rafael pritegnil manj pozna- del umetniško bogastvo Ermitaža, in Rafaelom ter za vse ostalo, renesansa ali flandrijski mojstri ni marmorni kip »Sključenega se mu je ob odhodu gotovo poro-Spričo tako skopo odmerjenega XVII. stoletja, pa spet tretjega dečka« Michelangela. Povrhu je dila želja, da bi lahko več dni ob-časa je bila skupina upravičeno umetnost Srednje Azije itd. Po- ta umetnina ena redkejših skoraj čudoval umetnine. In mnoge dru-nezadovoljna, zlasti ker je bila dobno kot se' v Louvru vsakdo dokončanih del Michelangela, na- ge lepote mesta, znamenitosti. Od tudi izbira eksponatov deloma pomudi pri Leonardov! »Moni menil jo je za grobnico Medičej- Petropavlovske trdnjave ob Nev-neprimerna. Kdor si je šel kas- Lizi« in pri Samotraški Niki, tako cev. Mnogo skupin in obiskoval- spem prospektu, do Smolnega, od neje sam ogledat Ermitaž, si je obiskovalec Ermitaža ne zamudi cev se je zbralo okoli marmorne Marsovih poljan s spomenikom lahko vsaj delno predočil, kolikš- priložnosti, da si ogleda obe Leo- upodobitve »Sedečega Voltairea« no kulturno bogastvo skriva Zim- nardovi »Madoni« in Rafaela. Jeana Antoinea Houdona, kjer ska palača. Ermitaž je največji Leonardova »Madona s cvetico« neoklasicistični portret izraža muzej-galerija v Sovjetski zvezi — imenovana tudi »Madona Be- skeptičnega duha deističnega filo-
he prizore od Vezuva, ki se dviga nad Neaplom. in od Mrtvega morja v Izraelu Viktorijinih slapov reke Zambezi v Afriki, do Velikega kanjona reke Kolorado in Yellowstonskega naravnega parka V ZDA.
S področja kulture najdemo Vrhunske dosežke gradbene umetnosti vseh časov — od Kolnske stolnice in Alhambre pri Granadi do moskovskega Kremlja in nekdanje cerkve Hagie Sophie v Carigradu — do Tadž Mahala v indijski Agri in inkovske gorske trdnjave Machu Picchii v perujskih Andih.
S področja tehnike pa prikaže Veličastna, senzacionalna gradbena dela od Atomi ja v Bruslju in Plimske elektrarne La Rance pri Saint Maloju v Franciji do Asuanskega jezu v Egiptu; od zajezitvenega jezu na reki Kariba v Rodeziji do Panamskega prekopa in vesoljske postaje Cape Kenne-dy na ameriški celini.
Odlični fotografi iz vseh dežel so prispevali svoje najboljše Posnetke. Velike in izredno dobre barvne fotografije nam skoraj Plastično prikažejo vsa čuda, tekst Pa nam informativno in strokovno Sovori o nastanku naravnih lepot lr> o ljudeh, ki so posamezne stvari ustvarili. Zgodovinske risbe, detajlne fotografije, tlorisi, bakro-hski in pet dvostranskih zemlje-ridov dopolnjujejo razlago.
Knjiga naj bi bila tudi nekak Preizkusni kamen nam samim.
POPRAVEK
V članku Ocenjevanje brez 'samovlade« (PD, 5. 2. 1970) se P°datki berejo pravilno:
kolektivna razredna in moja ocena s® ujema se ne ujema ali razred ^ ž	m ž
14	12	11,1 % 8. a
33	4 2	21,4 % 7. a
Katarina II. V stranskih prostorih so bila razstavljena imenitna dela Rembrandta. Preko dvajset slik velikega Holandca kaže slikarja v različnih obdobjih ustvarjanja. Vsekakor je Rembrandtova »Danaja«, ki jo hrani Ermitaž, med najlepšimi, kar jih je bilo ustvarjenih. »Vrnitev izgubljenega sina« razodeva svojsko notranjo dramatičnost, ekspresijo
francoskih slikarjih XX. stoletja; okoli van Gogha, Cezannea, Gauguina, Picassa iz modre in anali-tičnokubistične dobe so se sukali
do ogromnega stadiona Kirova, gledališča A. S. Puškina, Ruskega muzeja in letnega dvorca Petra Velikega v Finskem zalivu zofa. Pri Houdonu ga je naročila itd.	(Dalje)
10
9
Otroci, ki povzročajo skrbi
O težavnih otrocih je bilo pri nas v novega — je v tem, da je toliko po-povojnem času že mnogo napisanega, sebnih vzgojnih problemov obdelanih bodisi v okviru del, ki so obravnavala ter zbranih v eni sami knjigi. Seznam spiosno problematiko vzgajanja, ho- ustrezne strokovne literature za po-dlsi v okviru člankov ali pa manjših globljen študij žal ni priložen publikacij, kjer je bil obdelan en sam Knjiga je namenjena predvsem alt pa skupina problemov, s katerimi staršem
rodu.
-------- . bratskih republikah; uteg-
se pn_ vzgajanju otrok srečujejo na- ne koristiti tudi našim učiteljem kot ravni m poklicni vzgojitelji mladega gradivo za pripravljanje predavanj za Room.,. ,	, _	, starše, saj je podano na poljuden na-
vseograjska založniška hiša »Rad«, čin in z mnogimi primeri iz vsakda-™,khL P-° sv°hh zbirkah pedagoških nje pedagoške prakse. Glede na to, da puBUkacij »Podizanje i vaspitanje de- v strokovnem pogledu ne prinaša no-2, ogi:|a 1 vaspitanje«, »Dečja penih novitet, se nam knjiga zdi pre-»Brak i porodica«. »Psi- Več draga; kdor jo bo kubil. bo odštel
hologiin«, »Etika« itd. je v okviru bi-bhbteke »Sola za starše« (»Škola za roditelje«) izdala 315 strani obsegajočo knjigo (v latinici) z naslovom »Otroci, r^vzročajo skrbi« (»Deca koja za-daju brige«). Knjiga obsega deset sa-mostojnih poglavij. Naslovi teh poglavij in njihovi avtorji so: vičT- Pla®en btrok (Radomir Marjano-
— Razvajen otrok (Jelica Radovič); , ~ Ver> otrok (Milena Orlovič-Pot-konjak);
— Ljubosumen otrok (Vesna Steia-novič-Bukvič);
vlg~ Lažniv otrok (Ljubica Nedeljko-
— Nemiren otrok (Radmila Milenkovič) ;
Jftooglav otrok (Zorica Ralevič); rijevid)<irVOZen otrok (Bosiljka Gligo-
„hružbeno neprilagojen otrok (Ljubomir Ačimovič) in .»»•J,..P°®evan.1e z bolnim otrokom tMtodrag M. Matič).
^Mnost knjige — ki za strokovno
okovanega Pedagoga ne prinaša nič
več draga; kdor jo bo kupil, bo odštel zanjo kar 35,— N-din.	VIATOR
učenja in kaj mora (v smislu navodil v knjigi) še izboljšati za večjo smotrnost ter učinkovitost svojega učenja.
Prepričani v koristnost te knjižice jo mladini toplo priporočamo. Obenem opozarjamo še na tale dela;
—	Pečjak, V.: Višji psihični procesi. Ljubljana, Univerza — Filozofska fakulteta, 1069.
—	Pečjak, V.:	Uspešno učenje.
Ljubljana, Cankarjeva založba, 1966.
—	Hunter, I. M. L.: Zmote in resnica o spominu. Ljubljana, Cankarjeva založba, 19G4.
—	Oberlintner, R.: Kako pomagamo slabšim učencem pri učenju. Ljubljana. Državna založba Slovenije. 1965.
*
Sklepanje zakonske zveze sodi med najpomembnejša dejanja v življenju vsakega človeka. Zato je mnogo kniie namenjenih prav od-raslejši mladini z namenom pomagati ji, da bi laže našla sebi primernega življenjskega partnerja, si ustanovila lastno ognjišče in uspešno vzgojila svoje otroke v dobre in koristne člane človeške družbe.
Knjižica »IZBIRA ŽIVLJENJSKEGA TOVARIŠA« izpod spretnega peresa Tilke Kren ima isti namen. Avtorica je z obdelavo tako občutljive-' teme. kot je vprašanje izbire ustreznega sočloveka za skupno pot skozi živlienie, lepo uspela. Mladenič ali mladenka, ki sta voljna resneje se pripraviti na tako važne odločitve, bosta na osemdesetih straneh našla dovoli dragocenih pobud za razmišljanje in preudarno usmerjanje svojega ravnanja. Sorodna dela iz te zbirke »Skrivnost, ki ni skrivnost«, »Mladostnik in spolnost«, »Midva« in »Vajino ljubezensko zorenje«, ki so jih napisali (kot vse doslej izšle knjižice v »Knjižnici za mlade«) naši znani pedagogi, psihologi in zdravniki, so s tem delcem dobila logično in nadvse potrebno dopolnitev,
*
.Številne študentovske demonstracije, ki s svojo silovitostjo razburjajo javnost, siliio družbeslovca, da se poglobi v ta dogajanja ter jih skuša ravlnžiti tako sebi kot drugim. l ahko rečemo, da praktično ni resnejšega raziskovalca, ki bi menil. da so takšna gibanja mladih zgolj posledica irdadostne razgreto-sti, ventil za nrenakoničeno energijo in huligansko razbiiaštvo. Očitno j° narrmPG ds s«-* univerzitetna mladina čedab^ bali zaveda ne samo sebe.	tnrii	številnih protislo-
vij, ki pretresajo današnjo družbo. Zaradi ,tertT 50 več ali manj burne studen+avsk0 demonstracije vedno dragapop, signal, da si študentska mladina želi drugačnega urejanja r>rab1emo-'^ a^ -Mstaga, kot se to sicer jzvR-ia nraksi na naisi gre za drugačni hišni rad na univerzi ali pa za reševanja ektnalrnh družbenih oziroma noiitičrUh problemov.
Ker te bilo -a dosedanjih štu-dantavsVib nemirih po vsem svetu, kakor tudi nH nas. mnoga napisanega. se je Oankarieva založba odločila. dq a tem izda posebno infor-maaiicko kmičina za mlade. Avtor
k^rU^ipo	Tv; NT A VI A "OTV A _
DAH« Mi ti a i^erša!, ki je nrevzel težavno brema nisania takšnega dain. to +-nrUT pn nekaj desetinah stran^b p-ika-rati Problem študen-tovsu-ih gibanj ter ea konkretno pvcTretmi 7 oni som nekaterih nedavnih giHan-i +p vrste.
■prerr^oani sme. r»a ho doToreva-ir.čn rrdadina. rla^+i še srednješolska, rada sr>rta]a r»o fpi nublikaciij. sai bo v ni^i nošlp ^p^o+p.rv jpfo-r-
mneiio in okvirno orlontpoiirv fp-j
nemalo ^ahtmmi n-rohTematlki. Žal
-/piož^a — bržkone i? ekonom-svib razingo^ — r*4 odločila, da bi ckvnpo 7 hespriuorn posredovala vopi nekai usHezmb dokumentar-n?b fo+ocj^p-pii im- i->; knjižico na-
•j.pd’1o	koli o »d vi n p
ponp vejoko knjižice je simbolič-
na: 4,50 N-din!
l|llllllllllll!NIIIIIIIIIIIIIIII!!llrllll!llll[|[||lll!llllll[|||||!!!!llllllllll!l!lll!irilllUIII;!::j{!!i!!lll!!!!i|l!l|lllillli|l[lllll|il; iiSlllilljfil!.
VTATOR
Mlllilllliililllllllllll
Izjema — glede vmesnih ocen le samo v 7. a, kjer je dobil en “Ceneč 23 srednjih ocen (2—3) ter Rembrandt; Portret starčka v rdečem (okrog leta 1652—1654); l* štiri cele rede (dvojke).	leningrajskega Ermitaža
-J81 maturantje mariborskega c.eljišča iz leta 1949/50 se zbere-in?r> otl 20«letnici mature 6. junija 06 18. uri v železničarskem ;A?mu, na Pohorju. Prilavo in pri-N-din 100 pošliite do 10. aia na naslov Vlado Šuster, Ma-rlDor' Razvanjska 66, p. Hoče.
|	RAZPIS
p Komisija, za volitve in imenovanja pri
|	SKUPŠČINI OBČINE ŽALEC
1 razpisuje na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli na- B jj slednja delovna mesta:	g
— RAVNATELJA Osnovne šole Žalec
Pogoji; visoka ali višja izobrazba pedagoške stroke jj ter najmanj 5 let prakse ali srednja izobrazba pe- jj dagaške stroke ter najmanj 10 let prakse
1	— RAVNATELJA Osnovne šole Polzela
Pogoji: visoka ali višja ali srednja izobrazba peda- jj 1	goške stroke ter najmanj 5 let prakse	|
■	— RAVNATELJA Osnovne šole »Slavko Šlander« 1
|	Prebold
M	Pogoji: visoka ali višja ali srednja izobrazba peda- J
1	goške stroke ter najmanj 5 let prakse
j Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju jj 1 razpisnih pogojev dostavijo komisiji za volitve in imenova- jj jj nja Skupščine občine Žalec v 15 dneh po objavi razpisa.
Iffllillii !ll|i|lllllllllll!lllllllllllliilll!lllll!lllllllllll !l!llllllll!!l!lllll[l!llll!!lll!ll!lll!llllllllll[!'ll!l!llll!!!i;illlllllll!l]llllllllil![!lllll!lliil!li,]l!ll!llilllllllllllilli!!!!l!!llilllllllllilfflll!;i1l
O čem so pisali naši listi pred leti
ALI SME RAVNATELJ POLJUBITI UČITELJICO?
Novojorški šolski svet se po dolgem posvetovanju in preiskovanju ni mogel odločiti, ali sme šolski ravnatelj poljubiti učiteljico in kakšna kazen zadene ravnatelja, če poljubi učiteljico. Dogodila sta se dva slučaja, v katerih sta se dva šolska ravnatelja nekoliko prelju-beznivo vedla napram učiteljicam. V enem slučaju je učiteljica, ki je nastopala kot tožite-Ijica, izpovedala, da jo je ravnatelj pred osmimi leti enkrat prijazno in z zaljubljenimi očmi pogledal ter ji pogladil roko. Morda se je v tem tudi zmotila. Toda skoro gotovo se je tako zgodilo, zakaj šele štiri leta potem je poizkusil ta šolski tiran poljubiti jo. Tudi to ni mlade dame preveč vznemirilo in je o vsem lepo molčala. Eno leto pozneje je pa ravnatelj svoj naklep izvršil in poljubil učiteljico. Vendar je pa čakala še tri leta, da se je pritožila. Šolski odsek je smatral za razbremenilno dejstvo, da je ravnatelj rabil celih pet let, da je prišel od zaljubljenega pogleda do poljuba, in pa dejstvo, da je njegova nedolžna žrtev čakala še tri leta, da se je pritožila.
Drugo tožbo je vložila neka učiteljica, ki je trdila, da jo je njen ravnatelj pred štirimi leti poizkusil poljubiti. Tudi v tem primeru ni bil šolski svet na lasnem, ali se je učiteljica pritožila, ker je ravnatelj napravil poizkus, ali pa, ker se ta poizkus ni posrečil. Eden od članov je branil ravnatelja, češ da učiteljici zaradi poljuba oz. zaradi poizkusa nista mnogo trpeli. Pripomnil je tudi, da se ena od obeh učiteljic ni pustila prestaviti na drugo šolo. V preiskovalnem odseku šolskega sveta se je z veliko večino zavrgel predlog, naj se ravnatelj odpusti. Sprejet pa je bil predlog, naj se ravnatelju za kazen odtegne skozi 4 mesece plača, kar znaša približno 5000 kron. Kaznovani ravnatelj bo pa lahko računal, koliko je moral plačati za poljub, koliko za poizkus, koliko pa za to, da je učiteljici roko pogladil.
(Učiteljski tovariš 1911, št. 18)
Prekinjeno
učiteljsko
zborovanje
__ Slovenski učitelji smo bili včlanjeni v času Italije v Zvezo jugoslovanskih učiteljskih društev (Slovenci in Hrvati), ki je imela sedež v Trstu. Njen prvi in zadnji predsednik je bil Anton Germek, učitelj pri Sv. Ivanu pri Trstu, znan kot neustrašen bojevnik za pravice slovenskih učiteljev in šol v Italiji.
V	nekdanjem tolminskem okraju smo imeli svoje učiteljsko društvo, ki je zajelo območja krajev: Bovec, Kobarid, Tolmin in Cerkno. Vsa leta ga je vodil upravitelj osnovne šole Most na Soči (tedaj Sv. Lucija) Jože Rakušček.
V	juniju 1926 smo imeli sklepno zborovanje ob koncu šolskega leta v dvorani gostilne Mikuž, sedanjem hotelu Soča. Zborovanja se je udeležilo kakih 40 učiteljev.
Znano je, da so naselja nekdanjega tolminskega okraja redka in hribovita. Obveščati se nismo mogli po časopisju, ampak samo pismeno ali celo posamično'. Na zborovanju je. bil navzoč tudi tajnik Zveze Jože Pahor, slovenski pisatelj.
Kmalu po uvodnih besedah predsednika Rakuščka je vstopil v dvorano italijanski poročnik javne varnosti iz Tolmina in izjavil, da ima nalogo prekiniti zborovanje. Predsednik Rakušček ga je začudeno vprašal deloma slovensko, deloma italijansko, češ, saj je bilo pravilno prijavljeno in ga je odobrilo poveljstvo orožnikov (karabinjerjev) v Tolminu. Nič ni pomagalo! Poročnik je odredil, da se naj nihče ne odstrani, dokler ne da svojih osebnih podatkov za popis »v službene svrhe«.
Po končanem popisovanju so nam zagrozili, da naj gremo čimprej in po najbližji poti na svoje službeno mesto. Predsednika Rakuščka pa so odpeljali na orožniško postajo v Mostu na Soči.
Istega leta je bilo učiteljsko društvo z ostalimi društvi v Julijski krajini kakor tudi Zveza učiteljskih društev razpuščena. Izhajati je prenehal tudi Učiteljski list.
S. Skočir
KAKO KORISTNO UPORABITI ŠOLSKE PRAZNIKE
Šolske praznike naj učenik porabi za to: 1. da si nabira novih moči za novo delo; 2. da si množi, razširja in vterjuje svoje znanje, za kar mu je pri šolskem nauku časa. zmanjkovalo; 3, da si pripravlja za prihodnje šolsko leto novih učilnih pripomočkov, učnih načrtov, nalog, zgledov itd.; 4. da si poravna svoja domača opravila (pri gospodarstvu, družini itd.; 5. da se kaj pogovori s svojimi dobrimi tovariši in 6. da se po-čedi (pobeli, opere) in popravi šolska izba in drugi vnanji očitni pomočki.
(Učiteljski tovariš 1863) RECEPTI
ALI LEKARSKI PREDPISI
ZA NEKTERE BOLNIKE NA ŠOLSKEM POLJU:
— Ce te od dolgega časa glava boli, beri kako koristno knjigo ali časopis in poprašaj po »Uš. tovarišu«, če ga še ne po-
znaš; če ga pa že imaš, pogledi, če so že odviti in prerezani vsi listi letošnjega tečaja.
— Če ti slovenščina hudo v želodcu teži, dobi vse najboljše, slovenske slovnice in pridno se jih uči in kadar jih boš dobro razumel, ti bo vsa teža odje-njala.
— Če te pri šolskem spraševanju rada merzlica trese, odpraviš jo s tem., da se za vsaki šolski nauk dobro pripravljaš, in kadar sam v šoli podučuješ, da delaš in se obnašaš tako, kakor bi te vsi tvoji predniki vi-dili in poslušali.
— Če se ti gerlo suši, pij raje več vode kakor vina in drugih žganih, močnih pijač.
— Če te preveč pod palcem boli, ne kadi, ali ne pij smodek in tobaka.
— Če ti previsoke misli v glavi rojijo in hočejo možgane mešati, se pokrivaj s kakim bolj nizkim pokrivalom, kakor do zdaj. (Učiteljski tovariš 1863) (Zbrala Tatjana Hojan)
Šolski in učni red pred sto leti
V letu 1969 je minilo 100 let, odkar je bil sprejet 14. maja 1869 tretji avstrijski šolski zakon, s katerim je bila uvedena tudi na slovenskem ozemlju osemletna osnovna šola. S tem zakonom je vodstvo šole in uprava prešla v laične roke. Naslednje leto pa je izšel Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 20. avgusta s katerim se občnim ljudskim učilnicam razpisuje šolski in učni red. Nadalje sledi utemeljitev, zakaj je Šolski in učni red potreben. Citiram: Na podlagi par. 78 der-žavne postave od 14. maja 1869, der. zak., št. 62, in po dogovoru z deželnimi šolskimi oblastmi zdi se mi potrebno, da začasno razpišem naslednji šolski in učni red občnim ljudskim učilnicam, prideržujoč si prihodnje uredbe, katere se bodo po izkušnji in napredku ljudskega šolstva zdele potrebne, ter ozirajoč se tudi na to, da posamezne deželne postave o ljudskih očilnicah niso še dodelane.
Ta ukaz dobodi veljavo od začetka šolskega leta 1870/71 (Stremayr s.r.)
Z državnim zakonom in šolskim učnim redom je dobilo šolstvo trdnejše osnove tako za pedagoško delo kakor tudi za materialno osnovo šole, za kar so skrbeli v letu 1869 ustanovljeni krajevni, okrajni in deželni šolski sveti.
Šolski in učni red'je razdeljen v XI. poglavij, ki obsegajo s končnimi določili 83. členov.
I.	poglavje govori o hoji v šolo. Krajevni šolski svet je moral sestaviti imenik vseh šoloobveznih otrok, in na podlagi tega seznama so otroke vpisovali. Otrok je po dokončanem 6. letu starosti pričel obiskovati šolo. Nadalje podrobno govori o opravičenem oz. neopravičenem izostajanju od pouka.
II.	poglavje govori o učnem času. Šolsko leto je trajalo 46 tednov. S poukom so morali pričeti med 1. septembrom in 1. novembrom, vendar je bilo precej svobodno in je določitev šolskega pouka oz, velikih počitnic bila prepuščena deželnim šolskim vodstvom. Velike počitnice so trajale 6 tednov, lahko pa so jih z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta razdelili med letom glede na potrebe kmečkega dela (tako smo imeli krompirjeve in trgatvene počitnice).
Na Štajerskem so trajale počitnice različno po šolskih okrajih in celo po šolah v posameznih krajih: od 1. avgusta do 15. septembra, 16. avgusta — 1. oktobra, 1. septembra — 15. oktobra, 16. septembra — 1. novembra.
Na Kranjskem: 16. julija — 31. avgusta, 1. avgusta — 15.
PROSVETI! DELAVEC |
List izdaja republiški odbor ■ Sindikata delavcev družbenih de- ? javnosti SRS.	:
zhaja štirinajstdnevno med Sol- S skim letom.
Ureja uredniški odbor, odgo- ; vorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana, ;
Uoljanska 6-11, telefon 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Na- ! zorjeva 1 telefon 22-284.
Poštni predal: 355-vn.
Letna narofinina: 12 din za po- ; sameznike. za šole in druge usta- ; nove 30 din.
St. tek. raCuna: 501-8-26-1.
Tiska CZP Ljudska pravica.
■■■■(■■■■■■•■aHMHHiMHMHaMaauauaauft
septembra. 1. septembra — 15. oktobra, 16. septembra — 31. oktobra.
Na Koroškem so velike počitnice trajale za' vse šole enako od 16. septembra do 1. novembra.
Na Primorskem od 15. julija do 31. avgusta ali od 16. avgusta do 30. septembra.
Nadalje III. poglavje govori o odpustu iz šole. Odpustno spričevalo dobijo tisti učenci, ki so zaključili dobo šolanja, ko so dopolnili 14. leto starosti, in tisti, ki jim okrajna šolska oblast dovoli, da zapuste šolo »predno jim po polnem mine dolžnost, v šolo hoditi.« Odhodno spričevalo dobijo samo tisti otroci, ki ( po dovršeni šolski dobi dokazano več ni upati,, da bi mogli ustreči namenu ljudske šole«.Učenčevo spričevalo je imelo opisne ocene in je zajemalo:	.
šolsko obiskovanje:	prav
pridno, pridno, manj pridno, leno;
vedenje: po polnem primemo (popolnoma lepo), primerno (lepo), manj primemo (manj lepo);
uspeh:	prav dober, dober
srednji, (zadosten), komaj: zadosten, nezadosten;
pridnost: vstrajna, dovoljna, nestanovitna, premala.
O redu in disciplini (o ustrahovanju v šoli) beremo v IV. poglavju, da morajo učenci priti pravočasno v šolo, da ne smejo zapustiti razred brez učiteljevega dovoljenja. Nadalje govori o določitvi odmora med prvo in drugo uro 5 min, po prvih dveh pa 15 min.
Telesnih kazni se učitelj ne sme posluževati. Za vzgojne pripomočke se poslužuje pohvale, nagrade, za nedisciplino pa svarilo, grajo, pridržitev po pouku v šoli pod nadzorstvom, ipd.
Katere so učiteljeve dolžnosti do šole in vzgoje otrok govori V. poglavje, o vlogi učiteljskega zbora pa VI. poglavje.
VII. poglavje obsega razdelitev učencev v razrede in o poimenovanju šol (enorazredna, dvorazredna ipd.), tudi o. številu učnih ur na teden. Otroci prvih štirih šolskih let smejo imeti najmanj 18 ur in največ 24 ur pouka na teden, otroci višjih razredov pa najmanj 24 in največ 28 ur.
Zelo obsežno je VIII. poglavje, ki govori o učnih smotrih :— ciljih, ki naj jih učitelj doseže pri posameznih predmetih. Zadnja tri poglavja govore o pre-skušnjah in spričevalih, kar je bilo že govora v III. poglavju, nato o učilih in samoučilih, katere naj izdelajo sami učenci, in zadnje poglavje o ženskih ročnih delih in pouku .gospodinjstva. Ženska mladina haj se v šoli nauči ročnih spretnosti, kakor plete-poglavje o ženskih ročnih delih in pouku gospodinjstva. Ženska mladina naj se v šoli nauči ročnih spretnosti, kakor pletenja, vezenja in šivanja. Pri gospodinjskem pouku pa: kako pripraviti hrano, da bo kalorična, o gospodinjskih potrebšči nah, o nakupovanju, o ureditvi, j stanovanja ter o strežbi bolnika j
Taka so bila določila Solskegr in učnega reda, ki je izšel pred 100 leti, ki pa se je tekom raz voja šolskih reform tudi dopol njeval in spreminiai.
SLAVICA PAVLIC 1
Knjižne zbirke Državne založbi Slovenije za leto 1970
MODERNA DRUŽBA
Zbirka je namenjena tehničnim, gospodarskim, socialnim in političnim problemom našega časa. V njej bodo izšle tri knjige, ki s svojo snovno aktualnostjo in dokumentirano prepričljivostjo načenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. Izšle bodo te knjige:
Stane Krašovec: ČLOVEŠTVO, LAKOTA IN KRUH (Včeraj — danes — jutri) John G. Galbraith: NOVA INDUSTRIJSKA DRŽAVA SVET V ČASU, KI PRIHAJA (1970—1980)
Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno. — Naročniška cena: platno 200 din (10 mesečnih obrokov po 220 dinarjev)
VVilliam Shakespeare: ZBRANO DELO IX.—X.
Za leto 1970 je založba pripravila dvoje knjig Shakespearovih Zbranih del: Deveta knjiga:
TROILUS IN KRESIDA (DOBER KONEC VSE POVRNE) MILO ZA DRAGO
LJUBEZNI TRUD ZAMAN (KRALJ RIHARD II.), (KRALJ JOHN) BENEŠKI TRGOVEC
V	zbirki je izšlo doslej že osem knjig; s tema dvema se zbirka počasi bliža h koncu. Slovenci dobivamo z njo prvič celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov.
Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in polus-nje. Naročniki dobe zbirko za 100 din (celo platno) oziroma za 120 din (polus-nje). Ceno lahko poravnate tudi v 5-mesečnih obrokih po 20 din (celo platno) oziroma po 24 din (polusnje).
A. S. Puškin: IZBRANA DELA
Pesniško delo klasika ruske in svetovne književnosti Aleksandra Sergejeviča Puškina obsega liriko, epsko pesnitev, tragedije, povesti, roman, pravljice, skratka vse osnovne zvrsti literarnega ustvarjanja. Izbor njegovega najpomembnejšega dela bo založba izdala, v šestih knjigah:
*1. knjiga: PESMI
2.	knjiga: POVESTI
3.	knjiga: POVESTI, ČLANKI, PISMA
4.	knjiga: DRAME
5.	knjiga: PESNITVE, PRAVLJICE
6.	knjiga: JEVGENIJ ONJEGIN
Vseh šest knjig bo tiskanih na brezlesnem papirju in vezanih v celo platno Cena za naročnike: platno 350 din (10 obrokov po 35 din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko.
Henrik Sienkiewicz: IZBRANA DELA
Henrik Sienkievvicz je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživila pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov. — Založba bo izdala njegovo zbrano delo v desetih knjigah.
Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga POTOP — 1. knjiga POTOP — 2. knjiga POTOP — 3. knjiga MALI VITEZ KRIŽARJI — 1. knjiga KRIŽARJI — 2. knjiga QUO VADIŠ
SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO
Vseh deset knjig bo izšlo v letu 1970, in sicer v dveh zaporednih ciklih P« pet knjig. Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno. Cena za naročnike vseh deset knjig: 650 din. Znesek lahko poravnate tudi v 13 mesečnih obrokih po 50 din.
BIOGRAFIJA
V	popularni zbirki, ki ji ne manjka vnetih bralcev, bodo izšli treje življenje-pisni romani, in sicer:
Mimi Malenšek: POJOČI LABODI (Kette in Murn)
Arthur Luther: DEMON (roman o Lermontovu)
Rudolf Harms: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 200 din (10 mesečnih obrokov po 20 din) in polusnje 230 din (10 mesečnih obrokov po 23 din).
UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Vsem, ki se naroče na katerokoli od omenjenih zbirk, nudi založba poleg subskripcijske cene, ki je mnogo nižja od prodajne, še ugodnost mesečnega odplačevanja obrokov.
Prospekt z nadrobnimi podatki za omenjene knjižne zbirke dobite v vseh knjigarnah: založba vam ga pošlje tudi na dom, če ji pišete.
NAROČILA SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN S PRILOŽENO NAROČILNICO TUDI UPRAVA
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
-izrežite in pošljite v ovojnici
NAROČILNICA
Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1970:
•	MODERNA DRUŽBA IX.—X. PL. 200N-din
9 W. Shakespeare: ZBRANO DELO pl. 100 din, pus. 120 din
•	A. S. Puškin: IZBRANA DELA pl. 350 din 0 H. Sienkiewiez: IZBRANA DELA pl. 650 din
•	Biografije pl. 200 din, pus. 230 din
Naročnino bom plačal:— takoj — v predpisanih mesečnih obrokih
Knjige pošljite na naslov: stalnega bivališča na kraj zaposlitve
(Zbirke, ki jih naročate, in ustrezne pogoje, prosimo, obkrožite)
Kraj in datum
Podpis:
M
Z
O
os
<
z
>
o
J
99
<
Z
A